Zagotovo poznate občutek, ko pridete v nov kraj in se na avtomatih za vozovnice javnega prevoza lovite, kakšno morate izbrati. Če ste stari do 20 let, lahko od letošnjega poletja že potujete povsem brezplačno.
Luksemburg pa namerava postati prva država na svetu z brezplačnim javnim prevozom za vse! Nova vlada pod vodstvom premierja Xavierja Bettela je namreč obljubila, da bodo odpravili vse vozovnice za vlake, tramvaje in avtobuse tudi za vse ostale. Dokončno odločitev glede javnega prevoza bodo morali sicer še razdelati.

Odločitev za to potezo gre predvsem prizadevanju za bolj zdravo okolje, k čemur javni prevoz na račun manjšega števila avtomobilov zagotovo pripomore. V mestu namreč živi okoli 110 tisoč ljudi, še okoli 400 tisoč se jih tja vsak dan pripelje na delo. Zato ni nič čudnega, da velja za enega od krajev z najhujšimi prometnimi zastoji na svetu.
A to ni vse, kar nova vlada načrtuje. Razmišljajo tudi o legalizaciji konoplje in tem, da bi uvedli dva nova dela prosta dneva, na primer tudi 9. maj, ki je dan Evrope. In še to! V Luksemburgu naj bi že 1. januarja 2019 minimalno plačo zvišali za 100 evrov. Ta trenutno znaša 1998,59 evra. Ne sliši se slabo, kajne?
Foto: Shutterstock
To so najvarnejše države sveta – katera po vrsti je Slovenija?
Če ste eni tistih, ki nadvse sovražite magnete za na hladilnik, imamo nekaj idej za uporabnejši in tudi bolj pomenljiv spominek iz Slovenije.
Pomemben del slovenske kulturne dediščine je tudi Idrijska čipka! To je zvrst klekljane čipke, ki jo že stoletja izdelujejo v Idriji. Za Idrijsko čipko so značilni vzorci z ljudskimi imeni. Tako na primer poznamo srčkovke, potonke, zibke … Najznačilnejša tehnika idrijske čipke pa je ris, torej trak, ki se tradicionalno izdeluje s šestimi do osmimi pari klekljev.

Sol iz Piranskih solin je pridelana po 700 let starem tradicionalnem postopku in s tradicionalnimi orodji. Piransko sol pridelujejo v Krajinskem parku Sečoveljske soline, enem redkih še ohranjenih solin na svetu, kjer se sol še vedno prideluje po starodavnih postopkih, pri katerih je pridelek odvisen zgolj od sil narave – sonca, vetra, morja in marljivega dela solinarjev.

Panjska končnica je deščica, ki zapira čebelji panj kranjič. Slikanje različnih motivov nanje je prava ljudska umetnost, značilna za Slovenijo. Nastala je na Gorenjskem in slovenskem Koroškem, danes pa predstavljajo pravo etnografsko zakladnico Slovenije. Njihov pomen je ostal simboličen, reprodukcije najbolj znanih motivov pa so priljubljeno darilo in turistični spominek na Slovenijo.
In če smo že pri čebelnjaki, tudi med slovenskih čebelarjev je odlično darilo, ki zagotovo ne bo ostalo pozabljeno na polici. Če ga nesete v tujino, le preverite, če ga sploh smete prinesti v dotično državo.
Slovenska kulinarika je bogata s sestavinami, ki jim ni para, veliko njih pa drugod po svetu sploh ne poznajo. Eno takšnih je omamno dišeče bučno olje. Če ne veste, katero izbrati, se pozanimajte pri Prekmurcih in Štajercih.

Slovenci imamo tudi odlične sire. Bovški sir je trdi ovčji sir z zaščitenim geografskim poreklom – včasih ga pripravljajo tudi iz mešanice ovčjega, kozjega in kravjega mleka. Je proizvod, katerega pomen sega stoletja v zgodovino. Pod imenom Bovški sir so ga prvič omenili v ceniku za mesto Videm iz leta 1756. In že takrat je imel visoko ceno. Je okrogle oblike, teže med 2,5 in 4,5 kilograma ter ima značilen aromatičen, poln, intenziven, rahlo pikanten vonj in okus.
Ribniška suha roba ima prav tako bogato tradicijo, bogate lesne vire Slovenije pa je resnično najbolj uporabno izkoristiti za nekaj uporabnega.

Saj veste, tista potica, ki jo je nekoč najboljšo pekla naša babica. Nekaj dišečega, sladkega in čudovitega na pogled vedno doseže svoj namen.
Foto: Shutterstock
PREBERITE ŠE:
Preizkušeno v Prekmurju: Langaš, paprikaš in bezgov sladoled #recept
Pisa, mesto na desnem bregu ustja reke Arno, ki se zliva v Ligursko morje, vsako leto privablja milijone turistov. Glavna atrakcija mesta je zagotovo poševni stolp, ki slovi po nevarnem nagibu. Nagib je skoraj toliko star kot stolp, saj je nastal pet let po začetku gradnje leta 1173.
A kot poročajo raziskovalci, ki bdijo nad restavriranjem, se je 57 metrov visok srednjeveški stolp v zadnjih 20 letih zravnal za štiri centimetre! Kot pravijo, je to tako, kot bi se pomladil za kar dve stoletji! Strokovnjaki so dodali še, da je stolp stabilen in da se njegov nagib zmanjšuje zelo počasi. Vendar pa teh štirih centimetrov s prostim očesom zagotovo ne boste zaznali.

A zakaj se stolp sploh nagiba? Plast ilovice in peska, na katerem je zgrajen, je na južni strani stolpa mehkejša kot na severni. Ko so davnega leta 1173 zgradili tretje nadstropje je nestabilna podlaga razrahljala njene temelje. Gradnjo so za tem večkrat prekinili, leta 1380 pa končno dosegli načrtovano višino, ki stoji še danes.
Leta 1990 so stolp prvič v skoraj 800 letih zaprli za več kot desetletje. Strah jih je bilo namreč, da bi se podrl. Med letoma 1993 in 2001 so tako precej dela vložili v njegovo stabilizacijo in dosegli, da se je njegov nagib zmanjšal za 45 centimetrov. Stolp je bil tako deležen številnih obnov, a Italijani ga v resnici niti ne želijo povsem izravnati, saj bi sicer izgubil svojo posebnost.
Foto: Shutterstock