Po koncu OI v Riu se porajajo neizbežna vprašanja o poolimpijski zapuščini. Kot vsako gostiteljsko mesto tudi Rio de Janeiro upa na dobičkonosnost iger še dolgo po zaključni prireditvi, pri tem pa računajo na zvišano število turistov in izboljšan svetovni ugled. Seveda pa stvari ne gredo vedno po načrtih.
Ravno nasprotno, mesta si s prireditvijo iger redko ustvarijo profit in pogosto pristanejo v rdečih številkah. Organizatorji so tako za spektakel v Riu planirali 2,6 milijarde evrov, ter jih ob koncu porabili več kot tri, če gre verjeti študiji, ki so jo opravili na univerzi v Oxfordu. Zaslužek torej ni najboljši razlog za prireditev Iger, v mestih, ki so to izkusila na lastni koži pa v opomin na pomanjkanje daljnovidnosti še danes ostajajo nekatera nekdaj mogočna prizorišča.
Peking ostal prazen
Eno od takšnih prizorišč je zagotovo pekinški National Stadium. Gradnja tega impresivnega stadiona je stala 430 milijonov evrov, letno jih za vzdrževanje v kitajski prestolnici namenijo kar slabih deset. Kljub ogromnim vložkom je bil stadion neuspešno predlagan kot stalni štab pekinškega nogometnega kluba, posledično je kmalu po olimpijskih igrah sledil upad obiskovalcev. S pomanjkanjem obiska se na stadionu v Pekingu spopadajo še danes, čeprav se v kleti nahaja celo svojevrsten muzej voščenih figur nekdanjih predsednikov Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki jim v bližnjem nakupovalnem središču lahko kupite obleke ter jih peljete na sladoled. Ah, Kitajci.
Londončani izkoristili infrastrukturo
Medtem, ko se Peking kot organizator najdražjih iger v zgodovini uvršča med tiste države z bolj klavrnim poolimpijskim izkupičkom, pa so iz organizacije več uspeli iztržiti Londončani, ki so olimpijski park uspešno vpletli v svoj vsakdan. Olimpijski park kraljice Elizabete v Londonu je danes namreč dom največji urbani plaži v državi, mnogim sprehajalnim potem v naravi in možnostjo vožnje s čolnom. Športna infrastruktura v parku, vključno s centrom za vodne športe, velodromom in pokrito dvorano pa je javnosti na voljo v rekreativne namene. Olimpijski stadion je danes tudi dom angleškega prvoligaša West Ham United.
Angleška prestolnica je tako v pogledu olimpijske zapuščine dober zgled, saj so se ognili gradnji preštevilnih novih prizorišč, ki bi jih v prihodnosti utegnila obremenjevati, kot se je to zgodilo npr. grkom v Atenah leta 2004. Ključno igro pri ohranjanju zanimivosti olimpijskega parka pa v Londonu igra najvišji otoški kip ArcelorMittal Orbit s katerega se lahko spustiš po najdaljšem zaprtem toboganu na svetu, še prej pa si na razgledni ploščadi ogledaš londonsko strešno linijo. Razvoj parka bo trajal še vsaj naslednje desetletje, v nastajanju sta tudi kulturna in izobraževalna četrt, kjer naj bi dom našla tudi plesno gledališče ter novodobna različica muzeja Victoria&Albert, primerna za digitalno dobo.
Zmagovalka prirediteljic je Barcelona
Si se pred kratkim sončil na kateri izmed lepih plaž v katalonski prestolnici? Za to se lahko zahvališ letnim olimpijskim igram, ki so se tu odvijale leta 1992. Barcelona je namreč odličen primer, kako lahko pod krinko Iger urediš tudi mestno infrastrukturo. Na območju današnjih plaž je včasih stalo industrijsko smetišče, ki pa so ga odstranili kot del priprav na OI. Poleg javnih plaž so bile preurejanja deležne tudi soseske z visoko stopnjo kriminala, saj so organizatorji želeli zagotoviti visoko stopnjo varnosti povsod v mestu. Med športnimi objekti, ki so v uporabi še danes, velja omeniti Estadi Olímpic Lluís Company, katerega fasade so ohranile originalen dizajn iz leta 1920. Stadion je bil prvotno zgrajen za potrebe Expa leta 1929, kasneje preurejen za olimpijske igre, danes pa je v uporabi kot prireditveni prostor za športne in glasbene dogodke, kot je bil npr. nedavni koncert Beyonce. Barcelonin profil se je po sklenjenih igrah le še razvijal, v letu 2014 je bila tako kar sedmo najbolj obiskano evropsko mesto. Seveda pa ne smemo pozabiti na podzemno železnico, ki jo je Barcelona zgradila prav v namen OI.
Barcelona, London, pa tudi Salt Lake City so tako olimpijske igre odlično izkoristili, nekoliko manj uspešno pa jim je to uspelo v Sarajevu, ki jih je zaznamovala maskota Vučko. Kaj se bo zgodilo z Riom, lahko zaenkrat le ugibamo.
Foto: Shutterstock
