Tisti, ki ste se že kdaj znašli v položaju, ko ste morali opiti (v mejah normale!) govoriti kakšen tuj jezik, ste zagotovo opazili, da vam gre to včasih celo bolje, kot v treznem stanju. Se vam tako samo zdi ali je alkohol res odgovor?

Stvar je na prvi pogled precej enostavna. Ob kozarčku alkohola lahko popustijo zavore, se zmanjšata živčnost in omahljvost ter poveča samozavest. Kar pomeni, da si upamo več – tudi, ko gre za govorjenje v nematernem jeziku.

A ne tako hitro. Jasno je tudi, da alkohol poslabša kognitivne in motorične sposobnosti, slabi spomin in moti pozornost. Vse to v kombinaciji z večjo samozavestjo pa ni vedno najboljša kombinacija, o čemer se lahko prepričate s kratkim obiskom nočnega kluba v petek po polnoči.

Pa vendar. Britanski in Nizozemski raziskovalci so na to temo opravili zanimiv eksperiment.

Kot se je izkazalo, so udeleženci raziskave po nekaj kozarčkih alkohola v tujem jeziku res govorili bolj tekoče, četudi se njim ni zdelo tako. Študija je vključevala 50 posameznikov, katerih materni jezik je nemščina in študirajo na Maastricht University. Ta se nahaja na Nizozemskem, blizu meje z Nemčijo, njihova predavanja pa so v nizozemščini.

Študentje so v raziskavi sodelovali v 2-minutnih intervjujih v nizozemščini. Pred intervjuji je morala prva polovica skupine piti vodo, drugi pa so dali alkohol. Količina alkohola se je razlikovala glede na teže posameznikov. V povprečju je 70-kilogramski moški popil pol litra piva. Merice so bile torej precej majhne.

Njihov govor so nato ocenjevali nizozemski govorci, ki pa niso vedeli, kateri posamezniki so bili pod vpivom alkohola in katerim so dali vodo. Oceno svojega govora so nato podali tudi udeleženci sami zase.

Nepričakovano, alkohol ni imel nobenega učinka na to, kako so se govorci samoocenjevali. Tisti, ki so pili alkohol, namreč niso bili nič bolj samozavestni oziroma zadovoljni s svojim nastopom kot tisti, ki so pili vodo.

Z alkoholom bolj tekoč govor in lepša izgovorjava

Po ocenah ocenjevalcev govora pa so bile razlike očitne. Tiste iz “alkoholne” skupine so v povprečju ocenili za boljše govorce kot tiste, ki so pili vodo. Njihov govor naj bi bil bolj tekoč in izgovorjava bolj čista. Ocene slovnice, besedišča in argumentov pa so bile med skupinama precej podobne.

Ker so udeleženci raziskave vedeli, da so uživali alkohol, je do razlik v rezultatih lahko prišlo tudi zato, ker so bili toliko bolj pozorni na svoj govor. Torej je možno, da je alkohol pripomogel k psihološkim učinkom bolj kot biološkim. Nadaljne študije na tem področju bodo tako morale upoštevati še placebo učinek pitja alkohola, se strinjajo raziskovalci.

En kozarček ni enako kot cela steklenica!

Avtorji raziskave pri tem poudarjajo, da so bili odmerki alkohola v raziskavi resnično majhni, večje količine zaužitega alkohola pa verjetno ne bi imele pozitivnih učinkov na govor. Pravzaprav prevelika opitost celo izredno slabo vpliva na pravilno izgovorjavo – kateregakoli jezika že. Kar, če ste bili kdaj že prekomerno opiti, zagotovo že veste.

Vsekakor pa za zdaj zaključujejo, da nizki odmerki alkohola pripomorejo k manjši jezikovni tesnobi in govorca sprostijo, da je lahko pri izgovorjavi tujih jezikov bolj razločen. Zato – kozarček vam lahko pomaga, cela steklenica pa zagotovo ne deluje v vaš prid.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE:

Lokali, kjer boste v Ljubljani najboljše jedli (izbor In Your Pocket)