Malo tu malo tam
Fotoreportaža: Razgledi divje Nikaragve
V tokratni fotoreportaži lahko spoznaš obalo Nikaragve skozi objektiv Nike Koncilja.
Tokrat raziskujemo Srednjo Ameriko, natančneje Nikaragvo, deželo med Karibskim morjem, Tihim oceanom, Hondurasom in Kostariko. Turistično še ne tako obljudena divja obala je odlična platforma za surfanje, Nikaragva pa navdušuje tudi s svojo fotogeničnostjo in neverjetnimi sončnimi zahodi.
Svojo letalsko vozovnico do sanjske Nikaragve najdeš tukaj!
Foto: Nika Koncilja
Oglej si tudi druge Vandraj reportaže:
Fotoreportaža: Kubanska izkušnja Matica Kremžarja in Boštjana Ohnjeca
Najlepši utrinki z dopustov naših bralcev
Od vročega Mauritiusa, do ledene Finske!
Jurij Pelc: Pilot drona, ki nam Slovenijo predstavlja s fotografijami iz ptičje perspektive
Fotografije, ki vas ne bodo pustile ravnodušnih.
12 nenavadnih tradicionalnih jedi z vsega sveta
Imate že vse pripravljeno za božično večerjo? Iz naše pečice že diši po prazničnih jedeh, poleg tradicionalne slovenske potice pa si bomo letos nekaj jedi izposodili tudi iz mednarodnega kulinaričnega menija. V vsaki državi namreč na božični večer na mizi ne smejo manjkati določene jedi in pokukali smo v kuhinje gospodinj po svetu, kjer boste morda navdih za današnjo večerjo našli tudi vi.
#1 Francija: Coquielles Saint-Jacques
Školjke s sirom in začimbami.
#2 Mehika: Chiles en nogada
Polnjene pečene paprike z mesom, prelite z orehovo omako in granatnim jabolkom.
#3 Italija: gostija sedmih rib
Miza je obložena s sedmimi različnimi ribjimi jedmi, od pečenih lignjev do ribjih rezancev.
#4 Venezuela: Hallacas
Zavitki iz mešanega mesa s kaprami in rozinami, zaviti v list bananovca.
#5 Rusija: Zakuski
Majhni prigrizki iz različnih rib služijo kot okusni aperitiv.
#6 Brazilija: Ceia de Natal
Praznični puran je v Braziliji še posebej slavnostno pripravljen, saj je mariniran v šampanjcu.
#7 Etiopija: Doro Wat on Injera
Injera je nekakšna vrsta palačinke, ki jo obložijo s pekočim mesom.
#8 Kanada: Chicken bones candy
Kljub imenu, ki naznanja piščančje kosti, so te cimetovi sladki bonboni tradicionalna božična sladkarija.
#9 Nemčija: sadni kruh
V Nemčiji ni božične večerje brez božanskega kruha s suhim sadjem in rumom, posutim s sladkorjem v prahu.
#10 Portugalska: Bolo Rei
Tudi Portugalci se na božični večer gostijo s sadnim biskvitom.
#11 Finska: Porkkanaalatikko
Ta krompirjeva jed je nekakšen finski odgovor na ameriške sladke krompirje, pripravljene za zahvalni dan.
#12 Danska: Risalamande
Tradicionalni mlečni riž z mandlji in češnjami, v katerega skrijejo majhno igračo ali prstan. Kdor predmet najde v svoji skodelici bo imel srečo čez celo leto.
Foto: Shutterstock
Mož, ki opravlja eno izmed najbolj pomembnih božičnih služb na svetu
Ste se kdaj vprašali, od kod pridejo velike novoletne jelke, ki jih dvignejo pred newyorškim Rockefeller Centrom?
Leta 1931 je bilo za New York nadvse uspešno leto in pričela se je gradnja nebotičnika 30 Rockefeller Plaza. Ko je prišel božič, so delavci, ki so gradili stavbo, na gradbišču postavili božično drevo. Nevede so tako začeli eno najpomembnejših tradicij ZDA.
Božično drevo se na tem mestu postavlja še danes, seveda pa ne gre za katero koli drevo. Skozi leta se je njegova oblika spreminjala od običajne jelke, do drevesca, ki ga je v celoti prekrivala srebrna barva, nekoč pa so na njegovem mestu stale celo tri enako velike smrečice, vsaka v eni izmed barv, s katerimi se ponaša ameriška zastava.
Pri tradiciji, ki se je spremenila v precejšen projekt, je sodelovalo že veliko ljudi in umetnikov, zadnja leta pa za drevo skrbi vrtnar Erik Pauze.
Erik ima precej nenavadno službo, a je v času božiča ena najpomembnejših in odgovornih nasploh. Njegova naloga je, da med letom išče potencialna drevesa, ki bi lahko krasila Rockefeller Center. Tako kot scouti iščejo potencialne modele za na modno pisto, Erik pozorno opazuje gozdove in osamela drevesa. Ko najde pravo, ki je všeč tudi njegovim nadrejenim, se projekt božično drevesce lahko prične. Ekipa botanikov prične krepiti drevo, da postane močnejše in trdnejše, ta proces pa traja tudi po nekaj let.
Drevesce, ki Rockefeller Center krasi letos, je Erik odkril leta 2010 pred Pennsylvania State Collegeom. Slednji so ga tako, kot narekuje tradicija, podarili mestu, nato pa je trajalo sedem let, da je bilo drevo vrste norveška smreka pripravljeno na svojo pomembno življenjsko nalogo.
Letošnje drevesce siga v višino kar 22 metrov in tehta 12 ton, Newyorčani so navdušeni, Eriku pa je, tako kot vsako leto, ponovno uspelo ustvariti čudovito božično atmosfero.
Foto: Unsplash
Kulinarični športni dan na Krvavcu
Vandraj je decembrske sončne dni izkoristil za skok na Krvavec, eno priljubljenih točk za zimske športne aktivnosti. S kabinsko žičnico smo se v slabih desetih minutah prepeljali s 602 na 1450 metrov nadmorske višine, med vožnjo pa se nam je tudi tokrat odprl osupljiv pogled na Ljubljansko kotlino in Julijske ter Kamniško-Savinjske Alpe. Preberi več
Aleš Klopčič: Mlad fotograf, ki navdušuje s skrivnostnimi podobami Slovenije
Svoje fotografske utrinke je tokrat z nami delil Aleš Klopčič, 18-letni fotograf iz okolice Ljubljane.
Instagram utrinki: Pridružite se #vandraj gibanju!
Če gre verjeti dokaznemu gradivu in fotografijam na Instagramu, ste letos z nami vandrali po vsem svetu! Najbolj imenitne fotografije popotniških utrinkov, ki ste jih z nami delili na Instagramu pod oznako #vandraj, smo zbrali v spodnjem prispevku. Nam še ne sledite? Skočite na naš Instagram profil in nas označite z @vandraj ali #vandraj in vaše fotografije bomo morda kmalu gledali tudi na spletni strani.
https://www.instagram.com/p/BaYmtfiBUCh/?taken-by=valentinajarc
Vir: Instagram
Foto: Unsplash
Milenijci popotniške destinacije izbirajo na podlagi instagramabilnosti
Če je generacija X svoj dopust načrtovala glede na bližino, vremenske razmere, cenovno dostopnost, čistočo morja in obljudenost, je generacija Y nekoliko drugačna. Kdo sploh spada v to generacijo? Milenijci oziroma milenijska generacija so tisti, ki so rojeni med letoma 1980 in 2000, nasledniki generacije X in baby boomerjev.
Milenijci so generacija, ki obvladuje družbena omrežja, si ne predstavlja življenja brez pametnih telefonov, računalnikov in interneta, so generacija z najvišjo stopnjo izobrazbe, hkrati pa imajo najvišjo stopnjo brezposelnosti in najnižjo povprečno plačo. Velik del jih še živi pri starših in prav tako velik del sanja o selitvi v tujino – številni te sanje tudi izpolnijo.
Milenijci veljajo za bolj odprte in vizionarske od svojih staršev, imajo visoka pričakovanja, a so hkrati optimistični. Več kot o širjenju družine, razmišljajo o oblikovanju kariere. Odraščali so z internetom, razumejo delovanje Facebooka, Instagrama in dobro vedo, kako do popolne fotografije, ki jih delajo precej več od generacij pred njimi. Tudi potujejo več. In dlje. In na podlagi česa torej izbirajo svoje destinacije?
To razkriva britanska študija zavarovalniške agencije Schofields, ki so jo izvedli na tisoč britanskih milenijcih, starih med 18 in 33 let. Vprašali so jih, kaj je najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na njihovo odločitev, kam na počitnice. Kar 40,1 odstotka jih je odgovorilo, da destinacije izbirajo na podlagi njihove instagramabilnosti. Torej na podlagi tega, kako fotogenični so njeni kotički, katerih fotografije bodo karseda viralne in všečkane na družbenem omrežju.
Preberite še –> Popotniški pari, ki jim morate slediti na Instagramu
Takoj za Instagramom, je med Britanci priljubljen alkohol. Naslednjih 24 odstotkov svoje počitnice namreč določi na podlagi ugodnih cen alkohola. Naslednjih 22,6 odstotka išče destinacije, kjer se bodo najbolj osebnostno razvili in našli same sebe, 9,4 odstotka prepričajo destinacije z dobro lokalno kulinariko, le 3,9 odstotka pa se za določen kraj odloči na podlagi njegovih znamenitosti. In vi? Koliko zavidljivih fotografij z dopusta ste na družbenih omrežjih objavili letos?
Če svoje popotniške utrinke tudi vi radi delite na Instagramu, jih ne pozabite opremiti z oznako #Vandraj ali nas označite s tagom @Vandraj.
Foto: Instagram
