Anja Vogrič je ženska, ki stoji za številnimi kreativnimi vlogami – med drugim jo boste srečali v vlogi vodje kreativnih projektov, marketinga in odnosov z javnostmi na Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Nedavno se je vrnila z oddiha v Aziji, nekaj nasvetov za potovanje na Filipine pa je delila tudi z nami.
Republika Filipini je otoška država v tropskem zahodnem Tihem oceanu, ki leži okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske Azije. Sestavlja jo arhipelag 7.641 otokov, poseljenih pa jih je približno 2.771. Glavno mesto Filipinov je Manila. Po oceni iz leta 2021 imajo Filipini skoraj 110 milijonov prebivalcev, s čimer so ena najbolj naseljenih držav na svetu. Tokrat nas bo na ta del sveta popeljala Anja Vogrič.
Kdo ste in kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?
Sem Anja Vogrič, jutranja raziskovalka življenja. Pa ne zato, ker Sharma pravi “ob 5h vstani in svet ti bo ležal na dlani”, ampak ker verjamem, da se življenjska energija prebudi takrat, ko gre dan gor. Ko se večeri, pa je čas za regeneracijo. Sicer pa sem žena Marjanu in mama Karin in Elizi, odraščujočima dekletoma. Po karieri v gospodarstvu in medijih danes delujem v nevladnem sektorju kot vodja kreativnih projektov, marketinga in odnosov z javnostmi na Zvezi prijateljev mladine Slovenije.
Z možem sta se pravkar vrnila s potovanja po Filipinih, kamor sta šla v lastni organizaciji. Dokler so spomini še sveži, katere so top 3 stvari, po katerih si boste zapomnili to otoško državo?
Podzemna reka pri kraju Sabang na zahodni obali Palawana, ki je uvrščena tudi na seznam sedmih naravnih čudes sveta. Otok Matinloc, kjer sva se naužila peščenih plaž, palm in toplega morja. In prevozna sredstva kot so tricikel, jeepney ali bangka.
Kakšno letalsko povezavo sta izbrala iz Slovenije do Filipinov?
Iz Brnika v Istanbul, nadaljevala do Manile ter z lokalnim ponudnikom do otoka Palawan.
Na Filipine sta tako kot večina popotnikov prišla prek glavnega mesta Filipinov – Manile. Čeprav ob Filipinih najprej pomislimo na rajske otočke, pa je Manila pravzaprav velemesto, kjer živi več kot 14 milijonov ljudi. Kakšen vtis je pustila na vas?
V Manilo sva prispela pozno popoldne, ravno še pred mrakom. Za rezervacijo taksija do hotela sva poskrbela že doma. Prvi vtis – vse natrpano. Po prihodu v hotel sva se s triciklom odpeljala na odprto tržnico, da sva začutila utrip predela, kjer sva bila približno 12 ur. Na kratko – veliko ljudi in hišk, oziroma barak na enem mestu in to v kraju, ki nikoli ne spi.
Iz urbane Manile sta se nato premaknila v bujno naravo – na otok Palawan. Kakšen transport do tja sta izbrala?
Ker sva želela čim prej do cilja, sva izbrala lokalni letalski prevoz Philippine Airlines. Najprej jutranji prevoz s taksijem do letališča v Manili, nato polet v osrednji del otočja Palawan, v njegovo glavno mesto Puerto Princesa, ekološko prestolnico države.
Kako sta načrtovala pot, koliko dni sta preživela na katerem kraju in s čim sta delala premike?
Marjan bi bil lahko organizator potovanj. Priletela sva v Puerto Princesa in se takoj z najetim avtomobilom odpeljala v El Nido, kjer sva imela rezervacijo za dve nočitvi. Nato sva avto pustila v resortu in se z motornim čolnom odpeljala na otok Matinloc, kjer sva dvakrat prenočila. Po vrnitvi v El Nido sva šla z avtom v Sabang, kjer sva prenočila trikrat. Vožnja z najetim avtomobilom po notranjosti otoka nama je prikazala tudi pravo življenje otočanov. Ta podolgovat otok po dolžini meri kar 450 kilometrov. Palawan je bil razglašen za najlepši otok sveta, zato sva imela lepe razglede tudi med vožnjo.
Kako sta iskala nastanitve, koliko vnaprej sta jih rezervirala?
Januarja sva jih rezervirala za april. Marjan na kup zbere vse znamenitosti kraja, nato pa na osnovi priporočil vnaprej rezervira še nastanitve.
Kako bi opisali naravno lepoto Palawana, vključno z njegovimi plažami in zeleno pokrajino? Kaj so bili vrhunci otoškega življenja?
Lagune, apnenčasti klifi, skrite peščene plaže, skalnati mogotci, dih jemajoče jame.
Vsi trije kraji, ki sva jih izbrala za bivanje, so bili rajski. Vključujoč prijazne ljudi, odlično hrano in restavracije s pogledom na najlepše sončne zahode. Kot na slikarjevem platnu se je že v resortu v El Nidu naslikala dolga peščena plaža, odlična za kopanje, posedanje in poležavanje. Na otoku Matinloc, kamor sva se pripeljala z motornim čolnom, so naju na pomolu sprejeli s pesmijo. Težko je opisati z besedami, kako lepo je bilo, kot bi gledala najlepšo razglednico in najlepšo melodijo. V Sabangu pa naju je očaral kraj izliva podzemne reke v morje in vhod v 4 kilometre dolgo podzemno jamo, ki se ponaša kot najdaljša plovna jama in je pod zaščito Unesca ter izbrana za novo 7. čudo sveta.
Katerih krajev ne smemo izpustiti na Palawanu? Se kam morda ne bi več vrnili?
Lahko priporočiva El Nido, Sabang, Matinloc in vse, kar ponuja kraj. Iz El Nida sva si s kanuji ogledala še malo in veliko laguno otoka Miniloc. V paradiž bi se oba vrnila, prav vse bi si bilo vredno ogledati še enkrat – a kaj, ko je še toliko drugih lepih destinacij.
Pomemben del vseh potovanj je tudi kulinarika. Katere lokalne jedi so vam bile najbolj všeč?
Morske jedi in lokalno sadje so bili najpogosteje na jedilniku. Najbolj okusna je bila večerja na plaži, kjer nama je domačin pripravil jastoga. Tudi rum, pripravljen v kokosu, je ena od tradicionalnih pijač.
Kaj pa živalski svet? Sta na kopnem ali v morju spoznala kakšno živalsko vrsto, ki sta jo od nekdaj želela videti?
Veliko srečo sem imela, da so se na dan, ko sem šla na jutranji sprehod po plaži, izvalile želvice. Od 25. februarja so čakale, da pridejo na svet, in ravno tisto jutro v drugi polovici aprila, je bil njihov dan. To sem videla prvič.
Videla sva tudi kakšno novo vrsto ptic, pa opice in rake med koreninami gozda mangrov, veliko želvo v morju, netopirje v jami …
Filipini imajo po oceni iz leta 2021 skoraj 110 milijonov prebivalcev, s čimer so ena najbolj naseljenih držav na svetu. Koliko stikov z lokalci sta imela in po čem si jih bosta najbolj zapomnila?
Pogovarjala sva se z vsemi, ki so nama prekrižali pot. Z voznikom tricikla, osebjem v resortih, z vozniki bangke. To je plovilo, ki spominja na katamaran – Marjan se je celo prizkusil v vožnji. Na otoku Matinloc sva odveslala na malce oddaljeno plažo, ko se je v bližini zasidrala bangka, ki je pripeljala turiste. Domačin, ki je vodil skupino, je priplaval do naju in povedal, da iz dna morja pobira smeti, saj želi, da bodo tudi njegove hčerke lahko uživale v lepoti kraja. Klepetali smo o življenju domačinov, kot vedno, ko se vrnem iz potovanj, pa sem vnovič prišla do sklepa, da smo na našem delu sveta precej “razvajene riti”.
Uradna jezika sta filipinščina in angleščina. Torej sta se povsem brez težav sporazumevala v angleščini?
Da. Vse smo se zmenili v angleščini.
Sta denar v lokalno valuto menjala na Filipinih? Sta imela s plačevanjem s karticami kakšne ovire na bolj oddaljenih delih otoka?
Denar sva zamenjala takoj na letališču. Bivališča in prevoz sva uredila s plačilnimi karticami, sicer pa sva bankomate videla v vsakem večjem kraju.
Kaj sta spakirala v popotniško lekarno? Sta jemala tudi antimalarike in se odločila za kakšnega od priporočenih cepljenj?
Ker smo bili lani v Afriki, smo se že takrat cepili proti hepatitisu B, zato ponovno cepljenje tokrat ni bilo potrebno, za druga cepljenja se nisva odločila. S seboj sva imela samo osnovno popotniško lekarno.
Kaj bi svetovali drugim potencialnim popotnikom, ki razmišljajo o potovanju na Palawan?
Kratek postanek v Manili, da začutiš utip, na Palawanu pa odprte oči za lepoto. Če pa se boste po Palawanu vozili z najetim vozilom, si v avto vzemite še kaj dodatne hrane, da jo razdelite kužkom na poti.
Sta imela na poti tudi kakšno slabo izkušnjo?
Nisva. Počutila sva se zelo varno.
Kaj je najboljše, kar so vama v življenju dala potovanja?
Razgledanost.
HITRIH 5
Najljubša država: Marjan: ZDA, Anja: Islandija
Najljubše mesto: Marjan: New York City, Anja: Porto, Portugalska
Najljubša plaža: Marjan: Venice Beach, LA, Anja: Sabang Beach, Filipini
Naljubši način transporta: Marjan: letalo, Anja: ladja/čoln
Najljubši jezik: Marjan: angleščina, Anja: italijanščina
