Mlada Slovenca, ki že dobro leto živita na Novi Zelandiji in nabirata kivije #intervju

Edina in Jan sta mlada Slovenca, ki že od novembra 2019 živita na Novi Zelandiji. Njune dogodivščine ni ustavil niti izbruh pandemije, svoje izkušnje z delom na drugem koncu sveta pa beležita tudi na blogu Live 2 Quest.

Edina in Jan pišeta prav posebno zgodbo. Skoraj leto dni že živita v kombiju, kar jima omogoča svobodo gibanja po Novi Zelandiji, hkrati pa tudi nižje stroške bivanja. Ker sta na drugem koncu sveta z delovno-potovalno vizo, je za njima že kup zanimivih zaposlitev, nekaj zanimivih dogodivščin pa sta z nami delila v tokratnem Vandraj intervjuju. Pa ju spoznajmo!

Kako bi se predstavila tistim, ki vaju še ne poznajo?

Sva Edina in Jan iz Prlekije. Prihajava iz podobnih študijskih smeri, Jan je študiral fiziko, Edina pa matematiko. En na drugega precej dobro vplivava. Edina je Jana popeljala v svet knjig, Jan pa ji je približal vsakodnevno športno aktivnost. Skupen čas najraje preživljava na pohodniških poteh ali v udobni kavarni ob kovanju načrtov za prihodnost. Zelo rada spoznavava ljudi in slišiva njihove zgodbe, a rada imava tudi čas zase.

Na Novi Zelandiji sta od novembra 2019. Kaj vaju je odneslo tja in s čim se tam trenutno ukvarjata? 

Ko sva bila v zadnjem letu študija, sva poletje preživela v ZDA in to je bila najina prva izkušnja z delovno potovalno vizo. Teh pet nepozabnih mesecev v Ameriki nama je spremenilo pogled na potovanje, delo in način življenja. Ugotovila sva, da želiva tovrstnih izkušenj doživeti čim več. Odločila sva se, da bova najprej poskušala z Novo Zelandijo – in tukaj sva.

V zadnjem mesecu sva potovala po južnem in severnem otoku, se učila surfati in urejala vsebine za najin blog, saj sva nedavno dodala novo rubriko, v kateri predstavljava zgodbe ljudi, ki jih spoznavava med najinim potovanjem. V naslednjih nekaj dnevih pa začneva z novo službo, nabiranjem kivijev.

Kako zahteven je proces pridobivanja delovno-potovalne vize?

Proces pridobivanje vize ni toliko zahteven, kot je nepredvidljiv. Za Slovence je namreč na voljo le 100 viz, ki se razdelijo po principu: »Kdor prej pride, prej melje.« Prijave za vize se odprejo vsako leto v začetku aprila in poidejo v nekaj minutah. Tako, da moraš biti s prijavo kar hiter. Ampak, če se na to dobro pripraviš, se pozanimaš kakšen je postopek, je proces pridobitve vize dokaj preprost. Več o pripravi in postopku pridobitve vize, lahko bralci preberejo na najinem blogu.

Kako sta se lotila iskanja službe? Že pred odhodom ali šele na Novi Zelandiji? 

Prvo službo sva našla preko skupine na Facebooku, nekaj dni pred odhodom na Novo Zelandijo. Opis službe se nama je zdel zanimiv in sva tako hitro poslala prošnjo. Izmenjali smo nekaj elektronskih sporočil, imeli kratek Skype intervju in to je bilo to.

Sicer sva z iskanjem službe sprva nameravala počakati do prihoda na Novo Zelandijo, ampak je bila selitev na drugi konec sveta že sama po sebi dovolj velik izziv, tako da sva bila kasneje kar hvaležna, da sva to uredila že pred odhodom.

Kakšna dela vse sta opravljala? Imata kakšno res nenavadno izkušnjo?

V najini prvi službi sva delala za petčlansko družino, ki ima ogromno posestvo ob reki na skrajnem severu države. Ukvarjali so se z oddajo turističnih kočic in glampingom, tako da sva čistila in skrbela za te koče, urejala okolico in opravljala druga različna dela na posestvu.

Najina druga zaposlitev je trajala samo en teden, kjer sva nasadila ekološke kivije. Pri tretji zaposlitvi, na južnem otoku Nove Zelandije, pa sva sadila češnje, nabirala maline, kasneje pa vodila manjšo skupino nabiralcev ter trgovino s prodajo sadja, sladoleda in sadnih sokov.

Ja, seveda so vedno kakšne nenavadne izkušnje. Mogoče bi izpostavila to, da ko sva dobila pogodbo za delo pri najinem tretjem delodajalcu, je v pogodbi bil dodan odstavek, da je podjetje nudistično in če naju ne moti, da so nabiralci včasih popolnoma goli. To se nama je zdelo kar nenavadno.

Na kakšne ovire pa sta naletela pri iskanju doma na drugem koncu sveta? 

Ker sva se že pred odhodom na Novo Zelandijo pri drugih popotnikih, ki so potovali z enako vizo, pozanimala, kako je živeti in potovati po Novi Zelandiji in uredila prvo zaposlitev, ki je vključevala tudi manjše stanovanje, pri iskanju doma nisva naletela na nobeno večjo oviro. Po prvih nekaj mesecih življenja v stanovanju na Novi Zelandiji pa sva se odpravila na pot in začela živeti v najinem kombiju, ki sva ga kupila takoj po prihodu na Novo Zelandijo. Sedaj v kombiju živiva že 320 dni. Na tak način življenja sva se hitro navadila in ena izmed prednosti je ta, da si dom lahko ustvariš kjerkoli. Tako imava najin dom v bistvu vedno s sabo, kar nama je super. 

So življenjski stroški višji od zaslužkov ali vama uspe ob tem tudi kaj prihraniti? 

V primerjavi s Slovenijo so tukaj dražji elektrika, internet, oblačila in najemnine. Stroškov z elektriko in internetom nimava, tudi najemnine ne plačujeva več, odkar živiva v kombiju. Večinoma spiva v kampih, ki so brezplačni, saj je tam ponavadi vse, kar potrebujeva.

Tukaj sva se res naučila živeti z manj, trudiva se, da z ničemer ne pretiravava. Na tak način sva dosegla kar nizke stroške življenja in uspeva varčevati za najine prihodnje dogodivščine. O stroških življenja imava napisan tudi članek na blogu (tu).

Kaj si želita, da bi vedela, preden sta šla v to? 

Pred odhodom na Novo Zelandijo sva se kar konkretno pozanimala o tukajšnjem potovanju in delu, tako da sva bila že pred odhodom kar dobro pripravljena na vse – razen seveda na to, da sva tukaj že precej več kot eno leto. Spakirala sva res malo stvari, a če bi pakirala še enkrat, bi vzela s sabo še manj.

Na katerem koncu te zelene dežele živita in koliko sta jo že uspela raziskati? 

Trenutno živiva v okolici mesta Mount Maunganui v regiji Bay of Plenty, kakšnih 200 km južno od Aucklanda. Kot sva omenila že prej, je kombi najin dom, tako da si dom narediva kjerkoli se ustaviva. Sva pa nekoliko več časa preživela na skrajnem severu države, na Northlandu, kasneje pa še v Wellingtonu, Motueki, ki leži na severu južnega otoka in v majhnem smučarskem mestu Wanaki.

Tako na severnem, kot na južnem otoki Nove Zelandije, sva do sedaj preživela približno sedem mesecev. Uspelo nama je prevoziti praktično celotno državo in videti skoraj vse kar sva želela. Nekaj želja pa sva pustila še za te zadnje mesece življenja na drugem koncu sveta. 

Torej sta dodobra izkusila tudi sloviti #vanlife. Kaj vama je dal?

Že nekaj dni po prihodu na Novo Zelandijo sva kupila manjši kombi in prvo noč #vanlifa izkusila kar na parkirišču za avtomehansko delavnico. Preden sva od sebe dala najvišji denarni znesek v življenju, sva vsekakor bila pazljiva (še vedno premalo :D). Tako, da so pred dejansko prodajo morali urediti še nekaj malenkosti. To so bili za naju najbolj stresni dnevi na Novi Zelandiji, a po tem je šlo samo na bolje.

Kot sva omenila že prej, je sedaj za nama že 320 dni življenja v kombiju in sva za to izkušnjo res hvaležna, saj sva se naučila res ogromno. Naučila sva se živeti z manj in ceniti tiste manjše stvari v življenju, ki sva jih pred tem vzela za samoumevne. Ustvarila sva si res udoben, majhen, mobilen dom in življensko rutino, ki nama je pisana na kožo. Vsak dan je tako poln nekih dogodivščin.

Nova Zelandija je sicer ena najuspešnejših držav pri zajezitvi koronavirusa. Kako je izbruh pandemije otežil vajino življenje na drugem koncu sveta in kako to, da se vmes nista vrnila v Slovenijo? Kakšne omejitve veljajo trenutno in kakšno je splošno vzdušje? 

Lani marca, ko se je svet počasi začel zapirati, sva zaključevala s prvo službo in bila namenjena na večmesečno potovanje. Dva dni preden sva nameravala začeti potovati pa je Nova Zelandija razglasila karanteno. Zaradi tega sva na isti lokaciji ostala še dodatna dva meseca. V tistem trenutku sva bila precej razočarana, saj sva bila do takrat na Novi Zelandiji že 4 mesece in sva videla le majhen delček države. Res sva si želela novih izkušenj in odkrivanja lepot Nove Zelandije.

Če pa sedaj pogledava nazaj, sva zelo hvaležna za udobje, ki sva ga bila deležna takrat. Živela sva na precej odročni lokaciji. Imela sva svoje stanovanje in ogromno območje, kjer sva se lahko prosto gibala. V bistvu vpliva karantene tam sploh nisva čutila. Takrat so nama določene stvari sicer šle na živce, a če primerjava najino situacijo s situacijo večine, se nimava kaj pritoževati in sva res hvaležna.

Vpliva pandemije po karanetni ni bilo čutiti v nekem negativnem smislu. Za naju je v nekaterih primerih bilo še lažje, saj je bilo turistov vsekakor manj. Vpliv pa se je začel čutiti kasneje, ko nama je novembra potekla najina prvotna viza in bi se morala vrniti domov. Takrat je novozelandska vlada podaljšala vize za dodatnega pol leta. Na tak način so poskušali znotraj države zadržati čim več mladih na delovno potovalni vizi, ki bi v prihajajoči poletni sezoni predstavljali velik odstotek delovne sile.

Podaljšanja viz sva bila zelo vesela, saj je v primerjavi s Slovenijo življenje tukaj potekalo normalno in sva lahko ta čas dobro izkoristila. Trenutno omejitev praktično ni. Po tisti prvi karanteni celotne Nove Zelandije marca lani, je v karanteno dvakrat prešla le regija v kateri je Auckland. Preostala država je bila takrat le nekoliko bolj pazljiva in pri vstopu v javne prostore smo se morali vpisati v sistem z aplikacijo. Splošno vzdušje v državi pa je precej pozitivno, vsi smo zelo hvaležni, da smo v tem trenutku tukaj in smo deležni takšne svobode.

Je to kraj, kjer se vidita dolgoročno ali načrtujeta vrnitev v Slovenijo (/morda kam drugam)?

Zaenkrat se na Novo Zelandiji ne bi preselila, a morda se bo to z leti spremenilo, saj je bilo zadnje leto res lepo, aktivno in udobno, vse kar si želiva. Pogrešava le družino in prijatelje. Najina želja po spoznavanju drugih držav in kultur je trenutno prevelika, da bi se nekje zares ustalila, poleg tega pa je trenutno prihodnost precej nepredvidljiva.

Vsekakor pa bi v bližnji prihodnosti rada daljše obdobje preživela v domačem Ljutomeru. 

Kaj pa vajine izkušnje z lokalci? Kako bi jih opisala?

Ljudje na Novi Zelandiji gredo skozi življenje nekoliko bolj sproščeno. Vedno najdejo čas zase, družino, uživanje in za tiste sproščene trenutke. En na drugega ne gledajo zviška, na primer, če je nekdo poklicno bolj uspešen ali ima višjo izobrabo. Med druženjem se o tem sploh ne pogovarjajo, medtem ko je status v Sloveniji velikega pomena. Zdi se nama tudi, da je doma pomembno, da greš po tradicionalni poti.

Tukaj na Novi Zelandiji so tudi precej iznajdljivi in v velikem številu ustanavljajo svoja majhna podjetja ter se ne obremenjujejo preveč z mnenjem drugih. V skupnosti se zelo podpirajo. Vedno kupujejo lokalno, čeprav je dražje. Zavedajo se, da če podpirajo druge, bodo podporo dobili povrnjeno, s tem pa ustvarjajo svojo pozitivno ekonomijo. Pri nas v Sloveniji pa je precej tekmovalnosti. Pogosto mislimo, da je uspeh drugih naš poraz.

Poleg vsega tega so tudi resnično prijazni in ti vedno priskočijo na pomoč. Kadarkoli sva se znašla v slabi situaciji, nama je pomagala prva mimoidoča oseba. 

Še pred Novo Zelandijo sta preizkusila tudi poletno delo v ZDA. Kakšna izkušnja je bila to?

Če ne bi bilo poletne delovne izkušnje v ZDA, ne bi bilo najinega življenja na Novi Zelandiji in verjetno tudi bloga ne. Teh 5 mesecev v ZDA je bila za naju res ena boljših izkušenj. Celotno poletje sva delala v družinskem kampu ob čudovitem jezeru Squam.

Tam smo v skupinskih kočah, praktično sredi gozda živeli tudi vsi zaposleni – prek 100 študentov iz Slovenije, Poljske, Češke, Rusije, Mehike in ZDA. Čez dan smo skrbeli za urejenost koč in okolice, dostavljali drva in led (več o tem v najinem članku) ter pripravljali obroke za goste. Popoldneve pa smo preževeli na pomolu ob jezeru in se zabavali, kot se za študente spodobi.

Že po nekaj dneh v kampu sva se počutila kot doma, življenje tam je bilo res udobno. Spoznala sva ene najboljših prijateljev, s katerimi sva v rednem stiku in komaj čakava, da jih spet obiščeva. V tistem poletju sva se naučila ogromno. Spoznala sva, kdo sva, ugotovila, kako se je v tujem jeziku v določenih primerih težko izraziti in pobližje spoznala posledice neenakopravnosti in rasizma.

Po končanem delu sva mesec dni potovala po vzhodni obali ZDA in obiskala nekaj res ikoničnih mest, si ogledala tekme košarke, ameriškega nogometa in baseballa ter plavala z morskimi kravami.

Poletno delo v ZDA bi priporočala vsem študentom z željo po potovanju in drugačnemu načinu spoznavanja tuje kulture. Res je, da je izkušnja precej odvisna od ameriškega delodajalca, a Nomago je povezan z zares zanesljivimi delodajalci in ti lahko podajo dobra priporočila, pa tudi proces pridobitve viz in urejanje vsega ostalega je res preprost, saj te skozi prijavo vodijo korak za korakom. 

Kako dolgo ustvarjata svoj blog in kaj je bil povod za zapisovanje popotniških vsebin?

Željo po ustvarjanju bloga sva imela že kar nekaj časa. Ta se je po poletju v ZDA samo še povečala, a časa ob zaključevanju študija nisva našla. Večeri po službi tukaj na Novi Zelandiji pa so bili za takšno ustvarjanje ravno pravšnji. Blog sva tako začela pisati januarja 2020 in z njim sva v prvi meri želela ustvariti platformo, na kateri bi drugi popotniki lahko našli zbrane vse potrebne informacije glede delovno potovalnih viz po svetu.

Sama sva namreč pred odhodom na Novo Zelandijo informacije iskala na vseh koncih spleta in pri prijateljih, a določenih stvari vseeno nisva uspela najti. Na tak način želiva drugim olajšati pridobitev vize in urejanje vsega ostalega. Poleg tega pa z blogom želiva širši javnosti predstaviti še drugačen način življenja, potovanja in dela. Želiva čim več mladih navdušiti za tak način spoznavanja drugih kultur, izobraževanja, pridobivanja novih izkušenj in osebne rasti. Zavedava se, da je tak način življenja verjetno le začasen, a izkušnje, ki jih v tem obdobju lahko nabereš, so neprecenljive.

Najin blog se počasi še razvija. Poleg vseh teh napotkov za pridobitev vize in potovalnih načrtov, sva dodala še zgodbe ljudi, ki jih spoznavava med potovanjem. Te zgodbe sva začela pisati, da bi ljudem približala različne kulture, saj se nama zdi pomembno, da si na potovanju ne ogledamo samo turističnih znamenitosti, ampak da si vzamemo čas tudi za to, da prisluhnemo ljudem, ki jih tam srečamo. Midva se na tak način ogromno naučiva in sva to želela približati še ostalim, še posebej sedaj, ko so potovanja za večino ljudi nemogoča.

Omenjene zgodbe lahko preberete na povezavi TU.

Katera je najbolj brana objava vseh časov na vajinem blogu?

Zaenkrat je najbolj bran načrt potovanja po regiji Nelson – Tasman na južnem otoku Nove Zelandije (klik).

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenita drugim popotnikom?

V redu je, če na potovanju ni vsaki dan najboljši. Pridejo težki dnevi in ovire, zaradi katerih bi najraje obupal. Ampak če se z njimi soočimo in jih premostimo, na drugo stran pridemo še z eno življenjsko lekcijo več.

Najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?

Verjetno AirBnB izkušnja iz Tenerifov. Slike in opis stanovanja so bili precej zavajujoči. Že vožnja do prenočišča je bila nekoliko sumljiva, pot za hišo še bolj, v najini garsonjeri pa so naju pričakali ščurki, mravlje, umazana posteljnina in večurno nočno lajanje psov za zaklenjenimi vrati sredi sobe. 

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

Mogoče to, da je potovanje »dopust«. Ko načrtujemo potovanje, gre v to ogromno dela. Če ne vložiš tega dela pred potovanjem, pa se boš s tem soočal, ko boš tam. S tem misliva iskanje prenočišč, izposojo vozila ali seznanjanje z avtobusnimi/železniškimi povezavami, iskanje zate zanimivih znamenitosti, dobrih kavarn, hrane, ki bi jo želel poskusiti, optimiziranje potovalnega načrta, itd.

Katerih življenjskih lekcij so vaju naučila potovanja?

Živeti z manj. Živeti z manj stvarmi, manj stroški, z manj nekih nepotrebnih distrakcij, ki si jih sicer sami ustvarjamo zase. Zdi se nama, da je tak način življenja bolj zdrav, saj imava manj skrbi, manj nepotrebnih misli, manj zapravljenega časa. Velikokrat gremo skozi življenje preveč ozkogledno, naše okolje preveč vpliva na nas in ne vprašamo se ali si določeno stvar res želimo, če je to res dober korak za nas.

Naučila sva se tudi bolje soočati s stresnimi situacijami. Doma se vedno lahko zaneseš na pomoč družine in prijateljev, na drugem koncu sveta pa si praktično sam, zato se moraš naučiti zanašati nase in zaupati v svoje sposobnosti.

V zadnjem letu in pol pa sva premagala še en pomemben strah. Ni naju več strah živeti na najin način, si ustvarjati svoje življenjske poti, ki je morda nekoliko druačna od tradicionalne. To je doma težko doseči, ker je okoli tebe veliko ljudi, ki živijo drugače kot si ti želiš. Takšne so njihove želje in čeprav ne pritiskajo nate neposredno in bi tudi tvoj način življenja sprejeli odprtih rok, vseeno čutiš neka pričakovanja.

Težko je narediti preklop v svoji glavi, ker imaš še vedno zakoreninjene neke vrednote, ki morda niso najboljše zate, a jih vseeno smatraš kot resnične oz. edine dobre. Ta distanca pa je pri tem pomagala, tega strahu več ni. Postala sva bolj samozavestna in veva, česa sva sposobna.

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešata? 

Pogrešava udobje in toplino doma in domačih. In hrano! Seveda si lahko tu skuhava kar želiva, ampak atijeva prleška gibanica je le atijeva gibanica.

HITRIH 6

Najljubša država: Nova Zelandija

Najljubše mesto: Wanaka / Ljutomer

Najljubša plaža: Mount Manganui beach

Najljubša kulinarika: azijska

Naljubši način transporta: najin (kombi) Rižek

Najljubši jezik: slovenščina

Edini in Janu ter njuni dogodivščini lahko sledite na blogu (tu), Facebooku (tu) in Instagramu (tu). Njuno delo pa lahko podprete s skodelico kave – več o tem TU.

Foto: osebni arhiv Edine in Jana 

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: Tak je prenovljen portoroški hotel z notranjo plažo in hamamom

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

 

 

Pred potovanjem v eksotiko: Ali potrebujete vizo?

Potujete v Azijo pa ne veste, ali potrebujete vizo? Obvezno preverite še dovolj zgodaj pred potovanjem.

Državljani Republike Slovenije za bivanje v nekaterih državah (npr. Maldivi, Rusija, Indija, Šrilanka, Kuba, Jamajka, Iran), potrebujemo vizo oz. vizume. Vizum je dovoljenje za vstop in začasno bivanje, ki ga država izda tujemu državljanu. Ali za potovanje v tujo državo potrebujete vizo, preverite na spletni strani Predstavništva po svetu (Ministrstvo za zunanje zadeve – MZZ). Tam boste našli tudi kontaktne podatke za posamezna diplomatska predstavništva ali konzulate, na katera se osebno obrnete za pridobitev vizuma za najbolj ažurne informacije.

Kaj morate še vedeti, če potrebujete vizo?

Poskrbite za vizum pravi čas. Postopek lahko traja tudi nekaj časa, zato oddajte vlogo dovolj zgodaj pred začetkom potovanja. Za pridobitev vizuma boste potrebovali fotografijo in veljavni potni list. Pazite, saj nekatere države zahtevajo, da potni list velja vsaj še pol leta po prihodu domov. Morda boste morali pokazati tudi veljavno zdravstveno zavarovanje za potovanje, povratno vozovnico ipd.

Tudi prek spleta

Na primer za vstop v Iran od leta 2018 potrebujete t. i. elektronski vizum (E-VISA). Vizum se lahko pridobi prek spleta, kjer lahko sproti preverite status vaše vloge. Turistični vizum naj bi bilo mogoče dobiti tudi na nekaterih iranskih letališčih. A ker je včasih to zavrnjeno, je boljše vizum pridobiti kar pred odhodom.

Za vstop v Združene države Amerike prav tako lahko vizum izdelate v elektronski obliki. Postopek je enostaven in hiter (traja približno 15 do 20 minut), registracijo pa lahko opravite v slovenskem jeziku. Dovoljenje se načeloma odobri takoj, lahko pa traja do 72 ur. Veljavnost izdanega potrdila je 2 leti, razen v primeru, da v tem obdobju pride do preklica potnega lista ali njegova veljavnost preteče.

Vizum lahko potrebujete tudi za tranzicijo

Za vstop v nekatere države lahko potrebujete vizum tudi v primeru tranzitiranja v sosednje države.

Foto: Pixabay

Če nameravate letos na oddih kam bližje, tja, kjer ne potrebujete vize, pa smo za vas TUKAJ izbrskali nekaj odličnih ponudb po Sloveniji in pri naših sosedih.

Preberite še: 14 uporabnih stvari, ki jih morate vedeti, preden greste na Maldive

Vietnam in 10 uporabnih nasvetov pred obiskom

Vietnam je ena bolj priljubljenih destinacij jugovzhodne Azije, ki vas bo očarala s svojo pisano ranolikostjo, zelenimi gozdovi, hribovito pokrajino, neverjetnimi zalivi z apnenčastimi otoki, pa revnimi četrtmi, po katerih tekajo bosi otroci in posedajo brezzobi starci, do rajskih plaž, kjer vam postrežejo s svežim kokosom, ki je ravnokar padel z neba. Cene hrane, prenočišč, transporta in ročno ukrojenih oblačil iz prestižnih materialov so ugodne, lokalci ustrežljivi – dokler ste do njih spoštljivi, transport po državi hektičen, a tekoč in hrana fina.

Vietnam od severa na jug ali obratno

Vietnam – to dolgo in ozko državo boste najverjetneje raziskovali od severa na jug ali obratno. V vsakem primeru pa vam priporočamo obisk naslednjih krajev, ki si sledijo po zaporedju: Hanoi, Sapa, Halong Bay, Cat Ba, Hue, Hoi An, Dalat, Mui Ne, Ho Chi Minh (Saigon), Mekong Delta in otok Phu Quoc.

To je le nekaj razlogov, zakaj bi moral biti Vietnam na vašem seznamu krajev, ki jih morate odkljukati še v tem življenju. Mi pa smo zbrali nekaj uporabnih nasvetov, ki jih morate poznati, preden se podate v to azijsko deželo.

Denar čimprej razbijte v manjše bankovce 

V Vietnamu boste brez težav milijonarji, saj imajo njihovi bankovci precej ničel. En evro je trenutno namreč okoli 25.000 vietnamskih dongov! Na žalost so si bankovci med seboj precej podobni, zato se vam lahko hitro zgodi, da zamenjate tistega za 500.000 in 500. Vaše nepoznavanje bankovcev pa zviti lokalci lahko hitro izkoristijo sebi v prid, saj vam ob plačilu z večjim bankovcem lahko vrnejo manjšo vsoto, ne da bi to sploh opazili. Denar zato čim prej razbijte v manjše bankovce ali si ga v denarnici razporedite po njegovi vrednosti. Še boljše pa bo, če si za spoznavanje denarja vzamete nekaj minut in se izognete zapletom.

Ne bodite naivni

Lokalci v Vietnamu so prijazni in vas bodo toplo sprejeli, če boste pokazali zanimanje in spoštovanje. A stopnja revščine je vseeno visoka, zato kraje torb in drugih vrednih predmetov pred nosom nepazljivih turistov niso redkost. Vreden nakit torej pustite doma, saj ga tam resnično ne potrebujete. Telefon in kamero imejte vedno na očeh, denarnico pa zamenjajte z manjšo ali pa bankovce razporedite po vsaj dveh različnih žepih. Priložnost dela tatu, opazovanje okolice in splošna pozornost pa naj bosta del vsakdana tudi povsod drugje.

Vietnam ima tudi muhasto vreme

Klima v Vietnamu je nasplošno vlažna in vroča, a glede na to, da je država ozka in zelo dolga, se razprostira čez več podnebnih pasov. Kar pomeni, da v hribih na severu lahko sneži, na juhu pa je nora vročina. Pri pakiranju bodite zato zelo pozorni na obdobje in kraje, kamor potujete. Nepremočljivi pohodni čevlji, vsaj en topel pulover in kakšna pelerina so poleg kratkih majic in hlač ter kopalk vaši veliki zavezniki!

Ja, za Vietnam potrebujete pulover 

Tudi če nimate namena v hribe, kjer se temperature znajo spustiti do ničle, spakirajte vsaj en topel pulover. Če boste uporabljali javni prevoz (nočni avtobus prihrani čas in denar!) boste hitro ugotovili, da se v Vietnamu s klimo ne šalijo. Javni prevoz ima dve skrajnosti – kot v pečici ali kot v zamrzovalni skrinji.

Mimogrede, ker velik del oblačil, ki jih kupujete doma, delajo prav v Vietnamu, boste tu našli tudi dober šoping. Ne le, da prav tu te stvari šivajo, oblačila vam izdelajo tudi po meri – najboljše krojače boste našli v mestu Hoi An.

Dekolte in mini krilo nista za povsod

Medtem ko kratke hlače in kratka majica v Vietnamu niso nič nenavadnega, pa z globokim dekoltejem in mini mini hotkami ali krilom ne boste njihov najljubši obiskovalec. Takšni nikakor nimate vstopa v templje, kjer morate pokriti rame in noge, tako pri ženskah kot moških. Tu vam bo v veliko pomoč kakšen sarong. Je vsestransko uporabna naložba, vsekakor pa spoštujte njihovo kulturo in tradicijo.

Zbudite se pred vsemi! 

Rana ura, zlata ura. Tržnice, hribi, mestna jedra, vse je lepše, če tja pridete prvi, po jutranji meglici, ko se mesto še prebuja in preden vrvež napolni ušesa, nos in ostale čute. Pa tudi sončni vzhodi so vedno nekaj posebnega.

Izurite se v barantanju

Ker ste tujec, je verjetnost, da vam bodo zaračunali 10x več kot lokalcem, 99,9-odstotna. Vsaj kar se tiče turističnih krajev. Ceno vedno lahko še malo spustite, sploh, če se vam zdi presneto visoka. A imejte v mislih tudi to, da se za en evro ni vredno preveč kregati, saj ta evro nahrani pol njihove družine, vas pa bo stal le eno kavo.

Prečkanje ceste je izziv sam zase

Ko boste prečkali cesto v Ho Chi Minhu, lahko rečete, da obvladate. Kača vozil in pločevine, v kateri brez smisla in logike vozijo kolesa, motorji, avtomobili, avtobusi, tuk tuki, ki imajo med prtljago najbolj možne nenavadne reči na svetu, ima na koncu ves smisel. Kljub kaosu in nesmislu, stvari tečejo. Ko stopite na cesto, dvignite roko, da boste bolj opazni in korakajte z odločnim korakom – vozniki bodo tako svoj ritem prilagodili vam in predvideli, kdaj boste na drugem koncu in vas bodo lahko obšli, zato se nikar ne ustavljajte, sicer ste opleli.

Ne bojte se lekarn

In kaj storiti, če se zastrupite? Ne bomo lagali, tudi to je možno. Preden sploh greste na pot priporočamo kuro z aktivnim ogljem, sicer pa lahko preventivno po sumljivi hrani spijete malo žganja ali kokakole – ta menda v vas ubije tudi slabe stvari – a nekatere stvari so neizogibne. Če se zastrupite, pojdite v lekarno, teh v Vietnamu res ni malo. Zdravila so poceni in dobra, z zastrupljenimi turisti pa imajo ogromno izkušenj, kar pogumno.

Jejte kot lokalci!

Verjetnost, da se boste zastrupili z zamrznjeno lazanjo (ki zagotovo ne bo dobrega okusa) v kvazi zahodnjaški restavraciji, je veliko večja, kot bi se zastrupili s pečenimi rezanci na vrelem voku, ki stoji ob ulici. Zato le sedite na tiste mini plastične stolčke ob hektični ulici in naročite skledo slastnega phoja za 50 centov. Verjemite, ko boste enkrat nazaj doma, ga boste zelo pogrešali.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: 11 stvari, ki jih nikakor NE počnite na Tajskem

 

8 najslabših potez, ki lahko uničijo potovanja

Načrt potovanja je narejen, prtljaga spakirana, prenočišča in prevozi plačani in dogodivščina se lahko prične. Ste morda na kaj ključnega vseeno pozabili?

Da se vaše potovanje ne sprevrže v kaj neprijetnega, bodite pozorni na spodnjih 8 stvari.

Ne pozabite preveriti svojega potnega lista in zahtev za vize

Si predstavljate, da prispete na letališče, polni navdušenja, da se vaša dogodivščina začenja, pa se izkaže, da ne smete na letalo? Če je vaš potni list veljaven manj kot pol leta, se to zelo verjetno lahko zgodi. Enako tudi, če si niste vnaprej uredili vize, če država, kamor letite, to zahteva.

Ne pozabite na dobro turistično zavarovanje

Nesreča ne počiva niti, kadar ste na dopustu vi. Če morda kolebate, če se res splača nameniti tistih nekaj deset evrov za zavarovanje v tujini, ne bodite trapasti. V primeru, da boste potrebovali oskrbo, bo to v tujini veliko dražje, kot če si že doma omislite dobro zavarovanje, ki vse to krije. Vendar pa preden izberete pravega, ne pozabite prebrati drobnega tiska.

Preverite sobo, preden jo sprejmete 

Če ste že kdaj spali v hotelski postelji skupaj s stenicami in se zbudili polni pikov in ugrizov, te napake ne boste več ponovili. Preden plačate za sobo, poglejte, če je vredna svoje cene.

Ne pozabite na cepiva

Ko smo že pri pikih … Če se odpravljate v kraje, kjer razsajajo bolezni, ki jih vaše telo doma ni navajeno, je obisk popotniške ambulante pred potovanjem nujen! Tu vam bodo tudi povedali, kakšna cepiva, zdravila, morebitne antimalarike in podobno potrebujete za vašo destinacijo. 

Ne naredite preveč optimističnega načrta poti

Če bo vaš oddih načrtovan na sekundo natančno, vas čaka živčna vojna in brezglavo hitenje. Če je vaš načrt preobsežen, časa za potovanje pa manj od alinej, ki ste si jih zapisali, ne boste uživali. Včasih je bolje kaj privarčevati za še en izlet.

Preberite še: 10 stvari, ki jih MORATE početi na potovanjih

Pustite si dovolj časa za prestope med leti

Če imate prestopne lete (ali druge prevoze), pazite, da boste imeli dovolj časa, da ujamete drugo letalo/vlak/avtobus. Ne, pol ure ni dovolj za prestop, tudi če nimate prtljage. In verjemite, 3 ure čakanja na letališču v resnici minejo veliko hitreje, kot se zdi.

Naj varnost ne trpi na račun denarja

Pri potovanjih je smiselno varčevati, a le pri stvareh, ki na ta račun niso bolj nevarne. Spati v zelo nevarni soseski samo zato, ker je tam ceneje ali pa ne vzeti dodatne čelade, ker je dražje, je neumno.

Ne ogrožajte življenj na račun dobrega selfieja 

S tem mislimo življenj kogarkoli. Bodisi živali, drugih ljudi in samih sebe. Binglanje z dreves, kukanje iz vlaka (ja, tistega na Šrilanki imamo v mislih), poziranje z ogroženimi živalskimi vrstami in še bi lahko naštevali. Ena od statistik pravi, da naj bi med oktobrom 2011 in novembrom 2017 prav zaradi selfiejev umrlo kar 259 ljudi! Takšna fotka res ni toliko vredna.

PREBERITE ŠE: Kaj morate vedeti, preden na dopustu najamete motor

4 pomembne stvari, ki jih morate vedeti o svojem potnem listu

Če letite v države, za vstop v katere potrebujete potni list, bodite pozorni na spodnje štiri stvari, sicer lahko ostanete doma.

Zahteve države, v katero se odpravljate glede potovalnih dokumentov so ena od prvih stvari, na katere morate pomisliti ob organizaciji potovanja. Potni list je ena stvar, viza pa druga. Nekatere države jo zahtevajo za vsak vstop, za druge je ne potrebujete, če v njej ne boste več kot 30 ali 90 dni … Kakorkoli, to so stvari, na katere bodite pred potovanjem v zvezi s potnim listom pozorni. Sicer se lahko zgodi, da ostanete doma.

Če niste prepričani, kakšne dokumente potrebujete za določene države, to preprosto preverite na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve – TUKAJ. In na kaj morate biti še posebej pozorni?

Potni list mora biti ob vrnitvi domov veljaven še 6 mesecev

Večina držav, v katere boste leteli, zahteva, da je vaš potni list veljaven še vsaj pol leta potem, ko se že vrnete s potovanja. Ene od pogosto obiskanih in priljubljenih držav, pri katerih se morate tega držati in vam ne bodo popustili tudi če vam zmanjkajo le trije dnevi so na primer Turčija, Tajska, Vietnam, Namibija … A brez skrbi, tudi nov potni list lahko pri nas izdelate v enem dnevu, če doplačate za urgentno izdelavo.

Prazne strani v potnem listu za žige in vize

Ker boste v potni list ob vstopu dobili žig – oziroma si boste še pred vstopom morali urediti vizo, ki jo nalepijo v vaš potni list, morate za to imeti dovolj prostora. Kar nekaj držav namreč za vstop zahteva eno ali dve prazni strani v potnem listu.

Večkratni vstop

Prav tako morate biti pri izpolnjevanju vize pozorni tudi na to, ali boste v državo vstopili enkrat ali večkrat – to je na primer eno najpogostejših vprašanj pri potovanjih po jugovzhodni Aziji, kjer pot začnete denimo na Tajskem, skočite še v Laos/Kambodžo/Vietnam/… in se nato vrnete na Tajsko, skupni čas potovanja pa je daljši od 30 dni.

Nov potni list, nova viza

Ker vam vizo izdajo na številko vašega potnega lista, je ta vezana nanj. Zato se lahko zgodi, da imate še vedno veljavno vizo, a vam potni list poteče. Kaj to pomeni? Z njim vam poteče tudi viza – z izjemo nekaterih držav, ki dovoljujejo potovanje z obema potnima listoma, novim in pretečenim.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE:

Na pomoč, ukradli so mi potni list

25 najbolj cenjenih potnih listov

Potni list je popotniku zagotovo najljubši osebni dokument, saj se v njem zbirajo vize in štampiljke držav, ki jih je že obiskal. Zbirka se iz leta v leto kopiči in tako postaja potni list hkrati popotnikov spominski dnevnik.
Niso pa vsi potni listi enako cenjeni oziroma ne odpirajo vsi potni listi vseh vrat. Vsaka država ima drugačne sporazume z drugimi državami in tako morajo nekateri popotniki večkrat zaprositi za dovoljenje, če želijo prestopiti meje, kot drugi.

In kateri potni listi imajo največ ‘moči’? Portal Travel and Leisure pravi tako:

1.    Nemčija – nemški potni list odpira največ vrat, z njim lahko potujejo v kar 177 držav po svetu, brez da bi za prestop meje potrebovali vizo.
2.    Singapur, Švedska – ta potna lista odpirata 176 mej.
3.    Danska, Finska, Francija, Švica, Norveška, Velika Britanija, ZDA – vse te države imajo brez vize dovoljenje za vstop v 175 držav.
4.    Italija, Nizozemska, Belgija, Avstrija, Luksemburg – brez vize lahko obiščejo 174 držav.
5.    Japonska – japonski potni list bo dovolj za 173 državnih mej.
6.    Portugalska – vize portugalski popotniki ne potrebujejo za 172 držav.
7.    Malezija, Kanada, Irska, Nova Zelandija – 171 držav lahko brez vize obiščejo imetniki teh potnih listov.
8.    Grčija, Južna Koreja in Avstralija – njihovi potni listi bodo dovolj za 169 držav.

PREBERI še // Šest obveznih pred potovanjem

Foto: Thinkstock

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.