Slovenka v Londonu: sedem let in dva dvojezična otroka kasneje #VandrajInsider

Lana Razpotnik je Slovenka, ki v Londonu od leta 2017 živi s partnerjem in dvema hčerkama, ki sta se jima rodili na Otoku. O tem, kako je v Londonu videti iskanje službe, prijateljev in strehe nad glavo ter predvsem, kako je tam (dvojezično) vzgajati otroke, sva govorili v tokratnem Vandraj insiderju.

Kaj vas je odneslo v London in kako dolgo mu že rečete “dom”?

Verjetno je najbolj ironično ravno to, da bi pred desetimi leti na vprašanje, če bi se kdaj preselila v tujino, jasno in glasno odgovorila z NE. O potovanjih sem vsekakor vedno sanjala, o življenju v tujini pa nikoli. Lepo sem bila zasidrana v Ljubljani, ki je (bila) v mojih očeh VSE, kar potrebuješ za življenje. Temu se nisem bila pripravljena odpovedati. Kakorkoli klišejsko se to sliši, sem v Londonu pristala izključno zaradi ljubezni. Vse je bilo zelo spontano, iz danes na jutri sem si rekla, zakaj pa ne. In sem šla. To je bilo novembra 2017.

S čim se v Londonu ukvarjate, oziroma preživljate?

Kot diplomirana umetnostna zgodovinarka in takrat magistrska študentka dediščinskega turizma sem si predstavljala, da bom v roku enega meseca našla službo v neki kulturni ustanovi. Pripravljena sem bila začeti čisto na dnu in potem plezati po karierni lestvi. Ampak mi očitno takrat to ni bilo namenjeno.

Zato sem poiskala hitro vmesno službo in tako pristala v fitnes in velnes industriji v eni izmed vodilnih neprofitnih organizacij v Veliki Britaniji. Začela sem kot receptorka in vsako leto napredovala. Danes sem vodja dveh fitnes in velnes klubov, kjer sem odgovorna za vse – od recepcije, prodaje, osebnih trenerjev, fizioterapevtov, programov za lokalno skupnost, vrtca, plavalne šole in za velik del varnosti in zdravja pri delu obeh klubov. Moj uradni naziv je sicer Multi-Site Customer Experience Manager. Najlažje si je morda predstavljati, da sem odgovorna za več kot 30 zaposlenih v vsakem klubu.

V Londonu sta se vam rodila tudi dva otroka. Kakšno otroštvo ponuja mesto?

Ja, obe moji punčki sta rojeni v Londonu. Mesto je res raznoliko in ponuja ogromno možnosti za raziskovanje. Večinoma vikendov ne preživimo doma, ampak raziskujemo mesto ali pa le okolico. Igrišča in parki so na vsakem koraku po mestu in so res vrhunski. Hkrati pa drži, da otroci tukaj preživijo veliko časa v vrtcu, tudi po 10 ur dnevno. Kar ni idealno, me pa tolaži, da tam res uživajo. Otroštvo v Londonu pomeni prijateljevanje z otroki s koreninami z vsega sveta in to je čudovito.

Kako pa je s starševskim dopustom in kasneje z varstvom?

Porodniški dopust se tukaj deli na državnega in službenega. Državni ti pripada do 39 tednov in je odvisen od tvojega povprečnega zaslužka. Potem pa imaš še službenega, ki ti ga dodeli podjetje, kjer delaš. V grobem in malo za okus, v podjetju, kjer delam, dobi mamica na porodniški približno:

  • – 3. mesec polno plačo s strani podjetja,
  • – 5. mesec polovično plačo s strani podjetja + državno porodniško,
  • – 9. mesec le državno porodniško,
  • – 12. mesec – nič, te pa še vedno čaka delovno mesto.

Glede varstva so ponavadi tri opcije: VRTEC – vsi so zasebni vsaj do 3. leta, CHILDMINDER – varuška, ki za otroke skrbi v svojem domu in VARUŠKA, ki skrbi za otroke v njihovem domu. Pri odločitvi igra veliko vlogo čas. Vse tri opcije pa so finančno kar zalogaj. Vrtci so tukaj v povprečju odprti od 7.30 – 18.30. Starejša hči je bila v vrtcu v okviru podjetja za katerega delam. In žal je bila v vrtcu velikokrat vse do 18.00, potem pa naju je čakala še približno enourna pot domov. Ni idealno, ampak je uživala in meni je bilo veliko lažje, ker sem vedela, kdo so zaposleni in kako vrtec deluje. Če otrok obiskuje vrtec 5 dni na teden in več kot 5 ur na dan, to v povprečju mesečno znese okoli £1700. Starši sicer dobivamo otroške dodatke, a ti ne pokrijejo niti četrtine vrtca. 

Kakšno državljanstvo imata otroka? Sta dvojezična?

Najstarejša hčerka KalaLuna ima le slovensko državljanstvo, saj sva bila oba eno leto premalo v Londonu, da bi avtomatično dobila tudi angleškega. Mlajša hčerka NalaNoor pa ima tako britanskega kot slovenskega. KalaLuna govori slovensko in angleško. Doma govorimo slovensko, knjige beremo v angleškem in v slovenskem jeziku. Ob vikendih pa pogleda tudi kakšno slovensko risanko, da se ji besedni zaklad širi. Je pa res, da je na vsakem koraku izpostavljena angleščini in ko se igra sama, ima monologe predvsem v angleščini. Malo me skrbi, da bo to vplivalo na našo 9-mesečno dojenčico, saj se starejša sestrica tudi z njo večinoma pogovarja v angleščini, a upam, da bo tudi ona dovzetna za oba jezika.

Kaj je najboljše, kar ste odnesli od življenja prek meje?

Še bolj cenim prijateljstva in odnose, ki jih imam v Sloveniji in ki sem jih razvila tukaj. Takšna prijateljstva, ki jih doma pletemo od otroštva in kot najstniki, kot odrasla oseba v Londonu zelo težko oblikuješ na novo. Ljudje smo z različnih koncev, težko je uskladiti urnike.

Še bolj pa cenim to, da imam čas, ki ga lahko preživim z družino. Slovenci smo včasih malo razvajeni. Navajeni smo, da nas avto zapelje tudi le 500 metrov. Tu sem se naučila, da prehoditi 5 kilometrov, da nekam prideš, ni ogromno, ampak nekaj povsem normalnega. V Sloveniji je del luksuza tudi to, da babice hodijo po otroke v vrtec in jih imajo starši možnost komu dati v varstvo. Ne me narobe razumeti, ta razvajenost bi tudi meni povsem pasala. In to tukaj pogrešam.

Če bi lahko iz Ljubljane in Londona izluščili najboljše stvari, ki jih pri drugem pogrešate, katere bi to bile?

Ljubljana je moje mesto, v srcu, vedno. Obožujem to, da imamo na dosegu roke čisto vse. Je en tak lep bazenček kulture, zgodovine, narave, prijetnih ljudi in luštnih lokalov. Najbolj verjetno pogrešam družabni vidik, ki ga Ljubljana ponuja. »Kofetkanje« v tem našem pravem pomenu besede. In ko smo že pri lokalih, res močno pogrešam dostopnost raznih naravnih limonad in sokov, ki jih v Ljubljani dobiš v vsakem lokalu, v Londonu pa moraš te stvari prav poiskati, če želiš dobre, seveda. Pogrešam naše mini griče in hribe, ki so super za lahek sprehod in tek. Pa fine kolesarske proge in umirjene ceste. Tudi čistočo – Ljubljana je res čista in prijetna na vsakem koraku. In vodo! Vodo iz pipe tudi pogrešam!

London je na drugi strani ocean vsega, res VSEGA. Vsak dan se toliko različnih stvari dogaja, da jim ne moreš zares slediti. Možnosti je neskončno, kulturnih, glasbenih koncertov, posebnih kinov in še in še. Ampak je ogromen! Zato je treba stvari malo bolj planirati vnaprej, spontanost je tu res manj enostavna.

Se v prihodnosti vidite nazaj v Sloveniji?

Se mi zdi, da ima večina izseljencev željo nekoč priti nazaj. Nazaj me najbolj vleče zaradi družine in prijateljev. Tudi umirjen in varen način življenja, ki ga Slovenija ponuja, je gotovo bolj prijazen za družine kot London. A tudi London je naš dom, tukaj sta se rodili moji hčeri in z mestom so povezani vsi lepi spomini. Kar naenkrat tako Slovenija ni več zares dom. Tega nihanja je veliko. En dan si pripravljen iti nazaj, drugič spet ne. To vprašanje se v mojih mislih poraja tedensko. Ne vem. Pustimo se presenetiti.

Kako bi opisali London nekomu, ki o njem ne ve popoloma ničesar?

London je ogromno mesto in je veliko več kot le tisti center mesta z vsemi tipičnimi znamenitostmi. London ponuja malo morje različnih izkušenj, dogodkov, razstav, doživetij in kulinarike. Predvsem pa je mesto, kjer boste v vseh letnih časih videli ljudi sedeti na še najmanjšem koščku trave, tudi brez odeje pod zadnjico. London je hitro mesto, kjer se ljudje vseeno znajo ustaviti in uzivati v prvih pomladnih dnevih, poletnem sončenju in zadnjih jesenskih svetlih dneh. 

Pa tamkajšnje ljudi?

Večkrat so mi ljudje, ki so obiskali London, rekli, da Angležev še niso srečali. Ja, London je morje vseh možnih kultur iz celega sveta. In to je tisto, kar je tako lepo. Tudi ljudje, rojeni v Londonu, imajo pogosto korenine (tudi) iz katere druge države.

Če se boste vozili z mestnimi prevoznimi sredstvi, bodo ljudje ponavadi v pogonu in celo nezadovoljni, če se jim boste postavili sredi tekočih stopnic in ne boste sledili tistim »nenapisanim« pravilom bontona. Torej – vedno stojte na desni strani in dovolite dovolj prostora za prehitevanje po levi. Ampak te isti ljudje so tudi zelo prijazni in odprti, prihajajo z vsega sveta in se z veseljem pogovarjajo o izkušnjah posameznikov. Vseeno pa – ko vas kdo vpraša »How are you?«, naj vas nikar ne zavede, da jih resnično dobesedno zanima, kako ste.

Katera je najbolja nadležna stvar mesta?

Verjetno to, da je v mestu razpad sistema z vlaki in avtobusi, ko zapade sneg (četudi se ne oprijema cestišča), ko dežuje, ko je prevroče ali prevetrovno. Tudi stavke javnega prevoza so pogoste in nadležne. Prometa je ogromno, na cestah so zastoji, zato tudi avto ni boljša izbira.

In to, da je zaradi velikosti mesta vse veliko bolj oddaljeno, kot bi si kdaj želela.

Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o Londonu kot turisti, pa jih spregledamo, ko enkrat tam živimo?

Zmota je to, da je London majhno mesto in da je vse, kar je vredno ogleda, le okoli Big Bena, Tower bridga in tam okoli ter da se vsi Londončani dnevno sprehajamo mimo. Pa tudi to, da mnogi mislijo, da je Tower bridge – London bridge.

Hrana in pijača v restavracijah in lokalih sta dražji kot v Sloveniji, kljub temu pa je nakup v trgovini ugodnejši v Londonu. Zmota je, da je v Londonu vse zelo drago. Veliko turističnih znamenitosti je celo brezplačnih!

Zmota je tudi, da v Londonu vedno potrebuješ dežnik. Ko tu enkrat živiš, ga ne nosiš s seboj. Nalivi niso pogosti, ponavadi so hitre prhe. Zanimive so tudi divje živali, tu so lisice kot mačke, povsod so! 

Kaj poleg glavnega mesta je v bližini še vredno obiska?

Velika Britanija ponuja ogromno in ima res čudovite kraje. Iz Londona so vlaki v druge kraje pogosti, morda ne najbolj poceni, ampak kar hitri in urejeni. Cornwall je eno tako luštno območje, St. Ives je čudovito obmorsko mesto z dolgo peščeno plažo, ki ima za piko na i tudi Tate St. Ives muzej. V bližini je Cambridge – za piknik na travniku in tiste, ki si želijo malo študentskega vzdušja in gotskih stavb. Zelo blizu za enodnevni izlet je tudi Brighton, ki je tipično obmorsko mesto s čudovitimi ulicami. Tudi Bristol je super! Posedanje ob kanalu spominja na plažo ob Ljubljanici. In seveda Banksy – njegove grafite srečate na vsakem koraku. Tudi mene čaka še veliko obiska vrednih krajev na tem koncu.

 [O urbanih kotičkih kraja:]

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Primrose Hill in Brixton.
Najbolj precenjena turistična točka v mestu: London Eye – za slikico v ozadju je fotogeničen, za obisk pa grozno nagužvan, predrag in počasen. Razgledi so boljši iz drugih delov mesta.
Najboljša brezplačna stvar v mestu? Sky Garden, muzeji in galerije.
Najboljšo kavo potrežejo v: Tamp v Chiswicku. Tu je poleg kave dobra tudi vroča čokolada, ki ni puding ali kakav, ampak prava temna, grenka cokolada!
Najboljši brunch najdete pri: Egg Break v Notting Hillu, Urban Pantry v Chiswicku in MILK v Balhamu.
Najlepši razgled nad mesto: Sky Garden.

Najboljši šoping: Online (smeh). Turisti verjetno z veseljem obiščejo Oxford Street, Londončanom pa je to zaradi gneče nekaj najbolj neprijetnega. Če že moram fizično v trgovino, verjetno izberem High Street Kensington, ki ima tudi prijetne lokale. Če želite nakupovalno središče, potem priporočam Westfield, ampak se pripravite na gnečo.
Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Tate Modern – ima tudi čudovit pogled iz kavarne na Temzo in St. Paul’s Cathedral. Za Harry Potter fane je bonus tudi pogled na Millennium Bridge.
Najljubši kotiček za sprostitev: Richmond ob Temzi.
Park, kjer najraje poležavate: Chiswick House&Gardens.
Najboljša zabava: Manjše koncertne dvorane, kjer je vse tako luškano in majhno, da doživiš koncert čisto drugače kot v velikih dvoranah ali stadionih.
Najljubši festival/dogodek: Kino ali gledališče na prostem – na rooftopih ali v parkih.
Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Iskreno nisem navdušena nad  tradicionalno hrano. To so bolj pubovske jedi, ki so mi precenjene. So pa jagode v Angliji v sezoni zelo poceni in zelo dobre. Zato so mi tudi sladice z njimi všeč – scones z jagodno marmelado in Victoria sponge cake. Pa meni najljubši Crumble!
Top foto kadri, ki jih potrebujemo za Instagram: Bele in barvite hišice v Notting Hillu, Richmond park v obdobju malih bambijev in Primrose Hill z Londonsko panoramo v ozadju. Za turiste gotovo ena sončna fotka s strani Tower Bridga, pa pod mostom na drugi strani Big Bena.

[Uporabno:]

Kateri je najugodnejši prevoz po mestu?

Avtobus – £1.60 in lahko prestopaš med avtobusi v roku ene ure.

Pa najugodnejša pot iz Slovenije do tja?

Trenutno ugotavljamo, da je Ryanair iz Trsta ali Zagreba kar ugoden, če letite z malim nahrbtnikom. Direktno iz Ljubljane leti EasyJet. Če pa nujno želite še osebno prtljago, ste potem cenovno hitro blizu British Airways, ki leti na London Heathrow Airport, od koder lahko v mesto potujete s podzemno železnico in ne potrebujete še prevoza z letališča v mesto. Ne glede na prevoznika, se poskušajte izogniti vsem šolskim počitnicam in praznikom tako v Sloveniji kot na Otoku.

V katerem delu mesta je logistično najbolje iskati nastanitev, ko tja pridemo za kratek turistični obisk?

Za kratek obisk je verjetno super, če najdete kaj v prvi coni, kjer so glavne znamenitosti na dosegu roke. Bo pa gotovo ugodnejše karkoli v coni 2 ali celo 3, le glejte, da je blizu podzemne in ste v centru mesta v 30 minutah.

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 = najtežje): 

Če želiš dobro stanovanje v varnem predelu Londona, bodo cene hitro višje. Mesto je ogromno in velikokrat so hiše predelane v več stanovanj, ki so v osnovi ponavadi dokaj ozka, z malo ali nič prostora za hrambo stvari. V zadnjem letu je trend, da za najem stanovanja ponudiš več kot je oglaševano. Povpraševanje za lepa stanovanje je veliko, zato bi to težavnost ocenila z 8.

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10:

Verjetno 8, je težko, a tudi ni – odvisno. London ima res veliko ljudi in konkurence ne manjka. Večinoma tukaj ne gre za izobrazbo, bolj za izkušnje in to, da si ob pravem času na pravem mestu. Ob neuspelih prijavah ne smeš izgubiti zagona in upanja.

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10:

Verjetno spet 8. Odvisno, česa si želiš in v kakšnem življenjskem obdobju si. Večina mojih prijateljstev je prek sodelavcev in drugih mamic iz vrtca in šole. Vsi imamo zasedena življenja, tudi razdalje med nami so lahko velike, zato je prijateljstva težko ohranjati.

Občutek varnosti od 1 do 10 (10 = najbolj varno):  

Mogoče 7, nekaj vmes. Odvisno od predela in s kakšno miselnostjo hodiš po mestu. Načeloma se počutim varno. V določenih predelih je manj prijetno in si morda malo bolj pozoren ali pa se jih v določenem delu dneva izogibaš.

[Plus in minus:]

Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?

Raznolikost v vsakem pomenu besede je zame res velika velika prednost. Raznolikost kulture, hrane, religije, rase, s katerimi si kar naenkrat v stiku vsak dan. Sem hvaležna, da sta moji deklici izpostavljeni temu. V Sloveniji tega gotovo ne bi doživeli v tolikšni meri. Slabost je verjetno prav ta velikost mesta, ker je vzdrževanje družabnega življenje malce težje.

Kaj pa prednosti in slabosti dela v tujini?

Prednost je gotovo širina pridobljenih izkušenj. Tu je veliko več različnih delovnih mest in zato več možnosti napredovanj. Slabost je bila na začetku ta, da angleščina ni moj prvi jezik in sem se kot tujka počutila postavljena na nižje stopničke. Vsekakor pa tu velja, da stopničke hitro preskakuješ, če se dokažeš.

FOTO: Osebni arhiv/Lana Razpotnik

PREBERITE ŠE: Ula Furlan: “Zagreb zagotovo počasi postaja moj drugi dom” #VandrajInsider

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje, pozna najboljše kotičke za izlete po Sloveniji ali sosedih in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Cotswolds: angleško podeželje z dojenčkom, enoletnico in triletnico #INTERVJU

Spoznajte Cotswolds! Angleško podeželje ima pravljične vasice z lično arhitekturo in kamnitimi hiškami z urejenimi vrtički. Pa zelene ravnice, polne drobnice in slikovite gričke, bogato zgodovino, edinstvene pube, vse skupaj pa ima duh angleške aristokracije. Kar sicer ne pomeni, da ni dostopno tudi navadnim smrtnikom. Gremo?

Tokrat nas bo na virtualni potep v Vandraj intervjuju popeljala Maša Črešnik. Velika verjetnost obstaja, da jo poznate z Instagrama, kjer jo spremlja več kot 18 tisoč ljudi. Sicer pa je mama trem deklicam – vse so mlajše od treh let in pol! –, navdušena fotografinja in popotnica, ki obožuje jesen in dež. Idealna destinacija za ljubitelje jesenskih barv, meglic in debelih volnenih nogavic? Cotswolds!

Kako bi se opisali tistim, ki vas še ne poznajo? 

Čeprav je to eno izmed najtežjih vprašanj, lahko z gotovostjo rečem, da sem control freak. Tega se sicer zadnja leta, odkar sem mami, odvajam, ampak vedno bom rada imela stvari pod nadzorom. Sicer pa obožujem udobje, dež, najraje sem s svojo družino. In če imam na izbiro potovati na sever, sneg, dež ali pa sonce, vročino, morje, bom vedno izbrala prvo opcijo. 

Pravkar ste se vrnili z družinskega potepa po slikoviti angleški pokrajini Cotswolds. Kako ste se odločili za to destinacijo?

To je bila ena izmed najinih velikih želj že nekaj časa. Cotswolds sem verjetno zaznala že nekaj let nazaj v kakšnem filmu, se niti ne spomnim prav, ampak ideja se mi je fiksirala v spomin. In tako smo jo letos končno izpeljali.

Kam ste leteli in kako ste se premikali med okoliškimi kraji? 

Let smo rezervirali iz Ljubljane v London (Luton) z družbo Wizzair. Lahko bi izbrali tudi Bristol, ki je bližje samemu okrožju, vendar je bil let v London nekoliko cenejši. Na letališču smo vzeli rent-a-car in se po okolišu prevažali z avtom. Imajo sicer kar dobro urejene tudi povezave z avtobusi in vlaki, vendar je s 3 majhnimi otroki meni to predstavljalo večje breme, kot vožnja po levem pasu.

Glede na to, da potujete s tremi otroki, ki še potrebujejo avtosedež, kakšna je bila logistika z najemom avtomobila?

Ko potuješ z malčki, imaš pri letalskih družbah opcijo, da s seboj vzameš gratis tudi avtosedeže. Vendar – ker so tri, midva pa samo dva, bi bila logistika pretežka, zato smo si izposodili tudi sedeže. Prihodnjič zagotovo vzameva svoje. Odvisno je tudi od rent-a-carja, ampak tile niso bili najboljši, razen lupinice, ki je bila še kar v redu. V vsakem primeru smo morali malo improvizirati, da so bili res varni.

Koliko kilometrov ste prevozili in katere vasice ste imeli na seznamu? Česa tam ne smemo spregledati?

Iskreno – kilometrov nisem niti pogledala, smo jih pa prevozili kar nekaj. Obiskali smo 11 vasic. Nekaj pomembnih smo tudi izpustili, ker smo urnik prilagajali otrokom. Odkljukali smo Chipping Campden, Broadway, Stow-on-the-Wald, Bourton-on-the-Water, Upper Slaughter, Lower Slaughter, Bibury, Blockley, Winchcome, Stanton in Snowshill.

Dvakrat smo obiskali farmo, neke vrste živalski vrt z lokalnimi živalmi, ki jih lahko tudi hraniš in crkljaš. Vsaka izmed teh vasic zase je posebna, prav vsako bi priporočala in najboljši nasvet – izgubite se! Vsaka okoliška vasica ima nekaj za ponudit in tudi če je ni na seznamu “najlepših”, pusti svoj vtis. Ljudje so noro prijazni, hiške so kot iz filmov, občutek pa nepozaben.

Vaše izhodišče za raziskovanje Cotswoldsa je bila idilična vasica Chipping Campden. Po čem slovi in kaj vse ponuja?

Vasica slovi predvsem po glavni ulici (High street), na kateri se vrstijo lokalne trgovine. Včasih je bil Chipping Campden ena izmed glavnih vasih z odlično volno. Chipping naj bi pomenil market (Chipping Campden – market place), kjer je že od nekdaj bil znan po lokalnih prodajalnah. Arhitektura v vasici je filmsko krasna, ljudje pa te sprejmejo že prvi dan, ko se vseliš – tudi če samo za dan ali dva. Takoj postaneš njihov. 

Potujeta torej s tremi hčerkami, starimi od dobre tri leta navzdol. Kakšen logistični izziv je dvema odraslima voditi tri majhne otroke, hkrati tovoriti vso prtljago in navigirati pot?

Ha, to je bil večji podvig, kot sva mislila. Ampak – nam je uspelo! Otroci so stari 4 mesece, leto in 4 mesece in pa 3 leta in pol. Najlažje je potovati z najmlajšo, ker je res nezahtevna. Olivija – najstarejša – ima že svoje želje, svoje muhe, medtem ko ima Viktorija – srednja – OGROMNO energije, ki jo mora potrošit.

Prvi dan, ko smo prileteli, sem se vsaj trikrat vprašala “ZAKAJ NAM JE TEGA TREBA?” (smeh). Jan me je hitro pripravil k desetim globokim vdihom in je šlo. Samo tempo smo morali ujeti. Prtljaga je bila težava samo prvi in zadnji dan, vmes smo bili pa enako kot doma. Preden greš od doma se moraš obleči tako doma kot na potovanju, tako da tu ni bilo neke spremembe. 

Kako prijazna destinacija za mlade družine je angleško podeželje? 

Zelo prijazna. A je odvisno od tega, kakšen tip človeka si. Tukaj ni otroških klubov, animatorjev, tukaj si animator ti in tvoj urnik, ki ga pripraviš. Imaš pa ogromno dejavnosti, s katerimi lahko tudi otroke zelo lepo animiraš. Obisk okoliških farm, sprehod z alpakami, park z različnimi vrstami ptic, igrala na vsakem koraku, že blatne luže so zadostovale, da sta se Viktorija in Olivija imeli prav super.

Prav Cotswolds, idilično angleško podeželje, privlači tudi angleške bogataše. Med elito, ki ima tam v lasti nepremičnine, so avtorica Harryja Potterja JK Rowling, družina Beckham, člani angleške kraljeve družine, pa Kate Winslet, Liz Hurley, Hugh Grant, Kate Moss … Menda jih ni težko srečati kar na ulici katere od vasic. Vas je kaj podobnega doletelo?

Do zdaj tega nisem sploh vedela, že googlam, kje ima kdo hišo (smeh). Ne, nisva srečala nikogar. In čisto iskreno – v vasicah je bil čudež, če smo srečali 20 ljudi. Pravi odklop.

V prav teh idiličnih vasicah so posneli tudi številne filme in serije. Ste obiskali kakšne filmske snemalne lokacije?

Obiskali smo Snowshill, kjer smo spoznali prijazna Američana in njun lokalni vodič nam je povedal, da so točno tam snemali Bridget Jones. Kar me je šokiralo, saj sem film gledala vsaj 20-krat, pa nisem vedela, kje je posnet (smeh). Obiskali pa smo tudi Blockley, kjer je posnet Father Brown. Hiša, ki naj bi bila v božični uspešnici Holiday, je odmaknjena nekje 2 uri, filma pa niti niso snemali v tej hiši, ampak je bila samo inspiracija za model hiše, ki so jo zgradili v studiu. 

Angleška kulinarika ni zgolj “fish and chips”. Katera tradicionalna hrana je tam najpogosteje na meniju?

English breakfast je ena stvar, ki jo moraš tam poskusit. Fish and chips pa je klasika, ki se ji ne moreš upreti. Ker smo zaradi logistike kuhali sami, smo se posluževali bolj juhic, rižot in minešter.

Cotswolds ste raziskovali dva tedna. Koliko časa priporočate za obisk?

Bili smo dva tedna, pa vsaj dva bi še lahko ostali. Odvisno je od tega, kakšna imaš pričakovanja in v kakšni zasedbi potuješ. Cotswolds si lahko izbereš tudi za vikend destinacijo in uživaš nekaj kratkih dni v miru na deželi. Če bi rad obiskal več vasic, pa vsaj 4-5 dni. 

Kakšen finančni zalogaj je takšno dvotedensko raziskovanje angleškega podeželja? 

Cene so odvisne od vsakega posameznika. Kakšno nastanitev izbereš, kje ješ, kakšen avto rentaš (če ga), od kje letiš, kdaj letiš, katero sezono izbereš za obisk. Hrana v restavracijah je mogoče 10 odstotkov dražja kot pri nas, cene hrane v trgovini pa se skoraj niso razlikovala od naših. Edini res visok strošek je bil najem avta, to pa zato, ker smo mi vzeli kombi. Če bi izbrali manjši avto, bi bil strošek občutno manjši. Lahko prideš skozi zelo poceni, ali pa potovanje izpelješ na zelo drag način. 

Kateri deli Cotswoldsa so presegli vaša pričakovanja in kje vas niso najbolj navdušili? 

Chipping Campden se je meni osebno res vsedel v srce. Ravno prav velika vasica z nekaj trgovinami in prijaznimi domačini. Zelo mi je bil všeč tudi Snowshill. Najmanj navdušena sem nad Bourton-on-the-Water, ker je izjemno turističen in izgubi čar, ni več pristno in avtentično. Vsaka vasica ima predvsem lokalne pube, lokalne trgovine, v teh turističnih pa se že pojavljajo kitajske, tajske in druge restavracije, ki potem ne dajejo več tega angleškega vtisa. Tudi ljudi je tam občutno več.

Kakšen tip popotnice ste sicer? Kako si organizirate potovanje?

Ko še nisem bila mami, je bilo vsako moje potovanje organizirano v nulo. Dober primer je bila Islandija – potovanje sem organizirala za 5 odraslih in v Wordov dokument zapisala prav vsako malenkost. V predstavitvi so imeli zapisane cene kruha, izračun kilometrov in koliko bencina bomo potrošili, kaj si bomo kateri dan ogledali. To je z majhnimi otroki skoraj nemogoče. Zato sva tokrat rekla, da pripraviva okvirni seznam lokacij, ki si jih želiva obiskat. Ker trenutno za organizacijo niti nimam toliko časa, nama je malo pomagala tudi sestrična in pripravila nekaj idej. Potem sva pa rekla, da bova sproti videla – odvisno od počutja punc. Vreme naju ni motilo, tako da smo bli res na free.

Kaj si želite, da bi vedeli, preden ste se podali na to pot? 

Tako kot je bilo, je popolno. Šli smo z velikimi pričakovanji, ki jih je Cotswolds upravičil. Mene osebno je totalno navdušil in vem, da se še vrnemo tja. 

In kam vas bo odneslo v prihodnje?

Zdaj pa potujemo v Marbello. Tam smo sicer že bili, ampak so tudi v Španiji noro prijazni ljudje in se radi vračamo. Sedem dni sončka še preden se predamo v zimo.

FOTO: Osebni arhiv/Maša Črešnik

Maši Črešnik lahko sledite tudi na Instagramu – tu @masa.cresnik.

PREBERITE ŠE: Mlada Slovenka, ki svet raziskuje s kombijem in v družbi dveh psov #INTERVJU

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini? Ali pa veliko potuje, pozna najboljše kotičke za izlete po Sloveniji ali sosedih? Bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.