Križarjenje po severnem Jadranu: Reka – Cres – Mali Lošinj – Pag – Rab – Goli otok – Krk

Ste že doživeli križarjenje po severnem Jadranu? Zaplujte novi dogodivščini naproti in si privoščite nepozabne počitnice!

En dopust, 6 otokov

Ujeli smo odlično ponudbo za čarobno križarjenje po severnem Jadranu na manjši ladji, kjer bo poskrbljeno za vaš popoln oddih. Na križarjenju boste obiskali 6 otokov in spoznali njihove naravne in kulturne lepote. Zaradi intimnega in prijateljskega vzdušja, na ladji boste doživeli nekaj povsem drugega od tistega, kar bi doživeli na velikem križarju. Da pa bo vaš dopust še boljši, bo poskrbela vedno nasmejana posadka, popolnoma predana vam in vašim željam.

Stončica, ladja, ki sprejme 18 potnikov

Na dogodivščino vas popelje lesen motorni čoln Stončica, dolžine 21, širine 5,20 in z ugrezom 3 metre. Ladja je bila zgrajena leta 1950. Stončica je bila večino časa državna ladja v podjetju Plovput in je oskrbovala jadranske svetilnike. Na začetku je bila to edina ladja in je delovala na celotnem območju Jadrana, kasneje, ko so zgradili še dve ladji, pa je Stončica pokrivala severni Jadran. Ko so ladjo prodali zasebniku, so jo sprva uporabljali za enodnevne izlete, z zadnjo rekonstrukcijo leta 2005 pa je postala odlična za večdnevna križarjenja.

Zmogljivost ladje je 18 potnikov. Sestavljena je iz devetih dvoposteljnih kabin s pogradi, vsaka kabina je klimatizirana in ima svoje stranišče s tušem. 4 kabine so na zgornji palubi, preostalih 5 pa je na glavni palubi.

Poleg kabin so na krovu še salon, kuhinja, jedilnica in dve palubi za sončenje. Na sprednji so ležalniki, zadnja pa je pokrita s tendo in ima postavljeno mizo s klopmi. Na ladji so zaposleni štirje člani posadke – kapitan, kuhar, mornar in natakar.

Ponudba vključuje 

  • 8-dnevno križarjenje z ladjo po ruti: Reka – Cres – Mali Lošinj – Pag – Rab – Goli otok – Krk – Reka
  • 7x nočitev v klimatizirani kabini s pogradom in zasebno kopalnico na motorni leseni ladji kategorije Comfort plus za 1 osebo
  • polpenzion – zajtrk in kosilo
  • 5x večerja (4x lahka večerja in 1x kapitanova večerja)
  • pijačo dobrodošlice
  • pristaniške pristojbine
  • palubo za sončenje
  • 2x brisača za 1 osebo
  • brezplačen Wi-Fi

Konkretno ponudbo križarjenja pri Megabonu si oglejte na tej POVEZAVI.

Načrt potovanja:

Sobota: Reka – Cres: kopanje v uvali
Nedelja: Cres – Mali Lošinj: obisk Plave špilje
Ponedeljek: Mali Lošinj – Olib: kopanje – Pag: možnost odhoda v Zrće
Torek: Pag – Rab: kopanje Lun/Fumija
Sreda: Rab – Zavratnica: kopanje – Goli otok
Četrtek: Goli otok – Krk: kopanje Plavnik
Petek: Krk – Reka: kopanje Čavlena

Pot se lahko spreminja na podlagi meteoroloških razmer, varnosti in tehničnih ocen kapitana ladje. Ta program je informativen in nezavezujoč. Če je ladja na čarterskem ogledu, je program v domeni skupine in brez doplačila znotraj 200 Nm. Prvi dan se skupina s kapetanom dogovori, kam želi iti, ni se treba držati predlagane poti. Spanje je lahko v mestih ali na sidrišču v zalivih.

Konkretno ponudbo križarjenja pri Megabonu si oglejte na tej POVEZAVI.

FOTO: Megabon/Stončica

PREBERITE ŠE: Biograd na Moru in imeniten hotel v peščenem zalivu, ki vas bo povsem navdušil

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

MINI roadtrip: Do Otoka ljubezni in mlina na Muri

Nad roadtripi se na Vandraj navdušujemo že od malih nog, od časov, ko smo se z družino do zob založili v majhnih avtomobilih, ki so med potjo prav tako kot mi potrebovali nekaj postankov, da s(m)o prišli do sape. Naš tokratni mini roadtrip je bil precej drugačen. Smer? Prekmurje. Prevoz? MINI Countryman priključni hibrid. Družba? Fotogenična.

MINI roadtrip smo začeli v Ljubljani z zajtrkom pri Avto Aktivu v salonu MINI BTC City, nato pa se podali na panoramsko vožnjo proti Prekmurju. Pa ne po ustaljeni poti. Za ogrevanje smo namesto na avtocesto zavili proti Trzinu in skozi Domžale, flota kakšnih dvajsetih MINI-jev pa je na cesti obračala poglede mimoidočih.

Letos MINI namreč praznuje 60 let svoje večne mladosti. 60 let brezčasne elegance, visoke stopnje ohranjanja vrednosti in nezmotljivo prepoznavne oblike ter – šestdeseti svečki navkljub – večne mladostniške narave. In težko bi rekli ne na takšno vabilo na izlet. Ne le zaradi destinacije, ampak predvsem zaradi poti do tja.

Končna postaja? Otok ljubezni.

Po panoramski vožnji mimo Maribora, nekaj postojankah za kavo in obvezne selfieje, smo enega redkih sončnih dni v maju sončne žarke lovili ob reki Muri. Ta priljubljena izletniška točka se nahaja v neposredni bližini Beltincev. Otok ljubezni leži v Ižakovcih, od “kopnega” pa ga loči rečni rokav, ki ga prečkate čez mostičke. Pripovedi od kod otoku takšno ime je več. Ena na primer govori o ljubezenski romanci med beltinsko grofico in mlinarjevim sinom …

Prav tu pa najdete tudi plavajoči mlin na reki Muri in brod, ki ohranja starodavni način prečkanja reke Mure. Brod v Ižakovcih in brod v Melincih sta dva od skupno štirih brodov, ki še vozijo po reki Muri v Sloveniji. Brod sestavljata dva plitva čolna – kumpa, povezana s povezovalno in nosilno ploščadjo. Ploščad z ograjo je pripeta na jekleno medobrežno vrv, po kateri teče škripec z obesno vrvjo. Brod se preko reke pomika s pomočjo rečnega toka. In – ja, z njim se prav zares lahko zapeljete na drugi breg mogočne Mure in nazaj!

Kot mlinar na Muri

A vrnimo se k mlinu. Ob pogledu nanj si ne moremo kaj, da se nam nekje v glavi ne bi odvrtel Mlinar na Muri Tomaža Domicelja. Še pred nekaj desetletji je na Muri delovalo preko 40 plavajočih mlinov, ki so energijo za mletje pridobivali iz reke in jo preko vodnih koles prenašali na mlevne dele mlina.

Mlin v Ižakovcih je bil zgrajen leta 1999 po izvirnih načrtih, ostalih po enem od nekdanjih mlinov na Muri. Mlin je v celoti iz lesa. Skupaj z velikim mlinskim kolesom stoji na dveh čolnih. V prostorih mlina je posebna soba za mlinarja, ki v mlinu melje ajdovo, pšenično, rženo, pirino in koruzno moko. Tega sicer ne počnejo več, saj nova zakonodaja prodaje takšne moke več ne dovoljuje, občasno pa lahko ujamete še kakšen prikaz mletja, zgolj za radovedneže. Tu vas čaka tudi razstava pridelave in predelave lanu v Ižakovcih.

Jelo brez dela: büjranje več ni potrebno, büjraška malica pa ostaja

V Brežni hiši ob mlinu lahko ujamete tudi stalno razstavno zbirko Büjraštvo na reki Muri. Mura včasih ni imela svoje stalne struge in je pogosto poplavljala. Ljudje, ki so ob Muri živeli, so se ji morali prilagajati, prav tako pa so reko prilagajali sebi. Zato so utrjevali brežine in usmerjali strugo reke. Ljudje, ki so to počeli, so se imenovali büjraši, opravilo pa büjranje.

Danes ima Mura svojo stalno strugo in büjranje ni več potrebno. V spomin na težko delo v preteklosti na Otoku ljubezni prikazujejo büjranje reke Mure na tradicionalni prireditvi v mesecu avgustu, na Büjraških dnevih. Na ogled so še vedno orodja, predmeti in pripomočki, ki so jih büjraši uporabljali pri svojem delu, ogledate pa si lahko tudi film, ki prikazuje to težaško delo.

Delo büjrašev je bilo vse prej kot lahko. Med opravilom so si v naravi pripravili tudi malico. In prav to büjraško malico ali “pajani krüj” lahko na otoku tudi poskusite. V pokritem kurišču si na ognju popečete rženi kruh, ga nato podrgnete s česnom in namažete z zaseko. Domačini se radi pošalijo, da mora biti plast zaseke vsaj tako debela, kot je kos kruha. In ne pozabite vsega skupaj poplakniti z ljubezenskim napojem! A preden greste po tem nazaj za volan, priporočamo še kakšen krožnik bograča.

Več MINI utrinkov v fotografiji:

Foto: Tomaž Kemperl, Maja Fister

Vandraj napovednik: Gostujoča razstava v Dobri Vagi

Naslednjo sredo, 5.10. se bo v Dobri Vagi, ob ljubljanski tržnici odvijala razstava z naslovom Projekt Bridges.

Projekt BRIDGES je gostujoča prodajna razstava mladih reških ustvarjalcev in študentov Akademije uporabnih umetnosti na Reki ter reških in zagrebških samostojnih ustvarjalcev v galerijskem prostoru DobraVaga. Razstava je nadaljevanje že začetega sodelovanja z ljubljansko umetniško sceno, ki se je reški publiki predstavila 30. novembra 2015 z razstavo Common Space/Kino Šiška v Galeriji Kortil na Reki.

slika_3

Cilj razstave je povezovanje lokalnega in regionalnega, ustvarjanje dolgoročnega medkulturnega dialoga, pozicioniranje reških ustvarjalcev na zemljevid evropske umetniško-kulturne mreže, povečanje prepoznavnosti novih generacij hrvaške umetniške scene ter vzdrževanje že obstoječega sodelovanja z ljubljansko kulturno-umetniško produkcijo. Razstava aktivno podpira mlade ustvarjalce, da sebe in svoja umetniška dela predstavijo zunaj domačega mesta in dostopnih galerijskih prostorov. Poleg individualnih vizualnih rešitev in avtentičnih umetniških izrazov je zelo pomemben del tokratne regijske iniciative izmenjava izkušenj ter umetniških praks.

Ustvarjalci komunicirajo s podobnimi tradicionalnimi in sodobnimi umetniškimi izrazi, kar vključuje slikarske medije, enkavstiko, grafiko, fotografijo, njihovo interdisciplinarnost ter uporabo najdenih in recikliranih materialov. Dela ustvarjalk in ustvarjalcev Anite Kos, Tifani Rubi, Tanje Blašković, Mislava Lešića, Dorijana Šikića, Zoe Miloša, Marge Božanić, Michela Mesarića, Pekmezmed, Ivana Blažetića Šumskog ter umetniškega kolektiva Artu Ditu je v kuratorski koncept združila mlada magistrica umetnostne zgodovine Katarina Podobnik. Gostujočo razstavo bo otvorila eksperimentalna glasbena skupina Wuna iz Reke.

slika_2

Prodajna razstava bo trajala do 6.11.2016.

Se vidimo v sredo v Dobri Vagi!

Reka – evropska prestolnica kulture 2020

Reka je po dve leti trajajočem izboru  in med devetimi prijavljenimi mesti dobila naziv Evropske prestolnice kulture 2020. leta (pravi avtorica ponosno!). Med hrvaškimi mesti so se, poleg Reke za ta mandat prijavila in tudi sodelovala v drugem krogu izbora, še Dubrovnik, Pula in Osijek. Naj povemo, da sta Split in Zagreb iz tekmovanja izpadla že v prvem krogu. Čeprav je bil Dubrovnik močan tekmec, je bila Reka v prednosti in na koncu je osvojila naslov zaradi programa z naslovom «Luka raznovrstnosti«, ki je pokazal močno kulturno strategijo, s tem pa je izpolnil vseh šest kriterijev, ki naj bi povezovali umetnost in kulturo z namenom služenja mestu, prebivalstvu in državi. Odločitev ni temeljila na dediščini in zgodovini mesta, ampak na dobro razvitih načrtih za prihodnost. Natančno opredeljen načrt in trajnostna strategija za zbiranje sredstev sta se izkazala kot ključna segmenta v odločanju. Celoten proračun za projekt bo znašal visokih 30,3 milijonov evrov. Del sredstev bo namenjenih iz državnega proračuna (10 milijonov evrov), določeni del bo krilo mesto, nekaj pa bodo vložili tudi sponzorji. Ker evropska sredstva ne presegajo 10% vseh sredstev, bo tako v naslednjih štirih letih Reka dobila subvencije v višini enega milijona in pol evrov. Višina zneska bo odvisna od obsega programa in doseganja zastavljenih ciljev. Oživitev mesta bi morala prinesti številne pozitivne spremembe, tako v kulturi kot na drugih področjih, pričakovati pa je, da bo Reka povezana in hkrati gradila na sodelovanju s sosednjimi mesti, saj je to eden od elementov v programu, na katerega so dali velik poudarek. V načrtu je ustanovitev posebne agencije, ki bo skrbela za izvajanje programa projekta in v skladu s tem se bodo odprla nova delovna mesta v kulturnem sektorju.

Če pogledamo evropska mesta, prestolnice kulture v zadnjih letih, je vprašanje, ali bo in v kolikšni meri bo ta odločitev vplivala na mesto, mestno upravo, združenja, udeležence in tudi prebivalce, saj zaradi visoko zastavljenih ciljev in nejasno določenih segmentov programa določena evropska mesta niso mogla uresničiti obljubljenega programa, tako pa so tudi neslavno bankrotirala. Reka naj bi se temu izognila s poudarkom na »obnovi nekdanje Palače sladkorja, tovarne Rikard Benčić, kulturnih centrov, Mestne knjižnice, Muzeja mesta Reke, Muzeja moderne in sodobne umetnosti ter z obnovo Titovega Galeba« so zapisali v izjavi za javnost.

Reka je znana predvsem po svoji industrijski dediščini, pa tudi po kultnem fenomenu in kulturni dediščini – rock sceni, ki se je začela razvijati v 60. letih prejšnjega stoletja in ki je zaznamovala moje rojstno mesto kot edino pravo hrvaško mesto rocka. Vedno uporniška in polna upora je ostala do danes, kar lahko ocenimo tudi s tem, kdo sedi na vodilnih položajih v kulturnem sektorju. Na primer kontroverzni režiser Oliver Frljić, ki je upravnik Hrvaškega narodnega gledališča, ter Ivan Šarar iz znane reške skupine Let 3, ki nadzira funkcijo vodje Oddelka mestne uprave za kulturo. Čeprav številni komentirajo, da Reka že desetletja uživa v slavi dobrih dni, pozitivne spremembe zagotovo pričakujemo tudi zaradi podpore župana Obersnela in njegovega razumevanja mlajše generacije in združenj, ki delujejo že vrsto let v kulturnem dogajanju v mestu.

In kaj Reka želi/mora doseči v prihodnjih letih in na katere aktivnosti bo zmagovalni program usmerjen? V mestni upravi pravijo: »Mesto Reka s svojo kandidaturo želi predvsem izboljšati obseg in raznolikost kulturne ponudbe v mestu, razširiti dostop in sodelovanje v kulturi, okrepiti zmogljivosti kulturnega sektorja in njegove povezave z drugimi sektorji ter povečati mednarodno prepoznavnost in prepoznavnost mesta.« Ena stvar je jasna – pod budnim očesom Evropske skupnosti bo skupina iz mestne uprave morala preiti iz 2 v 5 hitrost in zaspano Reko spremeniti v ponosnega predstavnika najbolj priljubljenega projekta Evropske unije.

Ali bo Reka upravičila ponosni naslov in prešla iz industrijskega mesta s slavno rock preteklostjo v mesto iznajdljivosti, ustvarjalnosti in kulture, se bo pokazalo kmalu. Mi ji želimo veliko sreče pri doseganju zastavljenih ciljev in postavljanju mesta na visoko in prepoznavno mesto kulturnega zemljevida Evrope.

Foto: Shutterstock

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.