“Za vse popotnike imam samo en nasvet: Ne iščite izgovorov!” #intervju

Mojca Mitev je popotnica iz okolice Maribora, ki ustvarja blog Dream Big Never Stop. Potuje s partnerjem in hčerko Mio, z njo pa smo klepetali o potovanjih z otrokom, o navdihu za nove destinacije, bloganju in Instagramu kot viru zaslužka.

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?

Sem Mojca Mitev, velika ljubiteljica potovanj in izletov v najrazličnejše kraje po svetu, blogerka in modna navdušenka. Prihajam iz okolice Maribora, ukvarjam se s kozmetičnimi storitvami in ročnim izdelovanjem raznih modnih dodatkov. Obožujem vse, kar je lepo, živo obarvano in očem privlačno. Vsekakor pa sem velika avanturistka in ravno zaradi želje po videti še več in odkrivanju novih stvari, nikoli ne mirujem.

Vaša potovanja so osredotočena na evropske države. Na podlagi česa izbirate naslednjo destinacijo?

Od trenutka, ko sem začela pisati blog, sem po večini res potovala po Evropi, ampak sem že pred tem obiskala veliko držav, ki se nahajajo izven Evrope. Destinacije izbiram na podlagi lastnih interesov in na podlagi sodelovanj, ki se ponudijo. Vsekakor pa me pri izbiri destinacije za potovanje vedno znova pritegne bližina morja, obala in rajske plaže.

Kakšen tip popotnika ste?

Sama bi se opisala kot vsestranski in neodvisen tip popotnika. Všeč so mi rajske destinacije in velika mesta, kot tudi iz civilizacije oddaljeni kraji. Obožujem potovanja v neznano in raziskovanje divjih plaž s turkizno modro vodo, sprehajanje po ulicah velikih mest in iskanje zanimivih aktivnosti na destinacijah po svetu, ki bi jih moral preizkusiti vsak obiskovalec.

Potujete s partnerjem in hčerko Mio. Kaj bi svetovali mladim družinam, ki si ne upajo v svet z majhnimi otroki?

Tako je, potujem s partnerjem in hčerko. Moj nasvet za mlade družine, ki se podajajo v svet z majhnimi otroki je naslednji: Naj vas ne bo strah. Naše potovanje v Maroko je bilo le nekaj dni po nesrečnem dogodku, ko so v gorovju Atlas umorili dve študentki. Kljub raznim opazkam in dvomom, smo se podali na pot in ugotovili, da je kraljevina Maroko vse prej kot sovražna dežela. Na letalu, ki je poletelo proti Maroku, je bilo prav tako ogromno mladih družin z majhnimi otroki. Če imate željo potovati po svetu, ne komplicirajte stvari, kupite letalsko karto in pojdite! Življenje je samo eno.

Ustvarjate tudi blog. Ciljate na to, da bo postal vaša prva služba?

Tako je, blog ustvarjam nekje leto in pol. Vsak začetek je težak, ampak predvsem za blog je na začetku pomembno, da imaš jasno zastavljen cilj in temo vsebine. Blog je tesno povezan z mojimi socialnimi omrežji in ogromno mojih sledilcev se prej ali slej znajde na strani kakšnega izmed člankov mojih potovanj. Vsekakor je to moja želja in v kombinaciji z Instagramom sem na dobri poti.

Katera je najbolj brana objava vseh časov na vašem blogu?

Najbolj brana objava na blogu je zagotovo objava o glamping resortu na Štajerskem. Predvidevam, da so bralce prepričale lepe fotografije in vedno večje zanimanje za tovrstno namestitev. Vsekakor je čudovito in idilično.

Kdo so vaši bralci? Prevladujejo Slovenci ali tujci?

Med mojimi sledilci se najdejo tako Slovenci kot tudi tujci iz celega sveta, zato za pisanje bloga zaenkrat uporabljam angleški jezik. V zadnjem času delam predvsem na promociji v domačem okolju, ker imam namen preseliti blog na drugo domeno, kjer bo blog v slovenščini in angleščini.

Si predstavljate potovanje, na katerem ne naredite niti ene fotografije?

Pravzaprav ne. Vsako destinacijo, na katero se odpravimo, že vnaprej skrbno raziščemo in napišemo načrt stvari, ki si jih želimo ogledati. Seveda ne gre vedno po načrtu in marsikdaj le-tega spremenimo.

Vedno poiščemo tudi idilične kotičke za fotografije, ki jih kasneje delim na socialnih omrežjih in s tem želim ljudi spodbuditi k potovanjem. Prav potovanja nam širijo obzorja in nas naučijo ceniti okolje, v katerem živimo in življenje, ki nam je bilo dano.

Kakšne motive najraje lovite v objektiv?

V objektiv najraje lovim slikovito pokrajino in idilične mestne kotičke, v kombinaciji s čudovitimi modnimi kosi in dodatki.

Na Instagramu vam sledi prek 46 tisoč sledilcev. Kaj je ključ do grajenja takšne baze?

Ključ do uspeha je vedno enak: vztrajnost in trdo delo. S prepoznavnostjo mojega profila na Instagramu se vsakodnevno ukvarjam že 3 leta. V ozadju je ogromno dela, časa in seveda konstantnega objavljanja. Prav tako pa tudi pravilna uporaba hashtagov, sledenje IG algoritmu in redna komunikacija s sledilci, pripomorejo k temu, da postane profil viden večjemu krogu ljudi.

Z Instagramom tudi služite?

Tudi. S prepoznavnostjo profila se iz dneva v dan povečuje tudi število ponudb za razna sodelovanja. Vedno izberem samo ponudbe, katerih izdelki in storitve sovpadajo z vsebino mojega profila. 

5 stvari, ki jih najprej spakirate? 

Kamera, telefon, kopalke, dokumenti, oblačila. 

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenite drugim popotnikom?

Za vse popotnike imam samo en nasvet: Ne iščite izgovorov! Če boste iskali izgovore, jih boste znova in znova lahko našli. Nikoli ne bo idealen čas za potovanje, vendar je čas tisti, ki ga imamo vedno manj. Poiščite destinacijo, kupite letalske karte in gremo.

Top 3 jedi, ki ste jih spoznali po svetu?

Maroški tajine, odlična španska paella in grški souvlaki.

cof

Najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?

Zaenkrat je nisem imela in upam da tako tudi ostane, saj je na moji bucket listi še ogromno destinacij. 

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešate? 

Imamo čudovito majhno državo, ki nam ponuja prav vse in to premalo cenimo. Zaradi majhne razdalje lahko v 2 urah vožnje dosežemo gore in morje, se odpravimo na izlet kamorkoli. Tega v drugih delih sveta običajno ni.

HITRIH 6

Najljubša država: Grčija

Najljubše mesto: Madrid

Najljubša plaža: Saona – Dominikanska republika

Najljubša kulinarika: mehiška

Najljubši način transporta: letalo

Najljubši jezik: španski

Foto: Mojca Mitev/osebni arhiv

Mojci lahko sledite na blogu Dream Big Never Stop ali na Instagramu @dreamteamtravelnote.

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!  

PREBERITE ŠE:

I, Wanderlista: Pustila službo, prihranke za hišo pa namenila za potovanje po Aziji #intervju

I, Wanderlista: Pustila službo, prihranke za hišo pa namenila za potovanje po Aziji #intervju

Tokrat sem klepetala s Patricijo, Slovenko, ki že 10 let ne živi v Sloveniji, ampak na Švedskem – ter povsod vmes. Trenutno smo jo ujeli na Baliju. Poznamo jo tudi po njenem blogu z imenom I, Wanderlista. In to je njena zgodba.

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?

Sem Patricija, Slovenka, ki se je od doma odselila pred skoraj 10 leti in prav te dni piham 30. svečko. Po 4 letih študija v Londonu me je pot zanesla v Göteborg na Švedsko, kjer sem se sedaj tudi ustalila. Rada fotografiram, potujem in pišem blog I, Wanderlista.

Kje smo vas ujeli tokrat in kolikšen del leta preživite med raziskovanjem novih krajev?

Trenutno sem na Baliju. S fantom sva začela najino 6-mesečno potovanje po Aziji. To je najino prvo tako dolgo potovanje. Pred tem sva potovala med dopustom in med vikendi, ko sva le imela priložnost.

Lansko jesen ste v redni službi na Švedskem naznanili, da dajete odpoved in odhajate v svet. Kakšna odločitev je to in koliko poguma zahteva?

Res je. Preden sem dala odpoved sem delala kot marketing manager in s službo nisem bila povsem zadovoljna. Namesto, da bi iskala novo zaposlitev in spet delala nekaj, kar me ne veseli, sem se odločila, da malo počakam s pisarno, in grem raje na plažo. Nekako se mi je zdelo, da je to tisti “zdaj ali nikoli” trenutek. Kupila sva enosmerne letalske vozovnice do Balija. Švedsko sva zapustila pred dvema tednoma.

Za leto 2019 sva imela sicer drugačne načrte. Načrtovala sva nakup hiše, vendar sva se odločila, da take stvari lahko malo počakajo. Mislim, da vsak, ki bi rad potoval, bo. Pogum pa že pride.

Vaša dogodivščina se torej začenja v jugovzhodni Aziji. Jo nameravate krojiti po trenutnem navdihu?

Načeloma sem prej vedno vse splanirala vnaprej in za vsako uro vedela, kaj bova počela. Sedaj pa bova obiskala toliko destinacij, da planirava večinoma 1 dan vnaprej, vsaj kar se tiče aktivnosti v državi, v kateri sva.

Omejuje naju dejstvo, da morava zaradi vize, vedno imeti letalsko karto tudi ven iz drzave, v katero vstopava. Zaenkrat imava po 2 mesecih Balija planirano Malezijo. Všeč nama je, da ne veva točno, kje bova. In da si s tem tudi dava priložnost rezervirat karte za kraje, ki nama jih npr. priporočajo popotniki, ki jih spoznava med potovanjem.

Nameravata svojo azijsko dogodivščino financirati predvsem iz prihrankov ali bosta delo poiskala tudi kje na poti?

Oboje. Najnini prihranki so bili prvotno namenjeni nakupu hiše, ampak sva se odločila, da jih nekaj porabiva za malo bolj zabavne stvari v življenju. Delo namerava tudi poiskati preko spleta, in zaenkrat je izbira v najinih strokah kar velika.

Kam (če sploh) se torej vračata po tem?

Nazaj na Švedsko. To je vsaj trenutni načrt.

Živeli ste tudi na Otoku – v Londonu in na Švedskem. Sta to kraja, kjer bi lahko ostali vse življenje?

V Londonu sem živela 4 leta in sem se z velikim veseljem iz mesta tudi odselila. Obožujem London, ko ga obiščem kot turist, za življenje in delo je pa Švedska veliko bolj prijazna. V Göteborgu sem sedaj že več kot 5 let in tam bom ostala najverjetnje vse življenje. Z malimi oddihi v  toplejše kraje, seveda.

Na katerem kontitentu se počutite najbolj domače? Zakaj?

V Evropi. Ker je, po mojem mnenju, kvaliteta življenja neprimerno boljša v Evropi kot kjerkoli drugje.

Si predstavljate potovanje, na katerem ne naredite niti ene fotografije?

Ne znam si predstavljati potovanja brez spominov v obliki fotk in videev, ker res zelo rada fotografiram. Raje potujem s praznim kovčkom, kot pa brez moje foto-opreme.

Kakšne motive najraje lovite v objektiv?

Najraje imam sončne zahode in fotografije posnete z dronom, top down. Vedno znova me fascinira svet s ptičje perspekitve.

Na Instagramu vam sledi prek 13 tisoč sledilcev. Kaj je ključ do grajenja takšne baze?

Vztrajnost in pa veliko dela. Jaz sem imela srečo, da so moje fotografije objavili v angleški reviji Grazia UK in na kar nekaj znanih IG računih. Veliko časa posvetim novim fotografijam, rednim objavam in odgovarjanju na sporočila in komentarje.

Z Instagramom tudi služite?

Trenutno ne. Moj račun je čisto premajhen za zaslužek. Rada sicer sodelujem z različnimi podjetji, dokler imajo v ponudbi nekaj, kar bi zanimalo mene in moje sledilce.

Ustvarjate tudi blog I, Wanderlista. Ciljate na to, da bo postal vaša prva služba?

Sem realist in bi rekla tako: rada imam “klasično službo”, rutine in zanesljiv dohodek. Bi pa z veseljem delala manj kot 40 ur na teden za nekoga drugega. Blog bi v idealnem scenariju zame predstavljal part-time job. Večinoma zato, ker je bloganje precej osamljeno delo, jaz pa rada delam tudi v timu.

Kakšen tip popotnika ste?

Vedno raje aktivno preživljam počitnice, nekako 80-20. Večji delež (80%) zame predstavlja hoja po mestih, obisk templjev, hoja v hribe, nakupi po lokalnih marketih, vožnje z motorjem v neznano in pa turistične aktivnosti. Tistih 20% pa ležim na plaži, se sončim in snorklam.

Kako izbirate naslednjo destinacijo in na kakšen način načrtujete svoja potovanja?

Poskušam se izogniti destinacijam z veliko turisti. Prav poseben užitek mi je najti skrite, neraziskane kotičke ali pa že znane lokacije predstaviti skozi drugačen/svoj pogled.

5 stvari, ki jih najprej spakirate?

Nahrbtnik s foto-opremo, kopalke, potni list, slamnik in telefon.

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenite drugim popotnikom?

Vprašaj ljudi, če jih lahko fotografiraš in naj bo to uvod v pogovor. Rada spoznavam tuje kulture in z veseljem zapravim nekaj minut v pogovoru z domačini.

Top 3 jedi, ki ste jih spoznali po svetu?

Martabak (Bali), kottu roti (Šrilanka), tacos na švedski način. Extra: king coconuts na Šrilanki so moja najljubša pijača, sok iz teh kokosov je resnično okusen.

Najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?

Zaenkrat nisem še imela kakšne izrazito neprijetne izkušnje.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

Potovanje, ko je destinacija v sezoni. Midva sva že tretjič v Aziji v deževni sezoni in ne samo, da so cene hotelov bolj ugodne, tudi veliko manj ljudi je – kar je zame ogromen bonus. Kljub temu kaj vremenoslovske aplikacije pravijo, dež skoraj vedno pada samo ponoči ali pa se močno ulije za 10 minut čez dan.

Katerih življenjskih lekcij so vas naučila potovanja?

Živeti na bolj trajnosten način. Zelo veliko lahko tudi turisti pripomoremu k temu, da okolja ne uničujemo, temveč stremimo k temu, da ga zapustimo lepšega kot smo ga ‘prejeli’.

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešate?

Pogled na gore iz skoraj vsakega kotička Slovenije. In pa seveda, mojo družino. Po skoraj 10 letih od doma, si včasih res želim, da bi bil svet malo manjši.

HITRIH 6

Najljubša država: Šrilanka

Najljubše mesto: Ljubljana

Najljubša plaža: Fushifaru (Maldivi)

Najljubša kulinarika: Mehiška

Naljubši način transporta: Avto

Najljubši jezik: Švedščina

Foto: I, Wanderlista

Patriciji lahko sledite na njenem blogu I, Wanderlista in pa na Instagramu.

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!  

PREBERITE ŠE:  

Barbara in Blaž: “Če še niste bili na skuterju, mogoče ni pametno, da se učite na Baliju” #intervju

Barbara in Blaž: “Če še niste bili na skuterju, mogoče ni pametno, da se učite na Baliju” #intervju

Našo pozornost sta tokrat pritegnila Barbara Bedene in Blaž Dobravec, popotniški par, ki se z dopusta na Baliju vrača z najboljšim spominkom – tistim v digitalni obliki.

V kratkem filmčku sta namreč povzela svojo indonezijsko dogodivščino in raziskovanje Balija, na Vandraj pa sta delila tudi nekaj trikov in idej, kaj tam početi in česa ne. Na primer učenje vožnje s skuterjem je na vrhu seznama stvari, ki jih raje počnite kje drugje. Kdo sta torej Barbara in Blaž? Za začetek si oglejte njun video, ki sta ga posnela na Baliju.

Kako bi se predstavila tistim, ki vaju še ne poznajo?

Sva noč in dan. Jutranji ptič in medvedka med zimo, družabna punca in samotar, skratka par, ki se po karakterju zelo razlikuje, a ima nekaj skupnega … Oba obožujeva potovanja. Kljub vsem razlikam v karakterju se dobro dopolnjujeva. Ko nisva na potovanjih, kjer sva fotograf, videograf in model, pa sva študenta fizioterapije in matematike.

Kakšne motive najraje lovita v objektiv?

Čeprav imava rada mesta in njihovo čarobno, včasih hektično vzdušje, oba obožujeva naravo in raziskovanje še neodkritih kotičkov sveta. Čeprav so tehnološki dosežki zanimivi, ima narava nek čaroben občutek svobode.

Si predstavljata potovanja, kjer ne naredita niti ene fotografije ali videa?

Uh, definitivno ne. Oba imava v sebi neko »dolžnost« beležiti spomine, predvsem za naju. Med pregledovanjem fotografij ali videa na nek način podoživiva trenutke, ki sva jih doživljala med potovanjem, vrnejo se spomini, dogodivščine, polomi, pokvarjeni in ukradeni skuterji, ljudje, ki sva jih spoznala, in še in še.

Že sama misel na to, da bi morala kamero/fotoaparat pustiti doma, je zastrašujoča (smeh).

Na podlagi česa izbirata svojo naslednjo destinacijo?

Sva študenta. Mogoče to že dovolj pove. A čisto zares – vsak od naju ima svoj seznam lokacij, ki ga seveda hitreje dopolnjujeva, kot črtava lokacije iz njega, nato pa primerjava lokacije iz obeh seznamov. Velikokrat se zgodi, da imava podobne želje, če ne, pa se na vsaki lokaciji najde nekaj za vsakega. Tako, da nama samo iskanje lokacij ne predstavlja težav.

Na Vandraj smo vaju ujeli zaradi vajinega filmčka, ki sta ga posnela na Baliju. Katera je najbolj zaznamujoča izkušnja, ki sta jo doživela na tem slavnem indonezijskem otoku?

Najbolj sta naju zaznamovali dve izkušnji, obe sta povezani s skuterjem. Prva se je zgodila dejansko 15 minut po tem, ko sva v hotelu najela najin prvi skuter. Odpeljala sva se do Tegallalang teras, ki so ena izmed najbolj znanih lokacij na Baliju, parkirala skuter, kamor nama je pokazal redar, za vsak slučaj naredila fotografijo registrske tablice in se odpravila raziskovat … Ko sva prišla nazaj, najinega skuterja ni bilo nikjer. Ob cesti sva ga iskala kakšno uro in ko sva že skoraj obupala in želela poklicati v hotel, da so nama ga ukradli, sva ga zagledala. Najin skuter je bil na sredi nekega velikega parkirišča, obdan s stotine drugih skuterjev. Očitno nama ga je nekdo prmaknil … To je bila »zabavna« prva izkušnja.

Druga pa se je zgodila na najbolj zahteven dan, ko nama je skuter na sredi ceste odpovedal. To je bilo na Nusi Penidi, na otočku blizu Balija, kjer ni bilo ne signala, ne avtomobilov, ne asfaltirane ceste. Skuter sva nato potiskala kak kilometer, dokler nisva prišla do majhne hiške, kjer nama ga je domačin popravil. Najbolj drzno pri tem pa je bilo, da sva se kjub temu odpravila naprej, ne vedoč, ali se bo skuter, ko ga bova ugasnila, sploh prižgal nazaj … Na srečo se je!

Bali je poln neobljudenih lepot, hkrati pa tiste najbolj slavne točke preplavljajo množice turistov, ki za najboljšo Insta fotko stojijo kar v vrsti. Imata kakšen trik, kako priti do najboljšega kadra?

Ja, na Baliju je toliko nasprotij, nekje ljudi kar mrgoli, drugje jih sploh ni. Zanimivo je včasih videti, ko prideš na neko znano lokacijo že ob 6-7 zjutraj, ker si prepričan, da bo takrat lokacija samo zate in bo tudi svetloba najboljša. Ampak ko prideš tja, niti ne najdeš prostora, da bi parkiral svoj skuterček. Kljub temu, pa zgodnje vstajanje vsaj do neke mere pomaga.

Za najboljši kader je potrebno biti iznajdljiv, najti kakšno drevo, splezati nanj in predvsem priti do kadra, ki ga na Instagramu ali kjerkoli drugje ne najdeš. Sama izbira lokacij in čas potovanja pa pri tem igrata veliko vlogo. Drugače pa je čakanje zelo dobra alternativa. Velikokrat je potrebno čakati na neki lokaciji, biti potrpežljiv, da se turisti ravno za nekaj sekund izmaknejo iz kadra. Na nekaterih zelo znanih lokacijah ti to včasih ne uspe, takrat pač poskusiš narediti najboljše iz dane situacije.

Vajinih top 5 kotičkov na Baliju?

Tegallalang – prečudovite riževe terase, ki ji moraš nujno videti in se tam izgubiti. Nahajajo se 10 kilometrov severno iz centra Ubuda.
Slap Kanto Lampo – stopničast slap, manj poznan, vendar definitivno eden lepših na Baliju. V njem se lahko kopaš.
Slap Taganungan – eden najbolj poznanih slapov na Baliju, zelo mogočen, vendar tam kar mrgoli turistov. Vseeno se ga definitivno splača pogledat.
Ubud – najbolj kulturno mesto na Baliju, ker se sprehajaš in izgubljaš med majhnimi in ozkimi ulicami, odkrivaš neverjetne restavracije in trgovinice, obenem pa se neprestano izmikaš mimo drvečim avtomobilom in skuterjem. Zanimivo kulturno doživetje. Čeprav je tudi tu turistov vedno več.
Monkey Forest – nahaja se v mestu Ubud, kjer te že pred vhodom pričakajo nagajive in prisrčne opice, seveda moraš paziti na osebene stvari, saj ti opica hitro izmakne kakšno stvar (očala, telefon, denarnico …), ki je vrjetno nikoli ne dobiš nazaj.

Kaj bi svetovala tistim, ki se odpravljajo na Bali?

Obiščite ga čim prej, saj bo kmalu popolnoma preplavljen s turisti. In pa seveda, pazite pri vožnji s skuterjem. Če niste bili vsaj nekajkrat prej na skuterju, mogoče ni pametno, da se učite tam. Nama se je uspelo enkrat prevrnit, ko sva bila na hribu. Na srečo ni bilo hujših posledic, videla pa sva veliko, veliko ljudi, ki jim je poškodba s skuterjem vrjetno zelo pokvarila ali pa vsaj otežila uživanje v počitnicah.

Čudovito je preživeti večer na eni izmed neštetih plaž Balija, kjer se ob surfanju, svežem kokosu, prijaznih domačinih in čudovitih barvah sončnega zahoda preprosto počutiš svobodno.

Foto in video: Blaž Dobravec (Instagram: @blazdobravec) in Barbara Bedene (Instagram: @barbarabedene)

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!  

PREBERITE ŠE:

Vandraj insider: Slovenka, ki se je s Francozom ustalila na rajskih Karibih

Izlet na dlani: “Starši na potovanju precej bolj kompliciramo, kot pa otrok sam” #intervju

Na Vandraj imamo novo, nadvse zanimivo sogovornico. V tokratnem intervjuju smo klepetali z Martino Ploj, popotnico, ki skupaj s partnerjem stoji za enim najuspešnejših slovenskih blogov – Izlet na dlani.

Svoje popotniške izkušnje in iznajdljivost pri načrtovanju cenovno dostopnih potovanj – tudi z naraščajem, zdaj delita s skoraj 120 tisoč sledilci. Martina in Samo sta popotnika, ki sta že začetek svoje skupne poti okronala z raziskovanjem. Najprej sta osvojila nekaj evropskih mest, pot pa ju je nato na račun zelo ugodnih kart vodila na Kitajsko in v New York.

Vedno bolj pogosto brskanje za letalskimi kartami je privedlo do večkratnega raziskovanja Azije in hkrati rojstva bloga Izlet na dlani. Z blogom sta želela možnosti iskanja ugodnih letalskih povezav in prenočišč približati širši množici, hkrati pa deliti nasvete s poti, ki sta jih že raziskala. Ju želite bolje spoznati?

Kje smo vas ujeli tokrat in kolikšen del leta preživite na poti? 

Že ta vikend se bomo odpravili na 15-dnevno raziskovanje Južne Afrike. V letu 2015 smo svet pričeli raziskovati v družinskem krogu in od takrat naprej smo na daljši poti vsaj štirikrat letno. Sicer pa, če je le možno, se na kakšen krajši izlet v ali izven Slovenije, odpravimo vsaj enkrat na mesec.

Kakšen tip popotnikov ste?

Potujemo v lastni režiji, najprej poiščemo ugodne letalske karte, nato sledi rezervacija prenočišč. Okvirni načrt poti naredimo že par tednov pred potovanjem, zato prenočišča po večini rezerviramo že v naprej. Tako je pogosto najbolj ugodno, pa tudi pri potovanju z otrokom je na ta način precej lažje. Najraje pa dežele raziskujemo z najetim avtomobilom (kjer je to možno in cenovno dostopno), saj se tako počutimo bolj svobodno.

Potujete s partnerjem Samotom in štiriletnico. Kako drugačna so potovanja z otrokom od tistih iz časov pred naraščajem?  

Težko je reči, da so se potovanja drastično spremenila s prihodom otroka, saj sva oba popotnika po duši in sva se tudi z otrokom podala na prvo pot že zelo zgodaj, ko je bila še dojenčica. Do svojega 4 leta starosti je obiskala preko 20 držav, od tega jih je večina izven Evrope. Pri potovanjih z majhnim otrokom je na seznamu za raziskovanje pač nekoliko manj avanturističnih aktivnosti in kakšen živalski vrt več. Sicer pa kot družina nismo ravno lenobne sorte. Težko smo na enem samem mestu dlje časa in nenehnega potepanja se je navadil tudi otrok.

Kaj bi svetovali mladim družinam, ki si ne upajo v svet z otroki?

Podati se na prvo potovanje z otroki je vedno najtežje; potem ko pa ugotovimo, da starši na poti precej bolj kompliciramo in smo bolj zahtevni kot pa sam otrok, se pri naslednjem potovanju precej bolj sprostimo. Res pa je, da nekaj predhodnega načrtovanja in dobri nasveti za destinacijo in aktivnosti zagotovo pomagajo. Ravno zato skušamo tovrstne nasvete za potovanja z otroci tudi deliti na našem blogu.

Kako izbirate naslednjo destinacijo? Je kakšen del sveta, kamor z malčico (še) ne bi upali?

Destinacijo precej pogosto izbiramo na podlagi ugodnih letalskih kart, seveda pred tem tudi vedno preverimo vremenske razmere za določeno državo za želeni termin. Mogoče se še zaenkrat z otrokom ne bi podali v Indijo iz higienskih razlogov ter v kakšne države, kjer obstajajo zadržki za obisk z vidika varnosti kot so npr. Venezuela in Salvador. Stiskamo pesti, da z vidika varnosti ne bo zapletov v Južni Afriki.

Tudi Slovenci smo v influencerski eri, kjer blogerji in Instagram uporabniki z veliko sledilci svoja življenja prek ekranov živijo na očeh vsem. Vendar pa je vaša pot drugačna, saj sebe v resnici ne tržite kot obraz, ampak kažete zgolj svoje delo. Gre za zavestno odločitev ali zgolj dejstvo, da ste o potovanjih začeli pisati še preden je to postal del samopromocije?

Blog Izlet na dlani je nastal kot ideja pomagati drugim z nasveti, kako do ugodnih kart in ugodnih prenočišč, podajamo primere ugodnih paketov, predvsem pa želimo deliti naše izkušnje s poti. Ker sva oba precej bolj zadržane narave, sva že od začetka ustanovitve bloga odločena, da je bistvo najino delo, najine izkušnje s potovanj, tudi izkušnje potovanj z otrokom, nikakor pa ne želiva, da so v ospredju naši obrazi.

Kolikšen del vaših potovanj je v resnici prej kot dopust – delo? Kolikšen del oddiha je v resnici nabiranje vtisov, fotografij in informacij, ki jih beležite zato, da jih boste kasneje prenesli bralcem?

Do sedaj smo imeli pravi “dopust” brez dela le na Kubi, ker tam drugače ni šlo, saj je internet le redko dostopen. Praviloma je za nas prav vsako potovanje delovno, delo po večini opravljava zgodaj zjutraj in zvečer, ko otrok zaspi. Mogoče si bomo v prihodnje morali omisliti tudi kakšno dodatno pomoč pri delu na blogu, da bomo sami na dopustu lahko malo bolj “počivali”.

Si predstavljate potovanje, na katerem ne naredite niti ene fotografije?

Žal ne, mogoče se bo slišalo malo staromodno, vendar si vsako leto iz vseh potovanj tistega leta izdelamo album fotografij in nato velikokrat v družinskem krogu ob listanju albuma podoživljamo pretekle popotniške trenutke. Nekaj fotografij na potovanjih seveda nastane z namenom za objave na blogu, medtem ko je pa preostalo namenjeno za osebno uporabo. Je pa dejstvo, da si je pri majhnem otroku, ki ga moraš ves čas loviti naokrog, precej težko vzeti čas za perfektno fotografijo.

Na Facebooku ima Izlet na dlani skoraj 120 tisoč sledilcev. Kaj je ključ do grajenja takšne baze?

Ključ do grajenja tako obsežne baze Facebook uporabnikov je zagotovo vztrajnost pri delu, učenje in prilagajanje novostim medijev, hkrati pa tudi povratne informacije uporabnikov. Je pa pridobivanje sledilcev bilo v preteklosti precej lažje. Facebook namreč ves čas spreminja in popravlja algoritme, kar posledično pomeni, da naše objave vidi vedno manjši krog sledilcev. Žal je za večji doseg na Facebooku potrebno oglaševati.

Je Izlet na dlani torej tudi vajina edina služba?

Jaz sem po izobrazbi sicer biologinja in ko sem pred leti zapustila “biološke vode”, sem se bloga Izlet na dlani bolj resno lotila. Tako je postal moja redna služba. Brez pomoči Samota, ki je računalničar in je sicer zaposlen drugje, pri blogu absolutno ne bi šlo.

Na katerem kontitentu se počutite najbolj domače? Zakaj?

Najbolj domače se zagotovo počutimo v Aziji, tam smo raziskali že lepo število držav in vedno se z veseljem vračamo. Blizu nam je tako azijska kultura kot tudi kulinarika, seveda pa je eden bolj pomembnih faktorjev cenovna dostopnost (prenočišč, prevozov, hrane…). Tudi to, da je otrokova najljubša hrana riž, pove marsikaj o tem (smeh).

Imate na potovanjih tudi kaj stikov z lokalci? Kje so vam najbolj prirasli k srcu?

Glede na to, da se med drugim poslužujemo rezervacije prenočišč preko ponudnika Airbnb, imamo tako pogosto stik z lokalci. Sicer pa je pri potovanju z otrokom težko ostati brez stika z lokalci. Stike z lokalnimi otroci namreč otrok naveže sam, nekaj stikov pa vzpostavijo tudi lokalci sami, predvsem tisti, ki ne srečujejo mladih “belih” družin v svojih krajih. Naš seznam dežel s prijaznimi lokalci bi lahko bil precej dolg, pa če mogoče izpostavimo zgolj nekaj, so to zagotovo Združeni Arabski Emirati, Indonezija in Kuba.

5 stvari, ki jih najprej spakirate?

Ni ravno 5 stvari, kar je pa ključno, da gre z nami na pot, je računalnik in vsa foto oprema s pripadajočimi priključki. Sledi obvezno pakiranje igrač in ostalih pripomočkov, ki zamotijo majhnega otroka na 10-urnem letu. Seveda ne smemo pozabiti tudi “potovalne denarnice”, v kateri so shranjeni potni listi, kartice, vize, zavarovanja …

Top 3 jedi, ki ste jih spoznali po svetu?

Mehiški ceviche (vsaj 1x mesečno na domačem jedilniku), dim sum (azijski žlikrofi, tudi brez njih težko preživimo mesec) ter tabouleh (arabska peteršiljeva solata s kuskusom).

Najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?

Do sedaj smo imeli kar precej sreče, saj neprijetnih izkušenj s potovanj skoraj nimamo. Bilo je le par zamud letal, kakšno odpovedano prenočišče in pokvarjen avtomobil. Mogoče bolj zabavna kot neprijetna, je bila izkušnja s hrano na Kitajskem, saj naju je na krožniku skoraj vsak dan pričakalo kaj neznanega. Vsaj pri jedi mravlje, ki plezajo na drevo, nisva dejansko dobila mravelj in drevesa. Sicer pa sem sama velika načrtovalka, tako da imamo poleg plana A še vedno kakšen plan B ali celo C.

Katera destinacija je presegla vaša pričakovanja in katera vas je razočarala?

Destinacija, ki je presegla pričakovanja je Indonezija. Že prvič, ko sva še sama obiskala Sulawezi, naju je popolnoma presenetil in navdušil, ko smo se v družinskem krogu ponovno podali v Indonezijo (Bali in Lombok), smo le še potrdili, da je država res izjemna in vredna ponovnega obiska.

Nekoliko nas je razočaral obisk Cipra z vidika hrane, saj smo imeli velika pričakovanja po izjemnih kombinacijah grške in arabske kulinarike; potem pa tega nismo doživeli. Res pa je, da smo Ciper raziskovali zgolj par dni in mogoče nismo uspeli odkriti najboljših jedi in restavracij.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

Največja zmota o potovanjih je zagotovo ta, da so zelo draga. Sama sva namreč že uspela rezervirati lepo število letalskih kart z zelo ugodnimi cenami, npr. V New York sva letela za 50 eur, na Tajsko za 260 eur, na Kubo za 140 eur in na Ciper celo za 1 cent.

Pogosto smo se tudi poslužili možnosti uveljavljanja najboljše cene (best price guarantee) in v določenih hotelih na ta način celo bivali brezplačno. Ena od zanimivih zmot je tudi varnost letal, namreč precej več je nesreč z avtomobili kot pa z letali.

In zmote o tem, kako je služiti z blogom?

Z blogom je mogoče živeti, vendar je zato potrebno vložiti veliko dela in najti pravo nišo. Za blog in vse pripadajoče kanale je potrebno nenehno skrbeti. Vsakodnevne objave in spremljanje novosti tako na področju vsebine, kot na področju marketinških trikov, terjajo precej več časa kot 8-urno služba. Pa tudi dopust oz. potovanje skoraj vedno vključuje vsaj nekajurni delovnik. Je pa dejstvo, da če nekaj zares rad počneš, temu ni težko posvetiti več časa.

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešate?

Kar zagotovo ima Slovenija je varnost. Sprehod je možen tudi sredi noči brez posebnega strahu; medtem ko se npr. v Mehiki ni ravno priporočljivo sprehajati ali celo voziti po temačnih okoliših. Kljub temu, da zelo radi potujemo, se vedno radi vračamo nazaj domov v Slovenijo. Sploh pa po obisku Kube, ki je v času še velik korak za nami, smo se začeli dobro zavedati, koliko stvari je pri nas v Sloveniji dostopnih in se nam zdijo popolnoma samoumevne.

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenite drugim popotnikom?

Svet čaka na vas, čimprej ga raziščite, vendar – pazite, potovanja vas lahko hitro zasvojijo.

Kam vas bo poneslo 2019?

Kmalu odpotujemo v Južno Afriko, za prvega maja razmišljamo o azijski destinaciji, je pa seveda odvisno od tega, kam nas bodo ponesle ugodne letalske karte.

HITRIH 6

Najljubša država: Japonska

Najljubše mesto: Bangkok

Najljubša plaža: plaža Mawun Lombok

Najljubša kulinarika: arabska

Naljubši način transporta: tuk tuk

Najljubši jezik: slovenščina

PREBERITE ŠE:

Nina potuje: Uspešna slovenska blogerka, ki potuje med delom in dela med potovanjem

Nina potuje: Uspešna slovenska blogerka, ki potuje med delom in dela med potovanjem

Nina Kogej je tista popotnica, od katere ste gotovo že dobili kakšen uporaben namig in nasvet pri načrtovanju izleta ali potovanja. Verjetno jo bolje poznate pod imenom Nina potuje. To je eden od najbolj obiskanih slovenskih blogov, ki pokrivajo popotniške teme. In to, kar berete zdaj, je intervju o bloganju kot službi, potovanjih, ki postanejo delo in izzivih – ali raje radostih –, ki jih prinese potovanje z naraščajem. Kdo je torej Nina?

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?

Mislim, da me najbolj označuje beseda radovedna, saj me ogromno stvari zanima in verjetno prav zato tudi tako rada potujem. S pomočjo potovanj se vedno znova učim in spoznavam tako naš svet, kot sama sebe. Sem pa tudi žena, mama in za mnoge bolje znana kot popotniška blogerka.

Kolikšen del leta preživite na poti?

Tega nikoli nisem zares štela, ampak vsako leto je teh dni na poti več. Včasih so me prijatelji najprej vprašali, kako sem, sedaj je prvo vprašanje vedno, kje sem?

Kje smo vas torej ujeli tokrat?

Trenutno sem kar v Sloveniji, ampak se že kujejo novi načrti za potepanja.

Kaj počnete, ko ste doma?

Ko sem doma večinoma veliko delam – tako v službi kot za blog. Uredijo se vse stvari, ki jih na poti ne morem.

Kako izbirate naslednjo destinacijo?

Izbira destinacije je večinoma zelo spontana – lahko so razlog ugodne letalske karte, delo na kakšnem projektu ali pa kar zanimiva zgodba, ki jo slišim v kakšnem dokumentarnem filmu ali nenavadna fotografija.

Kakšen tip popotnika ste?

Rada imam avanturizem, odročne in manj turistične kraje, kjer lahko spoznam še tisti pravi utrip obiskane destinacije. Ampak po drugi strani pa me znajo vase posrkati tudi večja velemesta kot na primer Istanbul, New York. A v osnovi sem bolj za naravo in umirjene kraje.

Potujete s partnerjem Simonom in sinčkom Renom in podirate prepričanja, da so potovanja z malčki misija nemogoče. Kako se je vajin slog potovanj s prihodom Rena spremenil?

Mislim, da se sam stil potovanja ni veliko spremenil zaradi Rena. Ko je bil star štiri mesece smo šli že z avtom na Sardinijo in v avtu tudi spali – divje kampirali. Ko je dopolnil 8 mesecev, smo za dva meseca odšli, tudi z avtom, iz Slovenije v Turčijo, Gruzijo in Armenijo. Bolj kot stil potovanja se je spremenil ritem, ki ga prilagajava Renu – predvsem kar se tiče spanja, hrane, igranja.

Kaj bi svetovali mladim družinam, ki si ne upajo v svet z naraščajem?

To je vedno težko in nehvaležno vprašanje. Sama, ker sem že prej veliko potovala, sem videla, da potovanja niso nič groznega in da je svet lep in zanimiv tudi za mlajše popotnike, če jim ga znamo na tak način prikazati. Res pa je, da mora to v prvi vrsti začutiti in se zavedati mama. Sama mora biti dovolj samozavestna, da to zmore, saj bo drugače lahko čudovito potovanje, postalo nočna mora za vse družinske člane. So pa potovanja z malčkom kljub počasnejšemu tempu veliko bolj naporna. Čeprav sva bila s Simonom vajena potovanj, sva vseeno rabila nekaj časa, da sva v glavi naredila preklop, da nisva več sama in da mora raziskovanje potekati počasneje in bolj umirjeno. Če sva včasih hitela iz enega kraja v drugega, je s prihodom Rena pravilo več je manj, postalo še kako resnično.

Kolikšen del vaših potovanj je v resnici prej kot dopust – delo? Kolikšen del oddiha je v resnici nabiranje vtisov, fotografij in informacij, ki jih beležite zato, da jih boste kasneje prenesli bralcem?

Če sem povsem odkrita, je čisto vsako potovanje in vsak najkrajši izlet postal delo, saj kot popotniški bloger vedno potrebuješ novo vsebino, ki jo z domačega kavča pač ne moreš dobiti.

Na Instagramu vam sledi skoraj 30 tisoč sledilcev. Kaj je ključ do grajenja takšne baze?

Zdaj pa ste me dobili – še sama ne vem točno, kdaj je naš Instagram in tudi Facebook profil postal tako močan. Kot kaže nekaj že delava prav, saj se vedno osredotočava na kakovostno vsebino – tako glede raznih popotniških nasvetov, fotografij, kot tudi kakšnih globljih tem, ki v ljudeh sprožijo razmišljanja o njih samih, o svetu, o “drugačnosti”.

Si predstavljate potovanje, na katerem ne naredite niti ene fotografije?

Hehehe, ne, tega si res ne znam predstavljati, čeprav morda kdaj to niti ne bi bilo tako slabo.

Se z blogom in Instagramom lahko tudi preživljate?

Ja in ne… Verjetno bi bil odgovor na to vprašanje veliko bolj prepričljiv, če bi izbrala vsa sodelovanja, ki pridejo do naju, a sprejmeva le tista, v katerih se vidiva sama in s tistimi podjetji, za katerimi stojiva in so vsaj nekako povezana tudi z našimi potovanji. Poleg tega pa naju “ovira” tudi tema bloga – popotniški blog namreč potrebuje veliko večji vložek, kot na primer modni ali kozmetični blog, kjer se da objavo narediti že o izdelku, ki stane nekaj evrov.

Na katerem kontitentu se počutite najbolj domače? Zakaj?

Najbolj domače se sigurno počutim v Evropi, saj sem se tukaj rodila in tukaj živim. Ampak v osnovi sem zelo prilagodljiv človek in mi tudi tuje kulture hitro zlezejo pod kožo. Všeč so mi tako države, ki so energične, barvite in kulturno ter zgodovinsko zelo bogate, kot države, ki so zavite v tančico skrivnosti in zato težje za potovati.

Imate na potovanjih tudi kaj stikov z lokalci? Kje so vam najbolj prirasli k srcu?

O, seveda, brez takšnega stika z lokalci ni pravih potovanj. Vedno se rada družim in pogovarjam z njimi – pa čeprav le z nasmehom, mimiko in rokami. A dejstvo je, da so prav ljudje tisti, ki destinacijo naredijo privlačno ali malce manj prijetno. V vsaki državi pa sem uspela najti ljudi, s katerimi smo se v trenutku povezali.

5 stvari, ki jih najprej spakirate?

Imam dve stvari, ki ju zelo rada spakiram: japanke, ker to pomeni, da grem nekam na toplo in beležko, kamor si zapisujem razne praktične informacije kot tudi moje misli. Potem pa so tu še tri stvari, brez katerih nikoli ne grem na pot: zdravstveno zavarovanje za tujino, ker nikoli ne veš, kaj se ti v tujini lahko zgodi, kreditno oz. debetno kartico, da mi ni potrebno s sabo nositi prevelike količine gotovine ter seveda fotoaparat, s katerim se beležijo nepozabni spomini in dogodivščine.

Top 3 jedi, ki ste jih spoznali po svetu?

Morda se sliši smešno, ampak moje tri najljubše jedi so povsem preproste in lokalne… Še danes se mi pocedijo sline, ko se spomnim na ulično prehrano v Ugandi in odličen rolex – tipično ulično hrano, ki jo dobimo na vsakem koraku (umešano jajce z zelenjavo, zavito v chapati). Na Filipinih sem skoraj vsak dan naročila ocvrti riž s česnom, ki me je vedno znova premamil z vonjem, medtem ko me je na Šrilanki povsem navdušil njihov bivolji jogurt curd, postrežen v simpatičnih lončenih posodicah.

Najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?

Na srečo takšnih izkušenj ni bilo veliko, ampak mislim, da me je bilo najbolj strah na potovanju po Turčiji, kamor sem takoj po srednji šoli odpotovala sama. Bivala sem pri turški družini, ko sem neko dopoldne ostala v stanovanju sama z mamo, ki je takrat dobila srčni napad. Na srečo, sem hitro razumela, kaj mi kaže, saj turško nisem znala, in ustrezno ukrepala, tako da se je na koncu vse dobro končalo.

Katera destinacija je presegla vaša pričakovanja in katera vas je razočarala?

Težko rečem, da me je katera destinacija razočarala, ker sem se od vsake nekaj naučila. A najmanj prijetno sem se počutila v Rusiji, kjer se še vedno zelo dobro občuti tamkajšnji socialistični režim in s tem kar nekakšno “sivo” ozračje. Nikakršne posebne želje nimam po vrnitvi, medtem ko se zelo dobro počutim v Turčiji in se je nikoli ne naveličam, pa čeprav sem se tam znašla že približno desetkrat. Zelo velik pozitiven vtis name pa je naredila tudi Sirija, ki sem jo uspela prepotovati le nekaj mesecev pred tamkajšnjimi prvimi spopadi, ki so sledili v še danes trajajočo vojno.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

Kaj pa vem… morda to, da so potovanja draga? Ne bom lagala, potovanja vsekakor nekaj stanejo, a so z leti postala veliko bolj cenovno dostopna, kot so nekoč bila. Je pa res to, da marsikdo zaradi te “dostopnosti” kar pozabi, da so potovanja še vedno luksuz in da si jih nikakor ne more privoščiti vsak. To je pravzaprav vedno precej burna debata med popotniki, zaradi česar sem svoje mnenje in razmišljanje o tem zapisala kar v poseben blog prispevek (ki ga lahko preberete TUKAJ).

In zmote o tem, kako je služiti z blogom?

O, ja, mislim, da si skoraj vsak kdaj dela utvare, kako super življenje imamo blogerji – potujemo in nekaj napišemo ter od tega celo živimo. Verjetno je prav zaradi te zmote vsak dan tudi na slovenskem trgu nekaj novonastalih blogerjev. A dejstvo je, da je zaslužek z blogom potrebno jemati kot tek na dolge proge. Tisti, ki blogati začnejo samo zaradi zaslužka, bodo težko sploh dočakali svoj prvi evro, saj bodo prej zagotovo obupali.

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešate?

Mislim, da smo v primerjavi z nekaterimi drugimi narodi še vedno precej zaprti pa čeprav si to težko priznamo.

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenite drugim popotnikom?

Ne bojte se stopiti izven uhojenih turističnih poti, saj so manj znana področja vedno veliko bolj pristna, zanimiva in nagrajujoča.

Kam vas bo poneslo 2019?

V letu 2018 smo imeli veliko popotniških načrtov, ki pa so se zaradi raznih projektov zelo spremenili, tako za leto 2019 nimamo točno določenih planov – kar bo, pa bo. Vemo, da ne bomo veliko doma, a kam točno nas bo poneslo, je zaenkrat še malce zavito v neznano. Je pa res, da je ena destinacija že potrjena – čez slab mesec namreč odhajamo na Karibe.

HITRIH 6

Najljubša država: Oman

Najljubše mesto: Istanbul

Najljubša plaža: vsaka samotna peščena plaža

Najljubša kulinarika: italijanska

Najljubši način transporta: lasten 4×4 avto

Najljubši jezik: arabščina

Foto: Nina potuje

Blog popotniške družinice lahko ujamete na Nina potuje, sledite pa jim lahko tudi na Instagramu.

PREBERITE ŠE:

Vandraj insider: Slovenka, ki se je s Francozom ustalila na rajskih Karibih

 

Vandraj insider: Dubaj skozi oči Iztoka Franka, Slovenca, ki so ga tja odnesli avtomobili

Vandraj insider se je tokrat potikal po Dubaju, kamor nas je popeljal Iztok Franko. V Dubaj ga je odnesla želja po tem, da izkusi puščavo in se prepriča, če imajo res toliko super športnih avtomobilov, ki so ena od njegovih največjih strasti. 

Kako bi se opisali tistim, ki vas še niso spoznali?

Sem človek, ki se mu življenje vrti okoli avtomobilov. Še tudi takrat, ko morda želim pobegniti od njih. Tako sem od želje po dirkanju pričel delati kot avtomobilistični novinar, urednik in pristal v marketinških vodah, kjer se ponovno dnevno srečujem z avtomobili. Moj največji užitek je sesti za volan in se čisto za dušo zapoditi po kakšni zaviti cesti, dirkališču ali peščenih sipinah. Potovanja so večinoma službeno obarvana, najraje pa grem kam kar sam. Vsekakor sem nagnjen k introvertnosti, saj se nelagodno počutim v množicah ljudi in imam raje pogovore ena na ena, kjer lahko osebo tudi bolje spoznaš. V življenju razumem, da se vse zgodi z razlogom, tudi negativne stvari, ki nas naredijo močnejše.

Od kdaj živite v Dubaju? Kaj vas je tja odneslo?

V Dubaju sem že vse od začetka 2014. Po dveh obiskih v 2013 sem bil trdno odločen, da želim nekaj izvoziti v ta kraj. Po raznih povezovanjih s slovenskimi podjetji, ki še niso prisotna na tem trgu, sem na koncu izvozil kar sebe in pristal v podjetju RAMY Automotive, kjer sem še sedaj. Prvi razlog za obisk Dubaja pa je bila želja izkusiti puščavo in sipine ter se prepričati, če imajo res toliko super športnih avtomobilov, kot to lahko vidimo preko spleta ter posledično, kako je razvita industrija na tem področju.

S čim se tam ukvarjate/preživljate?

Sem Marketing Manager podjetja RAMY Automotive, kjer smo znani predvsem po predelavi večinoma off-road vozil. Smo distributerji za precej mednarodnih znamk, kot so Sonax, Warn, American Off Road, Rugged Ridge, AEV, S&B Filters in podobno ter imamo nekaj lastnih trgovin v Emiratih, Omanu in Egiptu. Od jeseni pa z Anžetom Potecinom in Primožem Kosem pospešeno delamo na slovenskem “hubu”, ki bo omogočal lažji preboj našim slovenskim podjetjem na trg bližnjega vzhoda, predvsem Dubaja.

Se boste kdaj vrnili v Slovenijo?

Težko rečem. Vsekakor sem še vedno povezan in navezan na domovino, vendar ko si enkrat v tujini, sta dve opciji. Ali se kaj hitro vrneš domov ali pa te življenje zanese naokoli.

Vas kdaj ujame domotožje?

Seveda. Predvsem po družini in domačem psu. Smešno, pogrešam tudi kakšne slovenske ceste, kot je cesta na Vršič, okoli Bovca in seveda kvalitetno doma predelano hrano. Goveja juha pač tu ne bo nikoli takšna kot tista iz sestavin, pridelanih doma. Sploh poleti pa se pogreša tudi svež zrak in poletni rahel dež.

[O mestu:]

Kako bi opisali Dubaj?

Dubaj je stičišče različnih kultur, verstev in običajev. Je odlična mešanica in lep primer, kako te različnosti umestiti na en kraj, da ne pride do večjih nesoglasij in kreganj.

Pa njegove ljudi?

Lokalcev je izjemno malo, večina nas je priseljencev. Hitro se moraš naučiti raznolikosti in razumeti, zakaj se nekateri obnašajo tako, kot se. Kruto rečeno, vendar nekdo, ki prihaja iz nekih vasih iz gora Pakistana, vsekakor ne bo imel istega pristopa, kot nek Anglež. Dubaj ti prikaže popolne skrajnosti med revnim in ekstremno bogatimi ljudmi. Načeloma pa so po večini vsi prijazni, tudi če zaigrano prijazni in nasmejani.

Katera je najbolja nadležna stvar mesta?

Hmmm, lahko bi naštel dolg seznam, vendar vedno poskušam potegniti iz vsega nekaj dobrega. Poleti vsekakor izjemna vročina in slaba kvaliteta določenih storitev, ker je pogosto nekaj narejeno samo, da je. Recimo naročiš likanje srajc in ti vmes kakšno ponovno umažejo, ker uporabljajo star rjast likalnik. Za njih je vse ok, češ, saj je pa zlikana. Tako, da je dobro vse zmeraj dobro preveriti kar naročiš.

Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o mestu kot turisti, pa jih spregledamo, ko enkrat tam živimo?

Zagotovo to, da so v Dubaju vsi premožni ter da je vse tako lepo urejeno. Dejstvo je, da Dubaj ne bi bil Dubaj brez svoje industrije v ozadju, kamor pa turisti ne zaidejo. Tam je pač pravi rahlo kaotični, surovi bližnji vzhod. Zame ena od zmot je bila o prečudoviti čisti puščavi. Žal je realnost kruta, saj najbolj obiskani predeli puščav so že zdavno postali umazani zaradi obilice obiskovalcev. Za pravo izkušnjo pravih sipin je potrebno iti globoko, na nekaj ur trajajočo vožnjo, v puščavo.

Vaši trije razlogi za obisk so …

Mnogi sem prihajajo zaradi ogromnih nakupovalnih središč, vendar bi jaz raje izpostavil puščavo, kjer lahko uživaš v kampiranju in off road vožnjah, obisku odličnih karting stez (Dubaj, Al Ain,…) in možnosti poslovanja in razvoju lastne kariere. Mesto je najlepše pozimi, ko je za nas “sezona” preživljanja prostega časa zunaj. Temperature se gibljejo od jutranjih 18 do 28 stopinj Celzija čez dan. Vsekakor razlog za pobeg iz hladne Slovenije.

Pa stvari, zaradi katerih je tam vredno živeti?

Določene stvari so tu mnogo bolj dostopne kot denimo v Sloveniji. Imam občutek, da so storitve kot so pranje vozil, čiščenje oblek, čistilke, frizerstvo in podobno cenovno ugodnejše kot v Sloveniji in zato življenje s tega vidika preprostejše. Vse je tudi na dosegu roke oziroma oddaljeno s klikom preko mobilnih aplikacij. Na dom ti pripeljejo tudi gorivo za vozilo. Pozimi pa je vsekakor najboljše lepo vreme.

[O urbanih kotičkih:]  

Najljubši kotiček za sprostitev: Puščava!

Najboljšo kavo potrežejo v: Cafe Rider.

Najboljše kosilo najdete pri: Chicking – sicer fast food, vendar izjemno ugodno skleda riža s piščancem stane zgolj okoli 2 evra, ki se ji ne morem upreti.

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Sicer libanonska solata fattoush in pa kakšna jed iz riža in rib.

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Uff, nazadnje sem bil lani septembra na otvoritvi razstave slovenskih umetnikov v Abu Dhabiju.

Park, kjer najraje poležavate: Puščava Rub Al Khali, ki jo kličejo tudi Liwa.

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Tišina puščave, ko si oddaljen od prve ceste nekaj deset kilometrov.

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Dubai mall, pač odličen kraj za tiste, ki bi radi na hitro izgubili čimveč denarja.

Najboljša zabava v mestu: Zame karting proga, za mnoge mlajše pa verjetno kakšni klubi, recimo Stage Dubai.

Najljubši festival/dogodek v mestu: Dirka 24 ur Dubaja na kateri nastopajo vozniki, kot je Fernando Alonso (2x prvak F1).

[Uporabno:]

Kateri je najugodnejši prevoz po mestu?

Taxi je precej ugoden. Sicer malce zamuden, a ugoden, je tudi metro.

Pa najugodnejša pot iz Slovenije do tja?

Kakšen Turkish Airlines iz Ljubljane ali Zagreba. Čeprav se najdejo poceni opcije s kakšnimi leti čez Ukrajino ipd, a so zelo zamudne. Najhitreje pa je Emirates oz. FlyDubai direktno iz Zagreba.

[Plus in minus:]  

Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?

Slabost v primerjavi z življenjem v Sloveniji je zagotovo pomanjkanje prostega časa in nenehno delo. Dubaj je izjemno kapitalistično usmerjen kraj in v sled tega vse stremi k “delaj več”. Hitro pozabiš, da moraš dati sebe na prvo mesto! Prednost pa je multikulturnost, nenehen izziv na kariernem področju.

Kaj pa prednosti in slabosti dela v tujini?

Delo v tujini te naredi bolj odprtega. Ne ubadaš se več z gostilniškimi debatami in nekimi mikro problemi. Težko se daš voditi neki politični strani, kot je to pogosto v Sloveniji. Še vedno me preseneča nepripravljenost Slovencev iti v tujino. Za določene so že službena potovanja čez mejo big deal. Ko si enkrat v tujini, daleč od doma, je vse malenkost kar je manj kot tri ure vožnje z vozilom ali pa leti pod 3 ure… Slabost dela v tujini je odsotnost od bližnjih in družine. Čas kar leti in tako zamudiš številne trenutke z domačimi, ki jih vidiš mogoče enkrat ali dvakrat letno.

[Na hitro:]                                     

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 = najtežje): 7 (kot povsod po svetu so tudi tu stanovanja draga in pogosto odtehtajo ⅓ prihodka)

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: 8 (trenutno je malce krize na tem področju)

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 5 (come and go prijateljstva je preprosto dobiti, težje pa je dobiti prava, iskrena dolgotrajna prijateljstva)

Občutek varnosti od 1 do 10 (10 = najbolj varno): 10 (počutim se bolj varno tu ponoči kot sredi Ljubljane)

Foto: arhiv Iztoka Franka, Vid Voršič

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu? Pišite mi na maja@vandraj.si!  

PREBERITE ŠE:

Vandraj insider: Slovenka, ki se je s Francozom ustalila na rajskih Karibih

Vandraj insider: Klara Vrbnjak, plesalka, ki vas vabi na terapevtski oddih na Tenerife

Tokrat se nam je v Vandraj insiderju pridružila Klara Vrbnjak. Vandraj je nove kotičke sveta tokrat odkrival v družbi plesalke in psihologinje, ki najraje združuje umetnost, ples, psihologijo ter ocean in prav to jo je odneslo na Tenerife. Tam je ustanovila center za terapevtske počitnice, zato so Kanarci kljub povratku v Ljubljano ostali njen drugi dom. S čim jo je otok večne pomladi tako očaral?  

Kaj vas je odneslo na Kanarske otoke?

Na Tenerife sem odšla zaradi izmenjave, saj se mi je ideja o “pisanju magistrske naloge pod palmo” zdela res odlična. In točno tako je bilo. Pravijo, da ima otok dva ekstrema. Lahko te močno privlači ali pa za vedno odbije. No, meni se je zgodilo prvo. Zaljubila sem se v otok, v kulturo, v način življenja. Kljub vsemu sem se po koncu izmenjave morala vrniti v Slovenijo. Težko je bilo. Kot da sem pustila delček sebe daleč stran. Vsem sem govorila, da čutim, da se moram vrniti. Niso mi verjeli … Dva dni po magistrskem zagovoru v Ljubljani, sem že letela na otok večne pomladi. Povsod je lepo, najlepše pa je tam, kjer je srce. In moje je bilo takrat na Tenerifih.

Torej je to vaš drugi dom? Kako pogosto ste tam? 

V Ljubljano sem se vrnila letos spomladi, vendar bom šla kmalu spet nazaj na Tenerife. Začela sem namreč projekt, ki je tesno povezan s Tenerifi. S prijateljem sva ustanovila Self Center Tenerife – drugačen psihološki center, ki ponuja terapevtske počitnice na Tenerifih. Za leto 2019 že pripravljava nove termine, zato bom zagotovo spet hodila po čudovitih vulkanskih plažah.

In kaj vas je prineslo nazaj v Slovenijo?

Tako močno sem pogrešala Ljubljano, da je to težko opisati. Tenerifi so čudoviti, vendar ni zelenja, ni pitne vode. Pogrešala sem vonj po drevesih, pa jutranjo meglico in aprilski dež. Pogrešala sem ljudi, ki ne živijo iz dneva v dan. Pogrešala sem nekoga s cilji, s poslanstvom. Nekoga, ki bi me razumel. Najbolj pa sem pogrešala psihologijo – to, kar sem študirala in to s čimer se želim ukvarjati celo življenje. Vse to me je prineslo nazaj.

Kaj je najboljše, kar ste odnesli od življenja prek meje?

Veliko mero samostojnosti. Ko greš na drugo stran sveta čisto sam, ti ne preostane drugega, kot da si iznajdljiv in pogumen. Zagotovo sem se naučila trdno zagovarjati svoje vrednote in živeti točno tako, kot čutim, da je prav.

[O mestu:]

Kako bi opisali Tenerife?

Tenerifi so zelo raznolik otok. Sever in jug sta kot dan in noč. Sama sem živela na jugu. Tam je poletje skozi celo leto. Enkrat letno, navadno v februarju, dežuje in takrat se čas ustavi (zaprejo šole, v prometu nastane kaos).

Tenerife je prav tako otok plesa. Tam živi veliko priseljencev iz latinske Amerike, zato plesni ritmi odmevajo po vseh ulicah in supermarketih. Tudi februarski karneval, ki poteka skoraj en mesec, je obarvan s plesom.

Pa tamkajšnje ljudi?  

Na Tenerifih živi toliko različnih narodnosti, da ne smemo vseh metati v isti koš. Veliko sem se družila s Slovenci, ki živijo tam (ja, veliko jih je!). Slovenci so zelo odprti, večina jih išče neko pustolovščino, novo izkušnjo. Španci (iz celine) so večinoma prijazni in razgledani. Nekateri so nezaupljivi. To se izkaže zlasti pri iskanju stanovanja. Kanarci so zelo prijazni, glasni in velikokrat vsiljivi. Ob vsaki priložnosti te zasujejo z lepimi besedami in pohvalami. Podobno je z latinoameričani. Italijani imajo najslabši sloves na otoku, čeprav sama nimam slabih izkušenj z njimi. Angleži so prijazni, vendar mislijo, da so vladarji otoka.

Seveda obstajajo izjeme, zato nerada posplošujem. Kot psihologinja, pa sem opazila tudi temnejšo plat otoka. Tenerife so otok “pobega”. Nekateri bežijo pred samim seboj, drugi pred svojimi problemi. Pometejo jih pod preprogo in mislijo, da jih bo sonce pozdravilo. Ravno zaradi tega na otoku obstaja rek: “Hay muchos locos en Tenerife”.

Katera je najbolj nadležna stvar otoka?

To, da stanovanja pozimi niso ogrevana. Kljub temu, da je podnevi toplo, so januarske noči mrzle. Pravzaprav lahko rečem, da me še nikoli ni tako zeblo, kot me je na Tenerifih.

Druga nadležna stvar je izjemno močna Calima. Gre za saharski veter, ki prinese pesek iz puščave in zelo vroče temperature. Ob hudi Calimi je priporočljivo ostati v notranjih prostorih, saj pesek v zraku povzroča slabo počutje.

Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o otoku kot turisti, pa jih spregledamo, ko enkrat tam živimo?

Veliko ljudi bi reklo, da so Tenerifi otok zabave – samo “siesta in fiesta”, nič drugega. Res je, da se vse premika počasneje, vendar, ko živiš in delaš tam, vidiš, da ni čisto tako. Ljudje, ki delajo v turizmu, imajo po navadi samo 1 dan v tednu prost in še to ni vedno nedelja.

Vaši trije razlogi za obisk so …

Ocean, sonce, ples.

Otok je najlepši … 

oktobra, ker je temperature morja najvišja, ljudje pa so še vedno poletno razpoloženi.

Stvari, zaradi katerih je tam vredno živeti?

  • Nekje na otoku vedno sije sonce
  • Prijetna temperatura skozi celo leto
  • Možnost surfanja na valovih

 

[O urbanih kotičkih kraja:]

Najljubši kotiček za sprostitev: Branje knjige na kateri izmed plaž, kavica v bližnji kavarni in Siam park.

Najboljšo kavo postrežejo v: La Parada – italijanska kavarna v vasici Adeje.

Najboljše kosilo najdete pri: La Salud – tapas bar v vasici Adeje.

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Kanarska hrana ni zame. Všeč mi je bil krompirček s posebno omako: Papas con mojo.

Najboljši šoping je: Siam Mall, El Galeon – outlet center, celotna avenida de Las Americas.

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Na jugu ni kulture. Me je pa zaneslo na sever v TEA (Tenerife Espacio de las Artes). 

Park, kjer najraje poležavate: Kot velika ljubiteljica palm, priznam, da sem zelo uživala v Palmetumu – park, kjer imajo vse palme sveta. Tam sicer ni bilo časa za poležavanje, vendar bi se z veseljem vrnila še enkrat. 

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Glavno mesto – Santa Cruz.

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: La Laguna.

Najlepši razgled nad mesto najdemo: Hard Rock Hotel – The 16th in El Teide (če hočete biti višje od oblakov).

Najboljša zabava: Achaman club, Casablanca, Botellon Salsero … 

Najljubši festival/dogodek: Carnaval de Tenerife, Pasión Kizombeira…

Top foto kadri, ki jih potrebujemo za Instagram: skulpture v Las Americas, tisoč in ena palma iz avenide de Las Americas, Las Teresitas, playa del Duque.  

Najlepša plaža: Fañabe playa, playa del Duque.

 

[Uporabno:]

Kateri je najugodnejši prevoz po mestu?

Zelo ugodno je najeti avto. Sicer pa se je ugodno prevažati z avtobusom. Mladi pod 30 let imajo posebno ugodnost za nakup bono kartice.

Pa najugodnejša pot iz Slovenije do tja? 

Pred letom dni je bil to zagotovo Ryanair iz Benetk.

[Plus in minus:]

Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?  

Prednosti: drugačen način življenja, spoznavanje tujih kultur, razumevanje drugačnosti, glasba in ples, sonce …

Slabosti: ne cenijo izobrazbe, ni pitne vode in vonja (morje nima vonja pa slanem, drevesa nimajo vonja pa zelenju), izoliranost (sredi Atlantika) …

Kaj pa prednosti in slabosti dela v tujini? 

Na Tenerifih sta samo turizem in gostinstvo. Tam nisem imela priložnosti delati kot psihologinja. Prednosti pa so sledeče: povprečna plača je višja, delaš v bližini morja in ob delu se res dobro naučiš govoriti tuj jezik.

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 = najtežje): 15. Skoraj nemogoče.

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: 2.

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 3. Španci so zelo odprti in hitro sklepajo prijateljstva. Vseeno sem se hitro naučila, da večina takšnih prijateljstev ni tistih pravih. Seveda pa so izjeme, saj se nepričkovano spletejo vezi, ki jih nikoli ne pozabiš.

Občutek varnosti od 1 do 10 (10 = najbolj varno): 7.

Foto: Klara Vrbnjak/osebni arhiv

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu? Pišite nam na maja@vandraj.si!  

PREBERITE ŠE:

Vandraj insider: Slovenka, ki se je s Francozom ustalila na rajskih Karibih

Intervju: Jaka Komočar, Mariborčan, ki več kot 250 dni na leto preživi na potovanjih

V tokratnem intervjuju klepetamo z Jako Komočarjem, profesionalnim kajtarjem, ki prihaja iz Maribora, večino časa pa ga tam sicer ne boste našli. Žene ga neskončna želja po odkrivanju sveta in novih nepozabnih krajev, potovanja pa najraje združi in poveže s kajtanjem, vodnim športom v katerem je zelo uspešen – trenutno 7. na svetu. Iz ljubezni do tega športa je Jaka pri svojih 22 letih odprl tudi kajtarsko šolo na Tajskem. Imenuje se Hykite, več pa preberite v spodnjem intervjuju.

Preberi več

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.