Žal nam vreme danes ni prineslo sončne sobote, zato jo bomo najverjetneje primorani preživeti v zavetju domače dnevne sobe.
Da pa bo dan lepši, smo pripravili nekaj navdihujočih fotografij s potovanj po svetu, ki kar kličejo po nakupu letalske karte. Če te torej zamika skok na drug konec sveta, lahko za vozovnicami pobrskaš tudi z našim iskalnikom letalskih kart.
Želimo ti lepo soboto!
Foto: Pixabay, Pexles
Velik del potovanja, za mnoge morda celo ključen, vključuje uživanje ob hrani. No, v Oslu bo to bolj težko. Oziroma, lahko se greš tudi gurmanske počitnice na Norveškem, a bodo te močno zatresle stanje na tvojem tekočem računu. Za občutek naj samo povemo, koliko v povprečju stane veliko pivo v Oslu. Po ocenah strani pintprice.com boš zanj v norveški prestolnici odštel kar 7 evrov. Ni poceni, kajne?
A ker je Oslo seveda vreden obiska in ker si ne želimo, da bi cel svoj dopust jedel le jogurte in kruh iz trgovine, smo poiskali nekaj bistrojev, restavracij in kavarn, v katerih ti ob prihodu računa ne bo zastal dih.
MEGABON priporoča: Letalske karte do Osla // Primerjaj hotele v Oslu // Preveri cene na Booking.com
Naslov: Youngstorget 2B
Majhna in luštna restavracija, ki vključuje tudi morsko tržnico. V njej boš brez dvoma dobil vedno sveže sestavine, morske dobrote pa so na voljo po, vsaj za sever, sprejemljivih cenah. Ribja juha te bo prišla malo več kot 10 evrov, priljubljeni fish&chips pa evro manj. Lokal je turistom prijazen, malical boš v miru, posebno izkušnjo pa doda opazovanje lokalcev med nakupovanjem ribjih dobrot.
Naslov: Calmeyers gate 6
Majhen lokal z azijsko kuhinjo vodi vietnamska družina. Zunanja podoba te lahko prestraši, tudi oprema v restavraciji ni nič posebnega, a ko boš zagledal meni, se ti bodo začele cediti sline. Tu dobiš kombinacijo, ki za Oslo ni ravno značilna: kvalitetna hrana in dostopne cene. Juhe, ki so mimogrede ogromne, stanejo 7 evrov, okusen obrok z več različnimi jedmi, pa te bo stal okoli 15 evrov. Kar je za Oslo res poceni.
Naslov: Waldemar Thranes gate 8
Lokal, ki ga turisti še niso osvojili. Kar je čudno, saj je ravno tu malical inšpektor Harry Hole iz priljubljenih kriminalk norveškega pisatelja Joa Nesba. Tu lahko po dostopnih cenah ješ zrezke ali tradicionalni norveški Fårikål, ki vključuje ovčetino, krompir in zelje. Priporočajo tudi ribo, ki skupaj s prilogo stane 13 evrov. Vsak dan strežejo še kosila, ki so prav tako na voljo po zelo sprejemljivih cenah.
Naslov: Gronland 24
Preprosta indijska restavracija, kamor zahaja veliko tujcev, ki živijo v Oslu. Vedno boš v njen videl jesti tudi Indijce, kar je več kot odličen znak za restavracijo, ki se osredotoča na nacionalno kuhinjo. Restavracija je samopostrežna. Vsi hvalijo curry in tandoori, odlična pa je tudi piščančja tikka masala. Če nisi za preveč pekoče, jih lahko brez zadržkov prosiš, naj bodo zadržani z začimbami. Večerja z več različnimi jedmi te bo stala slabih 17 evrov.
Naslov: Fridtjof Nansens plass 2
To je sicer kavarna, a v njej lahko poleg kapučina ali espressa prigrizneš veliko dobrot. Lokal je idealen za vegetarijance. Ponujajo juhe, ki stanejo 8 evrov, na voljo so še vegetarijanske fritaje, veganski in brez glutenski zavitki in seveda peciva, ki pa ne vsebujejo kvasa.
Foto: Shutterstock in arhiv restavracij
Julij je tukaj in čas je za dopust, a kaj, ko gre takrat na počitnice še polovica Evrope, povsod pripeka sonce in čakalne vrste pred muzeji so prava katastrofa. Če nisi ravno ljubitelj pregretega asfalta v počitniških metropolah, smo zate pripravili seznam čudovitih držav, ki so idealne za obisk v juliju.
Islandiji pravijo tudi »eden najbolj dramatičnih naravnih spektaklov«. Dežela gejzirjev in divjih konj je prijetno hladna tudi poleti, idealna za treking in kolesarjenje. Priporočamo, da si že pred odhodom rezerviraš rent-a-car, saj boš tako lažje raziskal otok.
Mešanica modernega dizajna in bogate zgodovine, urbanega utripa ter lepe narave. Švedska je skandinavska lepotica, ki je pozimi za naše razmere kar malo premrzla, zato jo velja obiskati v poletnih dneh. Država je bila pred kratkim okronana tudi kot dežela najlepših ljudi, zato priporočamo, da skočite preverit.
Destinacija za ljubitelje metropol ali podeželskega življenja, Anglija ponuja prav vse. Pomešaj se med množice Londona ter poskušaj slediti njihovemu tempu, odkljukaj Stonehenge s seznama čudes sveta, obišči ljubke podeželske »villige«, da osvežiš spomin na angleške nadaljevanke, za konec pa se ustavi na eni izmed čudovitih plaž ob klifih.
Dežela tisočerih jezer in gozdov je idealna za pobeg pred vročino v teh poletnih dneh, Helsinki pa veljajo za enega najlepših skandinavskih mest. Preizkusi njihov tradicionalni leipäjuusto in druge božanske specialitete finskih kuharjev.
Ljubka nižinska država ob Baltskem morju je biser baltskih držav, saj se v njej prepleta kultura z vzhoda, zahoda, severa in juga, ki se kaže na vseh področjih življenja. Njen najvišji vrh Gaizinkales je visok le 300 metrov nadmorske višine.
Irska velja za zeleni raj Evrope, njena pokrajina pa je služila tudi kot kulisa snemanja svetovno popularne serije Igra prestolov. Domovina Guinessa je idealna destinacija tudi za vse pivoljubce, ki želijo preizkusiti zvarke lokalnih pivovarn.
Norveška je idealna država za aktivne počitnice, njena pokrajina je kot ustvarjena za nordijsko hojo in občudovanje fjordskih dolin. Obisk Skandinavije je zanimiv tudi zaradi polarnih dni ter Osla, ki je eno najbolj urejenih mest na svetu.
Foto: Shutterstock
»Če boste za potovanje izbrali mesec maj, vas bo zadovoljstvo spremljalo na vsakem koraku,« zatrjuje Lonely Planet, ki je pripravil listo predlogov za majske potepe. Še posebno za navdušence nad novimi kulturami in antičnimi mesti.
Pozna pomlad je idealen čas za obisk Uzbekistana. Belo in ledeno zimo nadomestijo cvetoči tulipani in drevesa obtežena z marelicami, orehi in pistacijami. Bazarji po dolgi zimi oživijo in prodajalci še bolj okrasijo ozke uličice s pisanimi začimbami ter svilo.
Bukhara, mesto v osrčju Uzbekistana, je velikokrat zaznamovano kot eno najsvetejših mest v Centralni Aziji. V času 9. in 10. stoletja je predstavljalo središče filozofije, religije in poezije. Vsako leto v maju se Bukhara ponaša s festivalom – Silk and Spices Festival, ki slavi tradicijo uzbekistanske kulture in umetnosti. Staro mestno jedro preplavijo glasbeniki in plesni nastopi. Na ulicah Bukhare, ki postanejo zavite v tančico srednjeveškega duha, so predstavljene obrti kot so izdelovanja keramike in nakita. Da o bazarju sploh ne govorimo.
Sončni spomladanski dan lahko doseže tudi 30 stopinj, ampak v mestu se vedno najde kakšen kotiček za oddih. Morda ena najstarejših mošej v Centralni Aziji ali mogočno obzidje iz 5. stoletja. Vendar, ko noge postanejo utrujene, okupirajte mizo na strešni terasi Minzife. Očarala vas ne bo le večerja, temveč tudi pogled na značilne z modrimi ploščicami okrašene kupole, ki se dvigajo v nebo.
Obiščite norveško mestece Bergen v maju in priča boste mescu praznovanj. 17. maja se Norvežani zberejo, da proslavijo Dan ustave. Na ta slavnosten in vesel dan se s prijatelji in družinami podajo na ulice, oblečene v nacionalne kostume bunader. Z norveško zastavo v roki praznujejo njihovo samostojnost, občudujejo parade in drug drugega zasipavajo z voščili.
Kljub temu, da na ta dan potekajo proslave in festivali po vsej državi, pa je doživetje še bolj posebno, če ga doživite prav v Bergenu. Mesto je namreč z lesenimi hiškami v pristanišču, ki dajejo poseben videz, pod Unescovo zaščito. Po sladolednem priboljšku ali z okusom po vafljih, se lahko popeljete na goro Fløyen, od koder se razprostira razgled na celotno mesto.
Sicer pa se 25. maja v Bergenu prične mednarodni festival umetnosti. V dveh tednih se bodo na prizorišču zvrstili številni dogodki zapolnjeni z glasbo, plesom, opero, gledališčem in vizualno umetnostjo.
Maj je vsekakor najprimernejši čas za obisk Maroka. Letošnji maj pa prav tako sovpada z festivalom – Fez Festival of World Sacred Music, ki povezuje vse kreativne duše iz vsega sveta.
Ravno v teh dneh so se v Fezu, mestu z 1200 let zgodovine, zbrali glasbeniki, umetniki in intelektualci iz vsega sveta. Njihov namen je, da mesto napolnejo z glasbo, spiritualnostjo in umetnostjo. Festival poganja misel, da glasba lahko zdravi svet in podre ovire, ki so med nami.
Vsak večer se koncerti priznanih mednarodnih glasbenikov odvijajo na dvorišču palače Bab al Makina iz 14. stoletja. Tudi na drugih prizoriščih v mestu potekajo še ostali dogodki vezani na sam festival.
Severni del Srbije, nam bolj znan pod imenom Vojvodina, so lahko sanje za vsakega miru željnega popotnika. Vojvodino je najbolje raziskovati z avtomobilom ali s kolesom po kolesarski poti ob Donavi, ki včasih skrene med sončnična polja. Alternativa je gostoljubnost Novega Sada, ki je odlična lokacija in izhodišče za lagodne enodnevne izlete. Obiščite podeželje in doživite salaše, stare dvorce, popeljite se s kočijo, okrepčajte se z ribo, med tem ko vam bo na uho igrala lutnja v čardi.
Spoznajte dediščino in zgodovino Vojvodine vse od prihoda Rimljanov pa vse do avstro-ogrskih časov v Subotici. Preizkusite svoje spretnosti jezdenja v 240 let stari kobilarni Zobnatica ali se podajte v ribiške in ptičje vode na območju redkih mokrišč naravnega rezervata Carska Bara. Ali pa preprosto preživite dan v vinogradih in samostanih posejanih na gričih Fruške Gore. Možnosti so neskončne, kakor je neskončen pogled na ravnine panonske ravnice.
V mesecu maju so v Chicagu vsi polni pričakovanja in vznemirjenja, saj je poletje pred vrati. Otresajo se plasti zimskih flanel in flisa. Množice se zgrinjajo na odprtih prostorih, kjer se odvijajo festivali in na veliko srkajo še tako potreben vitamin D.
Festival piva – The Chicago Beer Classic, se bo odvijal ta konec tedna. Na Soldier Fieldu se bodo predstavili novi in lokalni varilci piva. Manjkala ne bo niti ogrlica iz prest, ki se k pivu najbolje poda.
Konec maja, ma Summer Camp glasbenem festivalu se bo v treh dneh zvrstilo 100 nastopajočih. Ljubitelji filma, boste lahko polnili vitrine prizorov na filmskem festivalu – Chicago Critics Film Festival. In vsi smeha željni se boste lahko nasmejali improvizatorjem – The Chicago Improv Festival. Mesec maj se v Chicagu konča ponovno s smehom z festivalom komedije – Annual Comedy Festival. Pravijo, da je smeh pol zdravja. Vsekakor je Chicago pravšnjo mesto, ki vas bo v mesecu maju pozdravilo z veliko smeha.
Maj je tu in z njim prijetni spomladanski dnevi, ki so v ljudeh naselili več igrivosti in sončne norčavosti. Marsikdo že danes premišljuje, kam bo pobegnil. Morda pa se je kakšna ideja že porodila.
Foto: Shutterstock
Eksotika ni samo ob ekvatorju v deževnem gozdu ali na čajnih plantažah med obiralci. To je lahko tudi kraj, kjer ure dnevne svetlobe pozimi prešteješ na prste ene roke, kjer te ob večerih pozdravi polarni sij in kjer velja pravilo, da nikoli ni krivo slabo vreme, ampak je kriva le tvoja slaba oprema.
Nekoč kmetje, ki so živeli zelo skromno, se preživljali z ribolovom, gojenjem jelenov, si pridelali nekaj krompirja in korenja, danes pa družba, ki s svojim visokim standardom spada v sam svetovni vrh. Tja jih je pripeljala predvsem nafta, ki so jo odkrili na severu Norveške v poznih 60. letih. Se pa na severu Norveške vsekakor ne skriva samo nafta.
Za Norevžane je njihov dom prav posebno mesto, nekakšen sveti kraj. Tega v zimskem času zaradi kroničnega pomanjkanja svetlobe krasijo številne sveče. Posledično temu, so njihove lesene hiške pogosto žal priča mnogim požarom. Kljub temu, da dom družinsko orientiranim severnjakom pomeni zelo veliko, pa svoj prosti čas radi preživljajo zunaj, v naravi.
Naj bo dež, naj bo mraz, to ni ovira, da se ne bi odpravili ven. To velja tudi za najmlajše v vrtcu, ki jih je moč videti, kako v dežnih plaščkih capljajo po lužah in se ne dajo motiti mrazu. »Da smo od malih nog zunaj v vseh vremenskih razmerah je razlog, da smo tako vzdržljivi, naši športniki v zimskih športih pa tako zelo dobri«, mi pove ena od mojih sogovornic.
Zime so na severu Norveške zelo dolge in zato si jih domačini popestrijo z raznimi zimskimi športi, kot so tek na smučeh, turno smučanje in sankanje. Mesto zase pa predstavljajo snežne sani, s katerimi se ob koncih tedna z vso družino podijo po zasneženih strminah in dolinah.
Ob aktivnih dnevih na prostem si Norvežani radi zakurijo ogenj in tako pripravijo obrok. Le kdo bi pri nas pomislil na piknik na snežni odeji? Sosedje bi nas kaj kmalu opomnili, da pomlad še ni prišla, medtem ko je to na Norveškem nekaj čisto običajnega. Zato v primeru, če se boste na Norveškem kje smukali za hišami, bodite pozorni, da si ne zlomite noge, saj vas za hišo zagotovo čaka vsaj ena luknja v snegu, namenjena pikniku.
Medsebojno obiskovanje na Norveškem ni ravno pogosto, ko pa se to zgodi je obiskovanje nekoliko drugačno kot smo vajeni v Sloveniji. Recimo, da je Magnus gostitelj in povabi svojo druščino v petek zvečer k sebi domov. Njegova prijatelja Tobias in Ingrid že od daleč vidimo, da v roki nosita vsak svojo vrečko, v katerih nosita nekaj steklenic piva. Prične se druženje, ampak ob tem vsak vzame iz svoje vrečke svoje pivo in po končanem še eno in morda še eno. V primeru, da v vrečki kaj ostane, brez zadrege preostanke vsak odnese domov.
Sicer pa imajo vikendi za mlade na Norveškem posebno noto. Čez teden mirni in konformistično naravnani, si zato ob koncu tedna nadenejo drug obraz. Alkohol je cenovno gledano tako iz naše kot iz njihove perspektive tekoče zlato, zato si dajo duška le ob koncu tedna. Tudi pri nas je tako, pa vendarle, jim ne sežemo do kolen. Po statistiki so v Evropi na samem vrhu po številu avantur za eno noč. Čez teden zadržani, sramežljivi, čez vikend pa hitreje povabijo v posteljo kot vprašajo po imenu.
Nekaj nadobudnežev se je pred 13 leti odločilo oblikovati prvi ledeni hotel na Norveškem, ki leži dvajset kilometrov iz Alte in še danes nadaljuje s svojo tradicijo ter privablja goste iz vsega sveta.
Celoten kompleks je narejen iz ledu, pa naj se gre za sobe, postelje in celo kozarce v ledenem baru. Vsako leto je v hotelu različna tematika skulptur, ki prikazujejo norveško kulturo in tradicijo. Da smo bili priča vsem tako živim pa čeprav ledenim skulpturam in izvirnosti hotela z dvaintridesetimi sobami, so kreatorji potrebovali približno šest tednov.
Za spanje, ki ga vsekakor ne morete doživeti vsak dan pa razen debele denarnice, ne potrebujete ničesar drugega kot le termo spodnje perilo, saj za ostalo opremo, primerno tudi za na Antarktiko, poskrbijo gostitelji. Zagotavljajo dober spanec ter z nasmehom na obrazu trdijo, da zmrznil ni še nihče. Za nočitev v ledeni dvoposteljni sobi je potrebno odšteti 473 evrov.
Do srede aprila imate še čas, če vam slučajno po glavi roji želja po nenavadni poroki. Usodni DA je namreč mogoče izreči tudi v ledeni kapelici, ki je del hotela. Ohlajen šampanjec najverjetneje ne bo problem.
Ljudje so si že od nekdaj po svoje razlagali naravne pojave in pri tem ni izvzet niti pojav polarnega sija, ki velikokrat obarva norveško severno nebo. Različne kulture v Severu Amerike, Evrope in Azije so v svetlobnih pojavih videle dejavnost bogov ter duhov. Predstavljali so si, da plešejo ali pa se bojujejo, drugi so jih jemali kot sporočila človeštvu.
Vikingi so v polarnem siju videli znamenje, da se je nekje na svetu končala velika bitka. Ko so vso zadevo v roke poprijeli znanstveniki, smo izvedeli, da je vzrok živih in plesočih barv na nebu predvsem v polarnih pasovih, ko električno nabiti delci magnetosfere pridejo v stik z zemljino atmosfero.
Polarni sij pa je tudi eden izmed razlogov za porast zimskega turizma na Norveškem. Vedno več je namreč križark, ki v zimskem času svoj ladijski kljun usmerjajo proti severu, da bi ljudje v živo doživeli polarni sij ali tako imenovano auroro borealis, ki vsekakor predstavlja posebno doživetje, za nekoga, ki ob tem ni odraščal.
Za tiste, ki so s polarnim sijem odraščali, pa je po pripovedovanjih sodeč lahko predstavljal velik strah. Starši so namreč svoje otroke ustrahovali, da jih bo polarni sij odnesel, če ne bodo pridni. Zato so se otroci kar se da izogibali pogleda na polarni sij in se pred njim skrivali.
Danes je sama beseda polarni sij oziroma polar light na severu Norveške prisotna na vsakem koraku. Hotel, frizerski salon, restavracija, kopališče in celo cerkev nosijo ime, ki odmeva na vsakem koraku.
Na novo zgrajena protestantska cerkev polarnega sija v Alti, ki v svoji sodobnosti in modernosti prav tako ponazarja obliko polarnega sija, pritegne pozornost tudi tistega, ki ga cerkve še najmanj zanimajo. Kaj pa o novi arhitekturni pridobitvi menijo domačini? Po večini jim je prav vseeno. Gospa, ki je zadolžena za skupine, ki prestopijo prag cerkve, je povedala takole: »Norvežani v cerkev ne zahajamo pogosto in ne molimo prav veliko. Nismo zelo verni in tukaj se srečujemo le ob večjih praznikih ali pogrebih. Najverjetneje gre to povezati z našim načinom življenja, saj smo vsi materialno dobro preskrbljeni in stres ni prisoten v takšni meri, kot je to po večini drugih držav. Imamo srečo. «
Na severu Norveške kaj hitro naletimo na Same, nam bolj znane pod imenom Laponci, ki predstavljajo eno največjih avtohtonih etničnih skupin v Evropi. Skupina s samosvojim jezikom in bogato kulturo živi v manjšem odstotku še na Švedskem, Finskem in Rusiji.
Imela sem to čast, da sem bila gostja v srednji šoli na dan, ki je namenjen njihovem praznovanju, torej na dan Samov. Kljub temu, da danes kot etnična manjšina uživajo številne pravice in določene privilegije, pa njihova pot do sedanjega položaja ni bila lahka in tudi danes še ponekod zadene ob čeri diskriminacije.
Nekoč smatrani za barbare, divjake, umazance, pijance, so danes seveda po ustavi enakopravni Norvežanom, kljub temu, da se v njih preliva Laponska kri, ki jo je v preteklosti marsikdo prav zaradi manjvrednosti zatajil. Samo še nekaj desetletij nazaj, so bili namreč kaznovani vsi, ki so v javnih prostorih govorili laponski jezik, ki je bil takrat izrecno prepovedan. Stoletja nazaj so se morali prav tako odpovedati tudi svoji religiji, ki je temeljila na šamanističnem načinu življenja.
Sami so že od nekdaj znani po svojem nomadskem načinu življenja, ki ga je danes seveda nadomestila moderna oblika. Kljub temu pa ostajajo glavni rejci jelenov v državi, kar jim omogoča zakon, ki na območjih poseljenih s Sami, daje pravico do reje teh živali samo njim.
Srednješolke so z mano delile marsikatero zanimivo misel o njihovi etnični skupini in načinu življenja. Z najnovejšim iPodom v roki in oblečena v pisano tradicionalno obleko, katere vzorec se prenaša iz generacijo v generacijo, nam je ena od njih z veseljem na obrazu naznanila, da je letos prvič dobila svojo čredo jelenov. Vsekakor gre za poseben dogodek v življenju za tiste, ki se doma ukvarjajo s to pridobitveno dejavnostjo.
Sami so prav tako zelo družinsko orientirani in pravijo, da je njihova vez med samo družino in sorodniki še bolj poglobljena kot pri ostalih prebivalcih. In kaj kmalu sem dobila odgovor ene od deklet, ko me je ravno spreletavala radovednost glede porok. »Močno upam in si želim, da se bom poročila z Laponcem. Tako bo moja vez z družino ostala močna še naprej in lahko bom nadaljevala z rejo jelenov, ki je sicer, če ne bi omožila Laponca, ne bi mogla.«
Doživeti norveško divjino na severu države s pasjo vprego je izjemno očarljivo. V majhni vasici Langjord, kjer je tudi dom svetovnih prvakov v pasji vpregi, v šali večkrat poudarijo, da je v vasi več psov kot pa ljudi, ki tudi pojedo več kot ljudje.
In zakaj se nekateri iz raznih koncev in krajev Evrope preselijo v vas, kjer je do prve trgovine pol ure z avtomobilom in kjer je le ob vikendih odprt en in edini bar? Ker je tam božanski teren za trening in rejo psov.
Nekoč so bili psi seveda v teh koncih nepogrešljivi člen namenjen transportu človeka v zimskem času. Pse je človek kasneje nadomestil z izumom motorja in pa motornih sani, ampak pes in vprega so kljub vsemu ostali prisotni.
Haskije kot vlečne pse so vedno bolj nadomeščajo aljaški haskiji in pa križanci, ki so še posebej hitri in priporočljivi za tekme, kjer lahko premagujejo razdalje tudi do 1600 kilometrov. Vsekakor je to za psa, ki je rojen, da teče še vedno velik napor, ampak tekmovalci na dveh nogah trdijo, da trpijo še bolj kot psi. »Za pse je lažje, ker spijo več kot jaz«, pravi John, ki je zapustil rodni London in se z družino preselil v Langfjord prav zaradi psov in pokrajine.
Ker je Norveška najdražja država v Evropi, zalogaj za obisk te dežele vsekakor ni majhen. Izjema ni niti skodelica vodene kave, ki se giba med štirimi in petimi evri. Na Norveškem te kot gosta ne bo pričakala polna in obložena miza dobrot. Prej te bo gostitelj le usmeril k hladilniku, iz katerega si lahko postrežeš sam. Je pa zato dežela fjordov polna divjih in nepozabnih prizorov, ki jih nikoli ne boš pozabil. Tudi piknikovanja pri – 30 stopinjah ter toplega kakava ob ognju ne.
Foto: Tomaš Ferech, Shutterstock
