MINI roadtrip: Do Otoka ljubezni in mlina na Muri

Nad roadtripi se na Vandraj navdušujemo že od malih nog, od časov, ko smo se z družino do zob založili v majhnih avtomobilih, ki so med potjo prav tako kot mi potrebovali nekaj postankov, da s(m)o prišli do sape. Naš tokratni mini roadtrip je bil precej drugačen. Smer? Prekmurje. Prevoz? MINI Countryman priključni hibrid. Družba? Fotogenična.

MINI roadtrip smo začeli v Ljubljani z zajtrkom pri Avto Aktivu v salonu MINI BTC City, nato pa se podali na panoramsko vožnjo proti Prekmurju. Pa ne po ustaljeni poti. Za ogrevanje smo namesto na avtocesto zavili proti Trzinu in skozi Domžale, flota kakšnih dvajsetih MINI-jev pa je na cesti obračala poglede mimoidočih.

Letos MINI namreč praznuje 60 let svoje večne mladosti. 60 let brezčasne elegance, visoke stopnje ohranjanja vrednosti in nezmotljivo prepoznavne oblike ter – šestdeseti svečki navkljub – večne mladostniške narave. In težko bi rekli ne na takšno vabilo na izlet. Ne le zaradi destinacije, ampak predvsem zaradi poti do tja.

Končna postaja? Otok ljubezni.

Po panoramski vožnji mimo Maribora, nekaj postojankah za kavo in obvezne selfieje, smo enega redkih sončnih dni v maju sončne žarke lovili ob reki Muri. Ta priljubljena izletniška točka se nahaja v neposredni bližini Beltincev. Otok ljubezni leži v Ižakovcih, od “kopnega” pa ga loči rečni rokav, ki ga prečkate čez mostičke. Pripovedi od kod otoku takšno ime je več. Ena na primer govori o ljubezenski romanci med beltinsko grofico in mlinarjevim sinom …

Prav tu pa najdete tudi plavajoči mlin na reki Muri in brod, ki ohranja starodavni način prečkanja reke Mure. Brod v Ižakovcih in brod v Melincih sta dva od skupno štirih brodov, ki še vozijo po reki Muri v Sloveniji. Brod sestavljata dva plitva čolna – kumpa, povezana s povezovalno in nosilno ploščadjo. Ploščad z ograjo je pripeta na jekleno medobrežno vrv, po kateri teče škripec z obesno vrvjo. Brod se preko reke pomika s pomočjo rečnega toka. In – ja, z njim se prav zares lahko zapeljete na drugi breg mogočne Mure in nazaj!

Kot mlinar na Muri

A vrnimo se k mlinu. Ob pogledu nanj si ne moremo kaj, da se nam nekje v glavi ne bi odvrtel Mlinar na Muri Tomaža Domicelja. Še pred nekaj desetletji je na Muri delovalo preko 40 plavajočih mlinov, ki so energijo za mletje pridobivali iz reke in jo preko vodnih koles prenašali na mlevne dele mlina.

Mlin v Ižakovcih je bil zgrajen leta 1999 po izvirnih načrtih, ostalih po enem od nekdanjih mlinov na Muri. Mlin je v celoti iz lesa. Skupaj z velikim mlinskim kolesom stoji na dveh čolnih. V prostorih mlina je posebna soba za mlinarja, ki v mlinu melje ajdovo, pšenično, rženo, pirino in koruzno moko. Tega sicer ne počnejo več, saj nova zakonodaja prodaje takšne moke več ne dovoljuje, občasno pa lahko ujamete še kakšen prikaz mletja, zgolj za radovedneže. Tu vas čaka tudi razstava pridelave in predelave lanu v Ižakovcih.

Jelo brez dela: büjranje več ni potrebno, büjraška malica pa ostaja

V Brežni hiši ob mlinu lahko ujamete tudi stalno razstavno zbirko Büjraštvo na reki Muri. Mura včasih ni imela svoje stalne struge in je pogosto poplavljala. Ljudje, ki so ob Muri živeli, so se ji morali prilagajati, prav tako pa so reko prilagajali sebi. Zato so utrjevali brežine in usmerjali strugo reke. Ljudje, ki so to počeli, so se imenovali büjraši, opravilo pa büjranje.

Danes ima Mura svojo stalno strugo in büjranje ni več potrebno. V spomin na težko delo v preteklosti na Otoku ljubezni prikazujejo büjranje reke Mure na tradicionalni prireditvi v mesecu avgustu, na Büjraških dnevih. Na ogled so še vedno orodja, predmeti in pripomočki, ki so jih büjraši uporabljali pri svojem delu, ogledate pa si lahko tudi film, ki prikazuje to težaško delo.

Delo büjrašev je bilo vse prej kot lahko. Med opravilom so si v naravi pripravili tudi malico. In prav to büjraško malico ali “pajani krüj” lahko na otoku tudi poskusite. V pokritem kurišču si na ognju popečete rženi kruh, ga nato podrgnete s česnom in namažete z zaseko. Domačini se radi pošalijo, da mora biti plast zaseke vsaj tako debela, kot je kos kruha. In ne pozabite vsega skupaj poplakniti z ljubezenskim napojem! A preden greste po tem nazaj za volan, priporočamo še kakšen krožnik bograča.

Več MINI utrinkov v fotografiji:

Foto: Tomaž Kemperl, Maja Fister

Vandraj napovednik: Gostujoča razstava v Dobri Vagi

Naslednjo sredo, 5.10. se bo v Dobri Vagi, ob ljubljanski tržnici odvijala razstava z naslovom Projekt Bridges.

Projekt BRIDGES je gostujoča prodajna razstava mladih reških ustvarjalcev in študentov Akademije uporabnih umetnosti na Reki ter reških in zagrebških samostojnih ustvarjalcev v galerijskem prostoru DobraVaga. Razstava je nadaljevanje že začetega sodelovanja z ljubljansko umetniško sceno, ki se je reški publiki predstavila 30. novembra 2015 z razstavo Common Space/Kino Šiška v Galeriji Kortil na Reki.

slika_3

Cilj razstave je povezovanje lokalnega in regionalnega, ustvarjanje dolgoročnega medkulturnega dialoga, pozicioniranje reških ustvarjalcev na zemljevid evropske umetniško-kulturne mreže, povečanje prepoznavnosti novih generacij hrvaške umetniške scene ter vzdrževanje že obstoječega sodelovanja z ljubljansko kulturno-umetniško produkcijo. Razstava aktivno podpira mlade ustvarjalce, da sebe in svoja umetniška dela predstavijo zunaj domačega mesta in dostopnih galerijskih prostorov. Poleg individualnih vizualnih rešitev in avtentičnih umetniških izrazov je zelo pomemben del tokratne regijske iniciative izmenjava izkušenj ter umetniških praks.

Ustvarjalci komunicirajo s podobnimi tradicionalnimi in sodobnimi umetniškimi izrazi, kar vključuje slikarske medije, enkavstiko, grafiko, fotografijo, njihovo interdisciplinarnost ter uporabo najdenih in recikliranih materialov. Dela ustvarjalk in ustvarjalcev Anite Kos, Tifani Rubi, Tanje Blašković, Mislava Lešića, Dorijana Šikića, Zoe Miloša, Marge Božanić, Michela Mesarića, Pekmezmed, Ivana Blažetića Šumskog ter umetniškega kolektiva Artu Ditu je v kuratorski koncept združila mlada magistrica umetnostne zgodovine Katarina Podobnik. Gostujočo razstavo bo otvorila eksperimentalna glasbena skupina Wuna iz Reke.

slika_2

Prodajna razstava bo trajala do 6.11.2016.

Se vidimo v sredo v Dobri Vagi!

Reka – evropska prestolnica kulture 2020

Reka je po dve leti trajajočem izboru  in med devetimi prijavljenimi mesti dobila naziv Evropske prestolnice kulture 2020. leta (pravi avtorica ponosno!). Med hrvaškimi mesti so se, poleg Reke za ta mandat prijavila in tudi sodelovala v drugem krogu izbora, še Dubrovnik, Pula in Osijek. Naj povemo, da sta Split in Zagreb iz tekmovanja izpadla že v prvem krogu. Čeprav je bil Dubrovnik močan tekmec, je bila Reka v prednosti in na koncu je osvojila naslov zaradi programa z naslovom «Luka raznovrstnosti«, ki je pokazal močno kulturno strategijo, s tem pa je izpolnil vseh šest kriterijev, ki naj bi povezovali umetnost in kulturo z namenom služenja mestu, prebivalstvu in državi. Odločitev ni temeljila na dediščini in zgodovini mesta, ampak na dobro razvitih načrtih za prihodnost. Natančno opredeljen načrt in trajnostna strategija za zbiranje sredstev sta se izkazala kot ključna segmenta v odločanju. Celoten proračun za projekt bo znašal visokih 30,3 milijonov evrov. Del sredstev bo namenjenih iz državnega proračuna (10 milijonov evrov), določeni del bo krilo mesto, nekaj pa bodo vložili tudi sponzorji. Ker evropska sredstva ne presegajo 10% vseh sredstev, bo tako v naslednjih štirih letih Reka dobila subvencije v višini enega milijona in pol evrov. Višina zneska bo odvisna od obsega programa in doseganja zastavljenih ciljev. Oživitev mesta bi morala prinesti številne pozitivne spremembe, tako v kulturi kot na drugih področjih, pričakovati pa je, da bo Reka povezana in hkrati gradila na sodelovanju s sosednjimi mesti, saj je to eden od elementov v programu, na katerega so dali velik poudarek. V načrtu je ustanovitev posebne agencije, ki bo skrbela za izvajanje programa projekta in v skladu s tem se bodo odprla nova delovna mesta v kulturnem sektorju.

Če pogledamo evropska mesta, prestolnice kulture v zadnjih letih, je vprašanje, ali bo in v kolikšni meri bo ta odločitev vplivala na mesto, mestno upravo, združenja, udeležence in tudi prebivalce, saj zaradi visoko zastavljenih ciljev in nejasno določenih segmentov programa določena evropska mesta niso mogla uresničiti obljubljenega programa, tako pa so tudi neslavno bankrotirala. Reka naj bi se temu izognila s poudarkom na »obnovi nekdanje Palače sladkorja, tovarne Rikard Benčić, kulturnih centrov, Mestne knjižnice, Muzeja mesta Reke, Muzeja moderne in sodobne umetnosti ter z obnovo Titovega Galeba« so zapisali v izjavi za javnost.

Reka je znana predvsem po svoji industrijski dediščini, pa tudi po kultnem fenomenu in kulturni dediščini – rock sceni, ki se je začela razvijati v 60. letih prejšnjega stoletja in ki je zaznamovala moje rojstno mesto kot edino pravo hrvaško mesto rocka. Vedno uporniška in polna upora je ostala do danes, kar lahko ocenimo tudi s tem, kdo sedi na vodilnih položajih v kulturnem sektorju. Na primer kontroverzni režiser Oliver Frljić, ki je upravnik Hrvaškega narodnega gledališča, ter Ivan Šarar iz znane reške skupine Let 3, ki nadzira funkcijo vodje Oddelka mestne uprave za kulturo. Čeprav številni komentirajo, da Reka že desetletja uživa v slavi dobrih dni, pozitivne spremembe zagotovo pričakujemo tudi zaradi podpore župana Obersnela in njegovega razumevanja mlajše generacije in združenj, ki delujejo že vrsto let v kulturnem dogajanju v mestu.

In kaj Reka želi/mora doseči v prihodnjih letih in na katere aktivnosti bo zmagovalni program usmerjen? V mestni upravi pravijo: »Mesto Reka s svojo kandidaturo želi predvsem izboljšati obseg in raznolikost kulturne ponudbe v mestu, razširiti dostop in sodelovanje v kulturi, okrepiti zmogljivosti kulturnega sektorja in njegove povezave z drugimi sektorji ter povečati mednarodno prepoznavnost in prepoznavnost mesta.« Ena stvar je jasna – pod budnim očesom Evropske skupnosti bo skupina iz mestne uprave morala preiti iz 2 v 5 hitrost in zaspano Reko spremeniti v ponosnega predstavnika najbolj priljubljenega projekta Evropske unije.

Ali bo Reka upravičila ponosni naslov in prešla iz industrijskega mesta s slavno rock preteklostjo v mesto iznajdljivosti, ustvarjalnosti in kulture, se bo pokazalo kmalu. Mi ji želimo veliko sreče pri doseganju zastavljenih ciljev in postavljanju mesta na visoko in prepoznavno mesto kulturnega zemljevida Evrope.

Foto: Shutterstock

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.