Gregorjevo 2026: Kam na spust osvetljenih ladjic – gregorčkov

Gregorjevo je praznik, ki ga obeležujemo 12. marca, na god sv. Gregorja. Po starem koledarju se je na ta dan praznovalo prvi spomladanski dan, ko se je podaljšal svetel del dneva. Na gregorjevo naj bi čevljarji, kovači in drugi rokodelci, predvsem v krajih na Gorenjskem, prenehali delati ob umetni svetlobi, saj je bil dan že dovolj svetel.

Gregorjevo pa je imenovano tudi za dan, ko se ptički začnejo ženiti in zato velja kot praznik zaljubljencev. Na ta dan poznamo običaj, ob katerem po rekah, potokih ali drugih vodah pošljemo luči, danes v obliki doma izdelanih plovil, na katerih so prižgane svečke. Rečemo jim kar – gregorčki! Tradicija je živa predvsem na Gorenjskem – v Tržiču, Kropi in Železnikih pa tudi v Ljubljani in okolici. Da ne bi onesnaževali okolja, gregorčke po spuščanju ulovijo v mrežo in jih poberejo iz reke.

Zbrali smo nekaj idej, kam se lahko konec tedna podate na ta krasen obred!

Ljubljana – gregorčki na Eipprovi ulici ob izlivu Gradaščice v Ljubljanico

Na predvečer svetega Gregorja, 11. marca med 15. in 20. uro, bodo otroci s starši na Eipprovi ulici v Trnovem po Gradaščici spustili različno oblikovane ladjice s svečkami, poimenovane barčice svetega Gregorja ali gregorčki. Ob zvočni kulisi zvokov značilnih slovenskih ptic bodo animatorji poskrbeli za informiranje obiskovalcev o ljudskem običaju in prireditveni ponudbi. Vrhunci prireditve bodo koncert Glasbene šole Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, pravljična predstava Boštjana Gorenca – Pižame in spuščanje gregorčkov po reki.

Po prireditvi organizator plavajoče ladjice pred izlivom Gradaščice v Ljubljanico tudi polovi in jih odloži v za to namenjene zabojnike. Gregorčke lahko iz okolju prijaznih materialov ustvarite že doma, ali pa se udeležite kakšne organizirane delavnice – ena bo ob 17. uri v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Če bi jih radi ustvarili že prej, pa to lahko storite v soboto, 7. marca na delavnicah v Slovenskem etnografskem muzeju ali Kinodvoru. Prireditev je brezplačna. V primeru dežja bo potekala v Slovenskem Etnografskem muzeju.

Tržič – staro mestno jedro in spust gregorčkov po Tržiški Bistrici

»Vuč u vodo« je večstoletni tržiški običaj na gregorjevo, ki je v preteklosti živel med domačimi čevljarji, ki so na ta dan v svojih delavnicah prenehali z delom pri luči. Čevljarski vajenci so svoje mojstre prosili za dovoljenje izdelati hišice med “šihtom”. Vsak vajenec je zgrabil najbližji “camboh” (pehar ali košaro), ga napolnil z oblanci, vse skupaj pomešal z močnim lepilom, zažgal in pehar spustil po vodi. Ker čevljarskih vajencev v Tržiču ni več, to šego obujajo otroci tržiških vrtcev in šol. Na predvečer gregorjevega se zberejo in spustijo hišice po Tržiški Bistrici. Program popestri večdnevna razstava gregorčkov tržiških otrok in številni spremljevalni dogodki.

Tržiška šega nedvomno spada med najlepše in najtežje pričakovane dogodke v koledarskem letu. Šego bodo tudi letos obudili 11. marca, na predvečer sv. Gregorja. Več o programu najdete TUKAJ.

Preberite še: Ideja za izlet: Slikovita Dovžanova soteska in zmajevo mesto Tržič

Kranj – gregorčki v kanjonu reke Kokre 

Tudi v Kranju lahko na 11. marca spustite gregorčke. Od 16. ure dalje bodo v Petrčkovi hiši (v prostorih mestne tržnice) organizirali delavnico izdelave gregorčkov za otroke, ki jih spodbujajo k trajnostnemu ravnanju. Tudi letos bosta pri izdelavi gregorčkov otroke spremljala Kranček in Krančica, ki bosta za domišljijsko spodbudo otrokom podarjala značke in piškot za na pot. Gregorčke bodo nato skupaj s kranjskimi gasilci ob 18. ure spustili po reki Kokri.

Več o dogodku najdete tukaj.

Otroško veselje v Kropi in Kamni Gorici

Tudi Bajer v Kropi in potok v Kamni Gorici na predvečer sv. Gregorja razsvetlijo lučke malih otroških umetnin. V Kropi otroci spuščajo barčice na Bajerju nekdanje spodnje fužine. V Kamni Gorici jih spuščajo po enem od številnih vodnih kanalov v središču vasi. Barčice, ki jih vržejo v vodo, so hišice, cerkvice, fužinice, kozolci in tudi prave umetniške stvaritve iz papirja, kartona, lesa. Vsem je skupno, da jih razsvetljujejo sveče. V Kropi in Kamni Gorici so poznane kot barčice, v drugih krajih kot gregorčki.

Stična – spust gregorčkov po Stiškem potoku

Tudi v Stični – v Muzeju krščanstva na Slovenskem – prirejajo spust gregorčkov po Stiškem potoku. 11. marca ob 17.30 uri bo zbor pri zgornjem mostičku (oziroma pri kapelici), v neposredni bližini muzeja. Nato sledi sprehod do zavarovanega mesta ob nabrežju potoka, od koder bodo otroci spustili svojo ladjico v potok. Tisti bolj tekmovalne narave, bodo lahko ladjice spustili tudi večkrat. Gregorčke boste lahko uro pred spustom ustvarjali v pedagoški sobi Muzeja krščanstva na Slovenskem. Več TU.

Na gregorjevo bodo luči spuščali še v nekaj drugih krajih po Sloveniji. Če poznate še kakšnega, ki bi ga morali omeniti, se nam oglasite na info@vandraj.si in z veseljem ga dodamo na seznam.

FOTO: Unsplash, Maja Fister

PREBERITE ŠE: Top 5 idej za izlet po Sloveniji za ljubitelje tropskih rastlin (od Prekmurja do morja)

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Rim: za to znamenitost po novem zaračunavajo vstopnino

Ogled znamenitega vodnjaka Trevi v Rimu bo po novem mogoč le s plačilom simbolične vstopnine. Za dostop do ograjenega območja neposredno ob znamenitosti iz 18. stoletja v Italiji zdaj zaračunavajo dva evra.

Vodnjak Trevi (italijansko Fontana di Trevi) je najbolj znan in največji baročni vodnjak v Rimu. Je ena najbolj obiskanih znamenitosti v Italiji in prava ikona mesta. Ena najbolj znanih tradicij pri vodnjaku Trevi je metanje kovancev: če vržeš en kovanec, naj bi to pomenilo vrnitev v Rim, dva kovanca prinašata novo ljubezen, trije kovanci pa napovedujejo poroko. Vsako leto iz vodnjaka poberejo približno milijon evrov, ki jih namenijo v dobrodelne namene.

Vstopnina za preprečevanje prenatrpanosti turistov

Italijanske oblasti želijo s tem ukrepom preprečiti prenatrpanost ob navalu turistov ob vodnjaku Trevi v Rimu in bolje usmeriti tok obiskovalcev k eni glavnih turističnih znamenitosti italijanske prestolnice. Ob enem pa s tem želijo tudi zbrati dodatna sredstva za zaščito kulturne dediščine, ki je zgrajena na starodavnem rimskem vodnem viru.

Zaračunavanje vstopnine za ogled velja večino dni v tednu od 9. do 22. ure, ob ponedeljkih in petkih pa med 11.30 in 22. uro. Velik trg pred vodnjakom ostaja prosto dostopen vsem obiskovalcem.

Vstopnine ni za prebivalce, gibalno ovirane in otroke do 6. leta

Vstopnino je mogoče plačati vnaprej prek namenske spletne strani v angleščini in italijanščini. Plačati je mogoče tudi s kreditno kartico pri vhodu na območje in na več turističnih informacijskih točkah.

Poleg prebivalcev glavnega mesta so plačila vstopnine oproščeni še invalidi in njihovi spremljevalci ter otroci, mlajši od šestih let.

V prvem tednu z vstopninami v rimsko blagajno 85 tisočakov

Vstopnino so začeli pobirati prvi teden februarja. Med 2. in 8. februarjem je območje obiskalo približno 50.000 ljudi, kar je kljub vztrajnemu slabemu vremenu in nizki turistični sezoni v mestno blagajno prineslo 85.000 evrov.

FOTO: Unsplash

PREBERITE ŠE: Otok Pag: all inclusive morski oddih na “luni”

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Priljubljen italijanski otok z novimi pravili za omejitev turizma

Vedno večji porast turizma postaja resno breme za okolje in manjše kraje, ki se v visoki sezoni soočajo s prenatrpanostjo, hrupom in pritiskom na lokalno infrastrukturo. To se letos znova potrjuje tudi na italijanskem otoku Capri, kjer uvajajo strožja pravila za omejitev navala obiskovalcev.

Na jugu Italije, v Tirenskem morju ob obali Kampanije, leži slikoviti otok Capri. Slovi po dramatičnih klifih, turkiznem morju, razkošnih vilah in znameniti Modri jami. Že desetletja velja za eno najbolj prestižnih in obiskanih počitniških destinacij v državi, a prav njegova priljubljenost postaja vse večji izziv za lokalno skupnost.

Tamkajšnje oblasti so zato napovedale, da bodo z letošnjo poletno sezono začela veljati strožja pravila za obiskovalce. Cilj ukrepov je omejiti pretiran naval turistov in zmanjšati pritisk na infrastrukturo majhnega otoka. Na otoku Capri stalno živi približno 13.000 prebivalcev, v vrhuncu sezone pa število obiskovalcev v povprečju naraste na okoli 50.000 na dan.

Organizirane skupine zdaj do največ 40 oseb

Po poročanju italijanske tiskovne agencije ANSA bodo na otok lahko prihajale le organizirane skupine z največ 40 osebami. Za turistične vodnike bodo uvedena dodatna pravila. Skupine, večje od 20 ljudi, med vodenjem po glavnem mestu ne bodo več smele uporabljati zvočnikov, temveč bodo morali vodniki komunikacijo z obiskovalci zagotoviti prek radijskih slušalk. S tem želijo zmanjšati hrup, ki je v poletnih mesecih postal ena največjih težav.

Nič več dežnikov in zastavic v rokah turističnih vodnikov

Vodniki bodo morali nositi jasno vidne identifikacijske značke, hkrati pa ne bodo več smeli uporabljati dežnikov, zastavic ali drugih predmetov na palicah za označevanje skupin. Njihova dolžnost bo tudi, da skupine ohranjajo skupaj ter skrbijo za varnost in pretočnost na ozkih ulicah in razglednih točkah.

Prenatrpanost je na Capriju zlasti poleti redna težava, predvsem v pristaniščih, ob priljubljenih razglednih točkah in pri zgodovinskih znamenitostih. Podobne ukrepe za omejevanje množičnega turizma so v zadnjem času sprejeli tudi drugod po Italiji, med drugim v Benetke, kjer se prav tako soočajo z izzivi prekomernega obiska.

FOTO: Unsplash

PREBERITE ŠE: Sicilija: Kako v 7 dneh doživeti slikovit otok, ki je malo večji od Slovenije

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Uradno je: TO so letos najboljši krofi v Sloveniji!

Znani so zmagovalci tekmovanja Naj krof Slovenije 2026! Ste jih že preizkusili?

V organizaciji Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS) je že šesto leto zapored potekal izbor za Naj krof Slovenije. Zmagovalec v kategoriji Naj klasični krof Slovenije 2026 je Slaščičarna Berzo Vrhnika, v kategoriji Naj inovativni krof Slovenije 2026 pa Terme Dobrna.

Zmagovalci posameznih kategorij

Naj klasični krof Slovenije 2026

1. mesto: Slaščičarna Berzo, Vrhnika
2. mesto: Slaščičarna Zvezda, Celje
3. mesto: Terme Banovci

Naj inovativni krof Slovenije 2026

1. mesto: Terme Dobrna (polnilo: pečena hruška in smetana z belo čokolado in karamelo)
2. mesto: Terme Banovci (polnilo: ajdov krof z jurko in skuto)
3. mesto: Hotel Atlantida Rogaška (polnilo: rožičeva moka, puranje meso, sir, goveji pršut, slanina, kumarice, paradižnik, zelena solata, dresing čičerike, sezama in limone)

Krofi sicer niso slovenska jed, temveč izvirajo iz dunajske kuhinje

Po besedah znanega slovenskega etnologa dr. Janeza Bogataja krofi niso slovenska jed, temveč – podobno kot flancati – izvirajo iz dunajske oziroma srednjeevropske kuhinje. Sama beseda krof naj bi izvirala iz besede krapf in v slovenščini pomeni krapec ali krap. Iz nekaterih zgodovinskih pričevanj pa vemo, da je bila prvotna oblika krofov podobna nekakšnemu kremplju ali kljuki. Ena izmed legend pravi, da je krofe izumila dunajska dvorna kuharica Cecilia Krapf, a o tem ni oprijemljivih podatkov. Izvirni dunajski krofi so bili vedno polnjeni z marelično ali brusnično marmelado, medtem ko je v Sloveniji prevladovala slivova. V zadnjih letih je tudi pri nas najbolj priljubljen marelični nadev.

Naj krof Slovenije – najslajši izbor, ki se je rodil med pandemijo

Ocenjevanje za Naj krof Slovenije 2026 so letos v Turistično gostinski zbornici Slovenije pripravili že šesto leto. Prireditev je sicer nastala v koronskem obdobju, ko so bile turistične kapacitete zaprte, Zbornica pa je s prireditvijo želela izvesti gostinski dogodek in s tem poskrbeti za vsaj malo dogajanja in optimizma v panogi ter podpreti tradicijo priprave kulinaričnega proizvoda. Na TGZS so se zaradi številnih pozitivnih odzivov odločili za nadaljevanje dogodka.

Zmagovalca izbrali med več kot 30 prijavljenimi

Tudi letos so ponudniki krofe na ocenjevanje poslali preko hitre pošte; potegovali so se za naziv v dveh kategorijah – Klasični in Inovativni krof. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Tomaž Vozelj, podpredsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije, mednarodni ocenjevalec WACS, Urška Strnad, vodja gostinstva Gostinsko podjetje Trojane in Dominik Ocvirk, tehnolog in strokovnjak na področju krofov, Lesaffre Slovenija je izbirala med velikim številom krofov, saj je tekmovalo blizu trideset teh v pustnem obdobju priljubljenih sladic. Delo strokovne komisije je bilo zahtevno, saj so bili številni krofi ne le lepi, temveč narejeni z veliko domišljije.

Predsednik komisije Tomaž Vozelj je pri letošnjem izboru pohvalil napredek pri kakovosti klasičnih krofov, ki so lepih oblik in večinoma ravno prav cvrti. Vedno bolj se uporablja doma pripravljena marmelada. Inovativni krofi so med seboj zelo različni, nekateri vzbujajo pozornost s sestavinami, drugi z okusom.

Inovativni krofi s hruškami, puranjim mesom in pršutom

Med inovativnimi krofi so ponovno največ pozornosti komisije vzbudili krofi z različnimi polnili oz. sestavinami, npr. orehi, hruškami, skuto, jurkino marmelado, medeno kremo, rožičevo kremo, temno ali belo čokolado, puranjim mesom, govejim pršutom, slanino, ocvirki…. Na izboru se torej nadaljuje tradicija inovativnih rešitev in novih idej. Pri ocenjevanju so upoštevali izgled in splošni vtis izdelka, pravilno obdelavo testa, stopnjo cvrtja, barvo, polnilo, okus in pookus ter izvirnost recepta pri inovativnih krofih.

FOTO: Unsplash

PREBERITE ŠE: Recept za krofe, ki jih bo zmanjkalo v trenutku

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Ko našo prestolnico preplavi ljubezen: LUV fest 2026

LUV fest, festival ljubezni, umetnosti in vandranja se bo tudi letos odvil med 8. februarjem in 12. marcem, v Ljubljani. Poleg številnih koncertov, razstav in predstav prinaša številna zanimiva vodstva na temo ljubezni. Kaj se bo dogajalo? 

Ljubezen je preplavila Ljubljano. LUV fest je festival Ljubezni, Umetnosti in Vandranja, ki se v Ljubljani odvija od 8. februarja, ko se spominjamo Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika, pa vse do 12. marca, ko se ženijo ptički.

Dogajanje v mesecu ljubezni v Ljubljani

V času festivala si boste lahko:

  • spočili oči na svetlobnih instalacijah, ki bodo spremljale vaše sprehode po Ljubljani,
  • privoščili malce kulturnega razvajanja na koncertih, razstavah in performansih,
  • na ustvarjalnih delavnicah ustvarili čudovit izdelek,
  • ustvarili nepozabne spomine s fotografiranjem na LUV foto točkah po mestu,
  • privoščili kulinaričen zalogajček, vezan na temo festivala.

S festivalom LUV fest slavimo ljubezen do naše kulture, do naše dediščine in do slovenske besede. Pod skupno krovno temo ljubezni potekajo številni kulturni dogodki v mestu, pa tudi zanimiv spremljevalni program. Gre za festival vseh žanrov za vse generacije. Ljubljana v času festivala postane prostor odkrivanja, spoznavanja, srečevanja in sobivanja najrazličnejših kultur.

Kaj vse se bo v okviru LUV Festa odvijalo v Ljubljani,
si lahko pogledate TUKAJ

 

Foto: Marko Delbello Ocepek

PREBERITE ŠE: Beneški karneval 2026: vse, kar morate vedeti za nepozaben obisk

Petek, 13. – dan, ki se ga boji več milijonov ljudi (in vse, česar o njem ne veste)

Petek, 13. je datum, ki bi ga marsikdo najraje kar prespal, preskočil ali izbrisal s koledarja. Zakaj se ga drži takšna smola in od kod prihaja? Za nesrečen dan velja že več kot 700 let, a točen izvor tega vraževerja ni znan.

Petek, 13. velja za nesrečni dan poleg Slovenije še v Avstriji, Nemčiji, Estoniji, Finskem, Nizozemskem, Belgiji, Irskem, Poljskem, Bolgariji, Danskem, Islandiji, Litvi, Makedoniji, Švedskem, Norveškem, Češkem, Slovaškem, Madžarskem, Filipinih in ZDA. Izvor fobije ni povsem jasen, a obstaja nekaj teorij. Ena od njih je tudi biblijska. Na zadnji večerji je bilo na primer 13 ljudi, skupaj z Jezusom, ki so ga naslednji dan, v petek, križali.

Letos bomo takšno “smolo” doživeli kar trikrat!

V gregorjanskem koledarju je trinajsti v mesecu najbolj pogosto ravno petek. V enem letu so najmanj en in največ trije petki, 13. V letu 2026 bomo to doživeli največkrat – trikrat. Začetek leta kar dva meseca zapored – februarja in marca ter nato še novembra.

Fobija, ki ima celo svoje ime

Strah pred petkom trinajstim se imenuje paraskavedekatriafobija, ki je posebna oblika triskaedekafobije – strahom pred številom trinajst. Samo v ZDA za fobijo pred tem datumom trpi več kot 17 milijonov ljudi, po svetu pa ocenjujejo, da celo okoli 60 milijonov ljudi. Strah pred številko 13 naj bi imela celo nekdanji ameriški predsednik Roosevelt in cesar Napoleon.

Za sosednje Italijane je ta nesrečen dan na drug datum

Podobna praznoverja obstajajo tudi v drugih kulturah. V Italiji je to petek sedemnajstega. V grško, romunsko in špansko govorečem svetu imajo na primer torek trinajstega za nesrečni dan.

Dan, ki je slab za posel

Pa ne zato, ker bi bil za posel slab sam po sebi. Na petek, 13., naj bi v poslovnem svetu obstali milijoni, ki jih ljudje na ta dan zaradi vraževerja ne želijo zapraviti. Na primer – na ta dan številni ne kupujejo letalskih vozovnic, niti sedejo na letalo, ne podpisujejo pomembnih pogodb in ne sklepajo poslov. Vandraj namig za tiste, ki se na vraževerje požvižgate – preverite cene popotniških aranžmajev prav na ta datum, morda bodo zaradi upada povpraševanja ugodnejše!

Dan, na katerega so se rodila (ali umrla) velika imena

Na petek, 13. so se rodili veliki režiser grozljivk Alfred Hitchcock (1899), Kubanec Fidel Castro (1926) in železna lady Margaret Thatcher (1925). Na nesrečni petek pa je septembra 1996 umrl ameriški raper Tupac Shakur.

FOTO: Unsplash

PREBERITE ŠE: Top 3 ideje za oddih v dvoje v hotelu s petimi zvezdicami

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

To so najbolj cenjeni potni listi – kam se uvršča slovenski?

Potni list vas lahko pripelje marsikam. No, odvisno, iz katere države prihajate. Slovencem je pri tem marsikaj olajšano.

Tako pravi sveže objavljena lestvica Henley Passport Index, ki spremlja, kako uporabni so potni listi posameznih držav sveta, oziroma v koliko držav je mogoče z njihovim potnim listom potovati brez vizuma. Indeks objavlja družba Henley & Partners na podlagi podatkov Mednarodnega združenja za zračni promet (IATA) – največje in najnatančnejše baze podatkov o potovanjih.

Indeks potnih listov Henley primerja dostop brez vizuma 199 različnih potnih listov do 227 potovalnih destinacij. Če vizum ni potreben, se potnemu listu dodeli vrednost = 1. Enako velja, če lahko vizum pridobite ob prihodu (VOA), dovoljenje za obiskovalce ali elektronsko potovalno dovoljenje (ETA) ob vstopu na destinacijo. Če je vizum potreben ali če mora imetnik potnega lista pridobiti vladno odobren elektronski vizum (e-Visa) pred odhodom, se potnemu listu dodeli vrednost = 0. Isto velja, če potrebujete predhodno vladno odobritev za vizum ob prihodu. Skupna ocena za vsak potni list je enaka številu destinacij, za katere vizum ni potreben.

Slovenija med top 5 najmočnejšimi!

Slovenija se je uvrstila na 5. mesto, kar je najvišja uvrstitev v zadnjih 20 letih! Lani je bila na primer še na 10. mestu. Slovenski potni list prebivalcem omogoča brezvizumsko potovanje v 184 držav sveta. 5. mesto si sicer deli z Madžarsko, Portugalsko, Slovaško in Združenimi arabskimi emirati (UAE).

Na samem vrhu veliko izenačenih

Kateri so ostali najmočnejši potni listi na svetu po Henley Passport Indexu 2026? Na prvem mestu je Singapur! Sledita mu Japonska in Južna Koreja, tretje mesto si delijo Danska, Luksemburg, Španija, Švedska in Švica, četrto mesto zasedajo Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Nizozemska in Norveška.

 

Potni listi, ki ne odpirajo vseh meja

Na dnu lestvice moči potnih listov je Afganistan, kjer imetniki potnega lista lahko potujejo le v 24 držav brez predhodnega vizuma. To je najmanj med vsemi potnimi listi na svetu. Tik nad njim sta Sirija (26 držav) in Irak (29 držav), kar pomeni, da imajo državljani teh držav zelo omejene možnosti potovanj brez vizuma. Poleg tega so med najslabšimi še Pakistan in Jemen (31 držav), Somalija (33), Nepal (35), Bangladeš (37), ter države kot Eritreja, Severna Koreja in Palestinsko ozemlje (38) in Libija ter Šrilanka (39). Pri Iranu potni list omogoča vstop v približno 40 držav brez vizuma. Več o lestvici lahko preberete tukaj. 

FOTO: Unsplash / www.henleyglobal.com/passport-index

PREBERITE ŠE: 10 zoprnih popotniških napak, ki jih v 2026 ne bomo več počeli

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Služba med oblaki: letalska družba Emirates v Sloveniji išče okrepitve (in to so njihovi pogoji)

Letalska družba Emirates išče nove obraze. Nove člane kabinskega osebja bodo vnovič iskali tudi v Ljubljani! Ste iz pravega testa, da se potegujete za službo med oblaki?

Letalska družba Emirates bo razgovore za nove člane kabinskega osebja opravljala 9. februarja 2026 ob 9. uri. Zaposlitveni intervjuji bodo potekali v ljubljanskem hotelu InterContinental.

Letalska družba Emirates velja za enega izmed najkakovostnejših in najvarnejših prestižnih letalskih prevoznikov na svetu, njihove stevardese pa si zagotovo zapomnite po ličnih rdečih čepicah, popolnem make-upu in širokem nasmehu. Letijo v več kot 150 mest po 85 državah, v floti pa imajo mogočna letala tipa Boeing 777 in Airbus A380.

Kabinsko osebje velik del svoje službe preživi v zraku, na letališčih in na različnih delih sveta, poleg tega pa družba velja tudi za korektnega zaposlovalca. Kako torej videti svet in to kar med delovnim časom? Morda pa je to sanjska služba za vas!

Življenje v Dubaju in neobdavčena plača

Vsi člani kabinskega osebja pri prevozniku Emirates živijo v Dubaju, kar pomeni, da so njihove plače neobdavčene. Podjetje poskrbi tudi za njihovo nastanitev, zanje pa dela več kot 20 tisoč ljudi z vsega sveta.

Emirati novim zaposlenim ponujajo okoli 2,700 evrov začetne mesečne plače (kar vključuje povprečno 80-100 ur v zraku na mesec), 30 dni letnega dopusta, brezplačno bivanje v Dubaju, brezplačno kemično čiščenje uniform, vsakodnevni prevoz na delovno mesto in domov ter let v domovino za čas letnega dopusta. In seveda, možnost, da vidite ves svet.

Kakšni so pogoji za pridružitev kabinskemu osebju letalske družbe Emirates?

Kakšne ljudi iščejo? Če se najdete v spodnjih alinejah, je to morda služba za vas!

  1. Tekoče govorite in pišete angleško. Če govorite še kakšen dodaten jezik, toliko bolje.
  2. Ste timski igralec in radi delate z ljudmi.
  3. Visoki ste najmanj 160 centimetrov, ko stojite na prstih, pa z rokami dosežete vsaj 212 centimetrov visoko.
  4. Izpolnjujete pogoje za delo in vstop v Združene Arabske Emirate.
  5. Imate vsaj leto izkušenj z delom v strežbi, hotelirstvu ali na oddelku za pomoč strankam.
  6.  Imate vsaj srednješolsko izobrazbo.
  7.  Ko oblečete uniformo, nimate vidnih tetovaž.
  8. Ste stari najmanj 21 let.

Na razgovor morate priti primerno urejeni, saj je videz pomemben del uniformirane zaposlitve. Ženske morajo na razgovoru nositi tesno speto pričesko, ki ne zakriva obraza, ta pa mora biti naličen. Oblačila morajo biti poslovno-elegantna, obuti pa morajo visoke pete. Moški morajo prav tako nositi obleko, elegantne čevlje, urejeno pričesko in imeti na sveže obrito brado.

Izbrane kandidate nato v Dubaju čaka sedem tednov in pol intenzivnih priprav in izobraževanj, nato pa lahko poletijo!

Več o razgovorih in sami zaposlitvi preverite TUKAJ.

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE: Slovenki Evi se je uresničila srednješolska želja, ko je postala stevardesa

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Recept za krofe s pistacijevo kremo, ki jih bo zmanjkalo v trenutku

Prihaja vrhunec sezone pustnih krofov, po katerih bo omamno zadišalo po vsej Sloveniji. Ste jih že kdaj pripravljali sami? Imamo odličen recept za krofe s pistacijevo kremo, ki jih boste zmazali v trenutku!

Tokratni recept za krofe je znan že našim babicam – gre za klasiko, ki omamno odišavi domove in privablja pustne šeme, ki odganjajo zimo. Pri cvrtju krofov velja upoštevati nekaj zlatih pravil. Zelo pomembni so izbira prave moke, primerno ogret prostor za vzhajanje testa in pravilna temperatura olja za cvrtje, seveda pa tudi tu velja, da vaja dela mojstre.

Tokrat bomo znano klasiko namesto z marmelado napolnili s kremo, ki je zadnja leta obnorela svet. Pistacijeva krema je bogata in gladka zmes iz mletih pistacij, sladkorja v prahu, smetane, masla in po želji vanilije, ki se uporablja kot namaz, nadev za sladice ali samostojen posladek.

Iz kilograma moke boste dobili okoli 30 krofov. Kaj potrebujete?

– 500 g ostre moke
– 500 g gladke moke
– 100 g kvasa
– 100 g sladkorja
– 10 g soli
– 10 rumenjakov
– 0,5 l mlačnega mleka
– 0,2 l olja
– 1 vaniljev sladkor
– 2 jušni žlici ruma
– 2 kapljici vaniljeve arome
– pistacijeva krema (naj vsebuje vsaj 45 % pistacije)

Postopek

Pripravimo delovni prostor – čez mizo pogrnemo prt, ki ga obilno pomokamo. Nato v posodi zmešamo moki in sol ter na sredini naredimo jamico. V ločeni posodici nadrobimo kvas, tri žličke sladkorja in približno 0,5 dl mlačnega mleka, da nastane gladka zmes. V jamico vlijemo gladko mešanico, po vrhu potrosimo moko in pustimo vzhajati nekaj minut. V ločeni posodi zmešamo rumenjake, sladkor, olje, preostanek mlačnega mleka, vaniljev sladkor in vaniljevo aromo ter rum. Rumenjakovo zmes nato dodamo v prvo posodo z moko in kvasom. Z mešalnikom kakšnih 20 minut mesimo testo, da postane mehko in gladko. Testo takoj narežemo in stehtamo na 80 gramov težke kose ter ročno oblikujemo kroglice. Kroglice polagamo na pomokan prt, pokrijemo z drugim prtom in v toplem prostoru pustimo vzhajati eno uro, oziroma tako dolgo, dokler se njihova velikost ne podvoji.

V loncu na 160–170 stopinj Celzija segrejemo olje, ki naj ga bo za okoli 2 prsta. Krofi se ne smejo dotikati dna posode, hkrati pa se lahko začnejo obračati, če je olja preveč. Krofe v olje najprej polagamo z vzhajano stranjo navzdol – tako bodo bolj okrogli. Na eni strani jih cvremo dobre 3 minute, jih obrnemo in 3 minute cvremo še na drugi strani. Tako dobimo značilen svetel pas skozi sredino krofov. Ko so pečeni, jih položimo na papirnato brisačko, da vpije odvečno olje. Še tople krofe nato s pomočjo brizgalke radodarno napolnimo s pistacijevo kremo, za piko na I pa jih po vrhu potresemo še s sladkorjem v prahu.

Mmm, pa dober tek!

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Recept: Prekmurska gibanica, prava kulinarična uspešnica

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Slovenija je odprla vrata digitalnim nomadom: vse, kar morate vedeti

Slovenija je konec leta 2025 postala ena izmed evropskih držav, ki je uradno uvedla dovoljenje za digitalne nomade.

To pomeni, da lahko tuji državljani, ki delajo na daljavo za podjetja ali stranke izven Slovenije, zdaj živijo in delajo v Sloveniji do enega leta. Za popotnike, ki iščejo varno, zeleno in strateško ugodno evropsko destinacijo, je to odlična novica. Povejte prijateljem!

Kaj je digitalna nomadska viza?

Gre za začasno dovoljenje za prebivanje, ki ni namenjeno zaposlovanju v Sloveniji, temveč delu na daljavo. Namenjeno je predvsem državljanom, ki niso iz EU ali EEA, in omogoča, da do enega leta prebivajo v Sloveniji, hkrati pa opravljajo svoje delo za tuje delodajalce.

Po preteku dovoljenja se nomadska viza ne podaljša avtomatično, a se lahko po šestih mesecih nomad zanjo ponovno prijavi.

Kaj mora digitalni nomad izpolnjevati?

Da pridobi dovoljenje, mora izpolnjevati nekaj ključnih pogojev:

  • Imeti stalen vir dohodka od delodajalca oz strank izven Slovenije.

  • Dokazati zadostna finančna sredstva, običajno vsaj dvakratnik povprečne neto plače v Sloveniji.

  • Imeti ustrezno zdravstveno zavarovanje, ki velja na območju Slovenije.

  • Pripraviti dokumentacijo, ki potrjuje delovno aktivnost na daljavo.

Zakaj je Slovenija privlačna za digitalne nomade?

Slovenija bi lahko kmalu postala zelo priljubljena destinacija za digiitalne nomade.

  • Narava in outdoor aktivnosti: gore, jezera, reke in morje so le nekaj ur od večjih mest.

  • Blizu središče Evrope: odlična povezanost z drugimi evropskimi destinacijami.

  • Stabilno okolje in infrastruktura: dostop do hitrega interneta, coworking prostorov in kakovostnih storitev.

  • Kultura in varnost: majhna, urejena država z bogato kulturno ponudbo in prijaznimi ljudmi.

Kako se prijaviti?

Prijava poteka prek slovenskega uradnega portala za tujce. Digitalni nomadi potrebujejo:

  • Potni list

  • Dokazilo o dohodkih

  • Dokazilo o zdravstvenem zavarovanju

  • Kratek opis svojega dela in podjetja/strank

Po oddaji dokumentacije se zadeva običajno obdela v nekaj tednih. Ko je dovoljenje odobreno, lahko digitalni nomad legalno prebiva in dela iz Slovenije do enega leta.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Ne čakajte na dopust: službe, ki omogočajo življenje na poti

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.