Hit poletja: napihljivi samorogi, ki so osvojili svet

3. 7. 2016Eva NatlačenMalo tu malo tamflamingo, funboy, labod, napihljive blazine, samorog

Plavanje v bazenu je zabavno, še bolj zabavno pa je, če v njem plavajo še napihljivi samorogi in flamingi. Že nekaj časa se na Instagramu blogerke pojavljajo na zlatih labodih in drugih podobnih sanjskih živalih. In kako se je vse začelo?

Podjetje FUNBOY izvira z obale majhnega otoka Aguilla, ki se nahaja nekje med Barbadosom in Portorikom. Njihova misija je zabavati ljudi po vsem svetu ter jim pričarati nepozabne trenutke ob bazenih, seveda pa tudi pomagati pri ustvarjanju carskih Instagram fotografij.

Cena enega FUNBOY-a je malce manj kot 100 evrov, v zameno pa vsak kupljen napihljivček pomaga ljudem v stiski, saj gre del podarjenea denarja v dobrodelne namene.

Zadnja kolekcija poleg vseh barv umetniško potiskanih labodov vključuje tudi napihljivo zasebno letalo, ustnice, hashtag in drugo, na srečo pa dostavljajo tudi v Slovenijo.

Vsem, ki se zdijo FUNBOY-i predragi, pa priporočamo kakšno drugo trendi napihljivo zabavno blazino, kot sta na primer krof ali pa kos pice, ki ju za več kot pol manj denarja dobiš v slovenskih trgovinah.

Foto: arhiv FUNBOY

Rooftop bari na vrhu New Yorka

1. 7. 2016Eva NatlačenMalo tu malo tamGallow Green, koktajl, New York, Pod 39, rooftops, The Delancey

Ko se boš potepal po New Yorku je poleg Empire State Buildinga in 5. Avenije obvezen obisk vsaj enega rooftop lokala. Betonska džungla je čisto posebna izkušnja, še bolje pa je, če jo vidiš s samega vrha, zraven pa si lahko privoščiš osvežilno pijačo. Predstavljamo ti najboljše lokale na strehah New Yorka.

Le Bain

Bar se nahaja na strehi hotela The Standard High Line. Priporočamo ti ga za odličen razgled nad mestom in osvežilen sezonski koktajl Love Amid the frostbite (zmrznjen koktajl iz pasijonke, gruzijskega brandyja Chacha ter limete).

Azul

Kubanska kantina te privabi z ledeno mrzlimi mojiti, domačimi tacosi in minimalističnim dekorjem, ob katerem lahko uživaš v živi glasbi in tedenskih salsa večerih. Do kantine Azul se bo potrebno povzpeti na vrh manhattanskega hotela Hugo, mi priporočamo koktajl Funky Castro z rumom Bacardi, breskvinim likerjem in svežo meto, uvoženo naravnost s Kube.

Pod 39

Za pogled na Empire State Building ter ostale stolpnice v osrčju Manhattna se odpravi do hotela Pod 39, kjer na strehi najdeš prisrčen bar z opečnatimi stenami in starinskimi oboki. V ambientu z latinskim pridihom strežejo mehiško obarvane jedi in pijače, med katerimi moraš poizkusiti tamale in s piscom okrepljeno sangrio.

Gallow Green

Pravljično zelen bar oziroma vrt je svoje ime dobil po škotskem polju, na katerem so včasih obešali obsojene čarovnice. Nahaja se na vrhu nekdanjega hotela McKittrick, ki danes služi kot oder britanskega gledališča Punchdrunk. Začaral te bo s svojim romntičnim vzdušjem ter edinstvenimi koktajli, najboljše sedeže v baru pa najdeš v starinskem odprtem železniškem vagonu.

230 Fifth Avenue

Posejan z lesenimi klopmi ter vrtnimi stoli, je 230 Fifth Avenue s svojimi 750 kvadratnimi metri največji rooftop bar v New Yorku. Dovolj velik, da lahko v njem 500 ljudi uživa v pravem poletnem žar vzdušju ob burgerjih, zrezkih ter karamelno-jabolčnih martinijih.

The Delancey

Pravi biser tega trinadstropnega kluba se seveda skriva na njegovi strehi, kjer se lahko v družbi palm in vodnjakov sprostiš ob zamrznjenih pijačah.

Foto: cntraveler.com, shutterstock

Božanski BLT sendvič

30. 6. 2016Eva NatlačenMalo tu malo tambacon, BLT, lettuce, sendvič, tomato

Da, BLT seveda označuje osnovne sestavine sendviča (ang. bacon, lettuce, tomato – slanina, zelena solata, paradižnik), katerega začetki segajo v leto 1900 in naj bi se razvil kot dodelana različica viktorjanskih čajnih sendvičev. Čeprav nihče pravzaprav točno ne ve, kdaj se je kratica sploh prijela, pa je znano sledeče: BLT je skozi leta postal prava legenda sendvičev in mi ti bomo pokazali, kako narediš najboljšo možno različico kar v domači kuhinji.

Za sendvič potrebuješ:

1 svežo hrustljavo francosko baguetto

5 čajnih žličk dobre majoneze

3 čajne žličke kvalitetnega pesta (obvezno narejen iz olivnega olja, za druga olja v pravem pestu ni prostora)

10 rezin slanine ali pancete

2 zrela paradižnika (nizozemski paradižnik NE ustreza tej kategoriji)

Ščepec sveže mletega črnega popra

Nekaj pesti sveže rukole

Za preliv:

1/4 skodelice (cca. 75 ml) balzamičnega kisa

3 čajne žličke medu

2 čajni žlički Dijon gorčice (dovolj močne, da se ti ob poizkušanju orosijo oči in odprejo dihalne poti)

1/2 čajne žličke sojine omake

1/2 skodelice (cca. 150 ml) olivnega olja

Priprava:

Vse sestavine za preliv zlijemo v kozarec za vlaganje, ga tesno zapremo ter temeljito pretresemo. V ločeni posodi umešamo pesto in majonezo. Paradižnik narežemo na tanke rezine.

Slanino v ponvi hrustljavo zapečemo. Baguetto po dolžini prerežemo na polovico ter notranjo stran rahlo popečemo v opekaču (v kolikor imaš srečo in si ujel še tople baguette, ta korak mirno izpustiš). Spodnjo polovico kruha položimo na rezalno desko ter jo namažemo z celotno količino pesto majoneze. Slanino zložimo na spodnjo polovico štruce ter jo prekrijemo z rezinami paradižnika. Po okusu prelijemo s prelivom ter posujemo s sveže mletim črnim poprom. Nadev BLT sendviča zaključimo z nekaj polnimi pestmi rukole, ga tesno zapremo z zgornjo polovico baguette ter razrežemo na 2 do 4 kose. Dober tek!

Namig:

Zaradi preprostosti priprave je razlika med dobrim in odličnim sendvičem vedno v kvaliteti sestavin, zato je skrbna izbira ključ do uspeha.

Foto: Shutterstock

Fotoreportaža: Razgledi Patagonije

29. 6. 2016Eva NatlačenMalo tu malo tamArgentina, Blaž Gvajc, fotoreportaža, Patagonija

Fotograf Blaž Gvajc rad potuje, odkar pomni. Potovanja mu predstavljajo svobodo, odkrivanje novih krajev, ljudi in njihovih življenj pa ga izpolnjuje. Predvsem ga prevzemajo pokrajine, zato se je pred kratkim odpravil raziskovat lepote Patagonije. Razglede, ki jih je v objektiv ujel med vrhovi mogočnega gorovja, je delil z nami.

Njegova potovanja si lahko ogledaš tudi na spletni strani.

Foto: Blaž Gvajc

Tri države, ki so presenetljivo prijazne do brezglutenskih diet

28. 6. 2016adminMalo tu malo tambrez glutena, brezglutenska dieta, prehrana

Pester izbor lokalne prehrane je eden od segmentov, ki lahko izjemno vplivajo na potovanje. Uživanje v hrani je enkratna izkušnja, ob pogostih alergijah in dietah pa tudi izziv. Še bolj presenetljivo je, če lahko v lokalni kulinariki uživajo tisti, ki se držijo brezglutenske diete. Seveda je zavedanje ponudnikov o različnih potrebah vedno večje in na večini koščkov sveta boš našel nekaj primernega zate, a tokrat te peljemo tja, kjer si ne bi mislil, da je ponudba brezglutenske hrane tako zelo pestra.

Italija

Dežela testenin in pice! A tamkajšnji kuharji so izraze io sono celiaca in senza glutine slišali že precej pred nami. V njihovi lokalni kulinariki uporabljajo kostanjevo in koruzno moko, brezglutensko hrano pa so začeli pripravljati že v 70. letih. Blogerji so leta 2007 pisali, kako prijazna je Italija za popotnike, ki ne uživajo glutena. Zapisali so tudi, da ni nič nenavadnega, če v restavracijo prineseš svojo gluten-free pašto, ki ti jo chef skuha ob njegovi omaki. Sedaj pa je Italija znana po številnih znamkah brezglutenskih testenin, na primer Jovial, Delallo, Rustichella d’Abruzzo in Riso Bello.

Irska

Če tvoje telo ne sprejema Guinessa, še ne pomeni, da Irska ni vredna obiska. Irsko združenje za celiakijo je bilo ustanovljeno leta 1963, torej veliko pred vsesplošnim brezglutenskim ”trendom”. Kvaliteta brezglutenskih proizvodov je že več kot desetletje na Irskem pravzaprav izvrstna. Že dolgo časa imajo tamkajšnji supermarketi bogate in dobro založene oddelke s prehrano brez glutena. Na strani Gluten Free Ireland pa boš našel več kot 700 restavracij, trgovin in drugih povezav, ki ti bodo prišli prav, če si na brezglutenski dieti. In kaj piti? Naroči si Bulmers, cider, ki je na Irskem vsaj toliko priljubljen kot pivo.

Avstralija

Avstralija tako ali tako doživlja prehransko revolucijo, izbor tamkajšnje hrane je neverjeten in nič presenetljivo ni, da bodo tam na svoj račun prišli tudi tisti, ki ne uživajo glutena. A kar preseneča je to, kako zelo brezglutensko prijazna je ta celina. Izjemno velik del ponudbe, ki jo imajo gostinci, obstaja še v brezglutenski različici!

Torej, skrb, kaj boš jedel, je odveč, prepusti se uživanju v lepotah krajev, ki si jih obiskal.

Foto: Shutterstock

Nova obvezna postojanka v Portorožu – Istrian Tapas

24. 6. 2016adminMalo tu malo tamIstrian Tapas, Portorož, tapas

Morda Portorož nekaj časa res ni bil prva izbira in se na slovenski obali raje ustavimo v romantičnem Piranu ali ljubki Izoli, a po novem postaja tudi mesto rož obvezna postojanka. In to ne le zaradi sladoleda.

Nova restavracija Istrian Tapas je razlog več, da se ta konec tedna, ko boš noge namakal v morju, na kosilo ali večerjo ali pa za prigrizek med obroki, nameniš v Portorož.

Lahki prigrizki so za vroče dni pametna izbira, tapasi so tako ali tako vedno dobra ideja, če pa so odličnega okusa in izvirnih kombinacij, je kulinarična izkušnja še toliko popolnejša. Da o prekrasnem ambientu niti ne govorimo. Ali pač? Restavracijo, ki stoji v sklopu letos prenovljenega hotela Slovenija, je zasnoval arhitekt Uroš Birsa. Prostor je zasnovan sodobno, prostorno in odprto, hkrati pa je posedanje v Istrian Tapas prijetno. Kako ne, saj smo na morju!

Sodobna istrska restavracija navdušuje s ponudbo, za katero stoji kuharski mojster Marko Gorela, ki se ga spomniš iz oddaje Gostilna išče šefa. Ta je najbolj ponosen na surovine, za katere pravi, da »nimajo nič prevoženih kilometrov.« Tako jasno je ponazoril pomen lokalne in sezonske ponudbe, ki jo imajo v Istrian Tapas.

In kaj ti priporočamo? Zagotovo moraš preizkusiti marmelado na šavor in ne, ne boš jedel marmelade na kruhu, temveč so sardelce tako zelo sočne, da jih lahko imenujemo po sladkem namazu. Pa bakalar v kornetu je tudi odličen. Naroči še fritajo s tartufi, ki je enkratna in pri tej jedi boš razumel, kaj mislijo kuharji, ko rečejo, da gre za eksplozijo okusov. Tu se ti enkratno prepletajo.

So tapasi premalo? Potem si privošči burger z buškarinom. Buškarin je istrsko govedo odličnega okusa. Vredno pokušanja.

In na koncu seveda še nekaj sladkega. Tudi tu je ponudba v obliki tapasov, tako da si spet lahko privoščiš več sladkih okusov. Izvrsten je sivkin, čokoladna kroglica s solnim cvetom pa je tako prijetnega in hkrati intenzivnega okusa, da še danes prikliče spomin nanjo.

Foto: Jaka Kuzmanič in arhiv restavracije

Fotoreportaža: Portreti Šrilanke fotografa Matica Oblaka

22. 6. 2016Eva NatlačenMalo tu malo tamfotografija, matic oblak, šrilanka

Matic Oblak je mlad filmski ustvarjalec in fotograf, ki večino svojega časa preživi na potovanjih v iskanju zgodb, ki jih ponuja svet. V tokratni fotoreportaži razkriva pokrajino in obraze Šrilanke.

Preberi več

Skrivnost podvodnih fotografij

21. 6. 2016Eva NatlačenMalo tu malo tamNational Geographic, podvodna fotografija

Dokaj dobro fotografijo zna danes posneti že skoraj vsak, zahvaljujoč naprednim kameram, telefonom in fotoaparatom. S podvodno fotografijo je drugače. Redko kdo ima potrebno opremo, pomembna pa sta tudi pogum in potrpežljivost. Profesionalni podvodni fotografi so pravzaprav podobni adrenalinskim športnikom, saj gredo za dobro fotografijo velikokrat tudi v ledeno mrzlo vodo, v nevarno globino ali celo blizu napadalnih živali. Predstavljamo vam tri najboljše podvodne fotografe, katerih fotografije so osvojile svet. Podvodni fotografiji so popolnoma podredili svoje življenje, zadnja leta pa predvsem opozarjajo na onesnaženost oceanov, s katero se soočajo vsak dan.

Brian Skerry se s podvodno fotografijo ukvarja že več kot 20 let, v zadnjih 18 letih pa je prepotoval svet v iskanju izjemnih fotografij za National Geographic. V življenju je pod vodo preživel že več kot 10 000 ur, znašel pa se je tudi že v nevarnih situacijah, saj je veliko svojega časa preživel pod ledenimi površinami. Njegova najbolj znana fotografija je beli tjulenj, ki je zahtevala veliko potrpežljivosti in čakanja.

Adriana Basques je po rodu Brazilka, ki je bila do leta 1996 uspešna poslovna ženska, nato pa jo je rekreativni tečaj potapljanja z bombo prepričal, da je svojo aktovko zamenjala za podvodni fotoaparat ter temu posvetila kariero. Njene fotografije so redno objavljene v National Geographicu, reviji GEO in v različnih muzejih. Znana je predvsem po fotografiji kitovih odprtih ust.

Prve podvodne ekspedicije Davida Fleethama so se začele pred več kot 30 leti, ko je raziskoval predvsem podvodne ostanke japonskih ladij in podmornic, ki so na dno potonile v času druge svetovne vojne. Leta 1991 se je ena izmed njegovih fotografij pojavila na naslovnici LIFE magazina, od takrat naprej pa so njegove fotografije krasile že več kot 200 naslovnic po vsem svetu.

Foto: arhiv fotografov

Marinade sveta za svetoven piknik

19. 6. 2016Eva NatlačenMalo tu malo tambbq omaka, iberska omaka, japonska teryaki omaka, marinade, meso, recept

Poletni dnevi kar kličejo po druženju s prijatelji in kaj je boljšega kot celodnevni družabni piknik. Ker zna čevapčiče speči skoraj vsak, ti pa si želiš malce popestriti žar mojstrovino, smo za prihod sončnih dni pripravili recepte za ključno sestavino pravih piknikov – BBQ omako. Različne marinade, ki jih pripravljajo chefi po celem svetu, bodo navdušile tvoje goste, ti pa si boš zagotovo prislužil naslov top gostitelja.

Japonska Teryaki omaka

Ta omaka se najbolje poda h govejemu steaku. Za 0,5 kilograma mesa potrebuješ:

¼ skodelice ananasa
½ drobno sesekljane čebule
2 žlici sezamovega olja
2 žlici kisa
1 žlica medu
2 zdrobljena stroka česna
1 čajna žlica mletega ingverja
½ črnega popra

Vse sestavine gladko zmešaš v marinado, vanjo položiš meso ter postaviš v hladilniku dve uri. Nato steake spečeš na ognju ter pečene postrežeš s preostankom omake.

Mediteranska steak omaka

¼ skodelice olivnega olja
¼ skodelice rdečega vinskega kisa
3 žlice Worcestershire omake
1 žlica grobo mlete morske soli
1 čajna žlička črnega popra
4 vejice svežega rožmarina
3 vejice svežega timijana
1 strt strok česna

Sestavine zmešaj v stekleni skledi. Zrezke položi v vrečko za živila in prelij z omako. Vrečko neprodušno zapri ter pusti v hladilniku čez noč. Božansko mehke steake nato speci na ognju.

Iberska omaka za piščančje perutničke

Potrebuješ:

3 velike limone
5 vejic rožmarina
¼ skodelice olivnega olja
2 stroka mletega česna
2 čajni žlički soli
½ čajne žličke belega popra

Iztisni sok limon ter mu dodaj ostale sestavine. Meso mariniraj dve uri in ga nato speci v omaki. Okus je zelo osvežilen.

Azijska ananasova omaka

1 skodelica sesekljanega ananasa
1/3 skodelice sojine omake
3 žlice medu
2 žlici jabolčnega kisa
1 strok mletega česna
ščepec mletega ingverja

Vse sestavine vmešaš v gladko zmes. Omaka se najbolje poda k perutnini.

Mehiška marinada

1/3 skodelice belega kisa
1/3 rastlinskega olja
5 stebelc sesekljanega peteršilja
3 strti stroki česna
sok 1 limete
1 čajna žlička kumine
1 čajna žlička origana
2 čajni žlički čilija v prahu
2 čajni žlički črnega popra

Sestavine zmešaš v gladko zmes. Pekoča omaka je idealna za mariniranje govedine in jagnjetine. V Mehiki meso v marinadi pustijo od 6 do 12 ur, da postane neverjetno mehko.

Ameriška BBQ omaka

Seveda ne smemo pozabiti na klasično ameriško BBQ omako, ki bo obogatila steake, piščanca ali pa burgerje. Potrebuješ:

1 sesekljano čebulo
3 strte stroke česna
olivno olje
1 majhen sesekljan čili
1 čajno žličko mletega koromača
55 gramov rjavega sladkorja
50 mililitrov sojine omake
300 mililitrov paradižnikovega ketchupa
žlica gorčice

V ponvi na olivnem olju prepraži čebulo, česen, koromač, čili in sladkor, vendar pazi, da se omaka ne prismodi. Dodaj ketchup in sojino omako. Segrevaj, dokler omaka ne prične brbotati, nato jo odstavi in pusti stati nekaj minut. Z njo polij meso ali jo uporabi za pomakanje.

Dober tek!

Foto: Shutterstock

Obonjan – nova otoška festivalska destinacija

18. 6. 2016Eva NatlačenMalo tu malo tamelektronika, festival, hrvaška, obonjan, otok, zrće

V zadnjih letih je Hrvaška postala nekakšna meka za ljubitelje glasbenih festivalov, ki poleg odlične glasbe in zabave iščejo še garantirano sonce in neposredno bližino morja. Število razpoložljivih festivalov se je od leta 2010 podvojilo, letošnje poletje pa lahko tako izbiraš med več kot 20 različnimi festivali z raznovrstnimi line-upi.

Premierno na sceno z letošnjim poletjem vstopa tudi dolgo časa neobljuden otok Obonjan, kjer bo julija zaživel dvomesečni kreativni program koncertov, predavanj, umetniških razstav, joga delavnic in še bi lahko naštevali. V ospredju so seveda celodnevni glasbeni spektakli. Prevladuje elektronika, ki balansira med ambientalnimi launge zvoki in modernimi chill soundtracki, pa vse do večernih rave tresljajev.

Otok je zasnovan kot nadgradnja festivalskega doživetja s poudarkom na dobrem počutju obiskovalcev in njihovem sobivanju z naravo. Ustvarjalci želijo zgraditi vzdušje skupnosti, kjer dogajanje ni omejeno zgolj na nekaj festivalskih dni ter je v celoti umeščeno v nepozabno okolje borovcev, oljk in modrih valov. Pri gradnji otoških objektov so pod vodstvom hrvaške arhitektke Une Barac uporabili le lokalne reciklirane materiale, da bi zagotovili kar najmanjši možni vpliv na okolje, nastanitev pa je tako mogoča v safari šotorih in eko kočah.

Lahko bi rekli, da gre za nekakšne nove Zrće, le da je tukajšnja destinacija bolj idilična ter povezana z naravo. Jutranja sproščujoča joga in mediteranski zajtrk pred dnevnim DJ spektaklom? Zakaj pa ne, pravzaprav se sliši sanjsko.

Če se torej odločiš poletje preživeti na festivalskem otoku, ti priporočamo, da skočiš na njihovo spletno stran ter rezerviraš poljubno število dni zabave. Celotna otoška izkušnja se cenovno začne pri 70€ dnevno, vključujoč prenočišče, koncerte, performense in jogo.

Podroben lineup si lahko ogledaš tukaj.

Foto: Obonjan festival