Kakšna je hrana izpod rok kuharja “Salt Bae”?

Tako kot cel svet, seveda tudi mi ne moremo mimo turškega kuharja s spektakularnimi gestami, ki soli po vseh družabnih omrežjih.

Za vse, ki ste ga kljub vsem fotografijam, videom in spletnim šalam spregledali – govorimo o turškem kuharju, ki je na spletu zaslovel s posebno tehniko soljenja, kjer z nenavadnim gibom roke hrano začini tako, da se sol odbije od njegove podlahti, kar izgleda približno takole.

Danes ima kuhar Nusret Gokce, ki ga splet bolje pozna po imenu “Salt Bae”, v Turčiji in Združenih Arabskih Emiratih že šest svojih restavracij, na svojem Instagram profilu pa skoraj štiri milijone sledilcev, a njegovo življenje ni bilo od zmeraj tako rožnato.

Ognjeviti kuhar v oprijetih hlačah in beli majici namreč prihaja iz revne turške družine, ki pa ga je naučila, da je v življenju treba trdo delati za tisto, kar si želiš. Tako je Nusret dolga leta pomival posodo in na skrivaj opazoval chefe, kako pripravljajo hrano, ker pa je bil talentiran je kmalu dobil priložnost.

Njegova posebna strast je meso, ki ga pripravlja na različne, a precej nenavadne načine, posebnost njegove kuhinje pa je tudi njegova prezenca v restavracijah, saj svoje goste izjemno rad osebno pozdravi, kadar pa je v restavracijah odsoten, se z njimi zabava na socialnih omrežjih. Cene jedi na meniju se sicer gibljejo med 60 in 200 evri.

Skratka, pred njegovimi restavracijami se vijejo dolge vrste lačnih ust njegove kuhinje, med katerimi ne manjka niti hollywoodskih zvezdnikov in modre krvi.

Ker njegovi sodelavci pravijo, da je Nusret praktično poročen z delom (v kuhinji je namreč prisoten po 18 ur dnevno), ni čudno, da bo kmalu odprl že svojo sedmo restavracijo, saj se trenutno namreč potika po Veliki Britaniji, kjer išče lokacijo za svoj lokal.

Upamo torej, da jo kmalu najde in ga bomo lahko kmalu obiskali.

Foto: Youtube

Sezona, ki se Turčiji ne sme več ponoviti

Turistični delavci se namesto s preštevanjem zaslužka ukvarjajo z ugotavljanjem izgub. Država obljubila finančno pomoč.

Edino upanje za vse tiste, ki so se v prejšnjem letu v Turčiji – država je bila v tem času tarča bombnih napadov, poleg tega je doživela še neuspešen državni udar – ukvarjali s turizmom, je, da jim bo država nadomestila izpad dohodka. Od Istanbula do Ankare, od Antalye do Mardina se je namreč občutno zmanjšalo število turistov, tako da so bili v vseh panogah, povezanih s turizmom, prisiljeni zmanjševati število zaposlenih.

Po lanski sezoni se podjetja in organizacije, povezani s turističnimi dejavnostmi, namesto s preštevanjem zaslužka ukvarjajo z ugotavljanjem izgub. Bombni napadi, nemiri na jugovzhodu države in silovit poskus državnega udara, ki so mu sledile še aretacije v času izrednega stanja, so odgnali turiste. Po podatkih Zveze turških potovalnih agencij (Türsab) je imela Turčija lani za dve do dve in pol milijarde manj prihodkov od turizma, kot jih je imela v prejšnjih, turistično uspešnih sezonah.

Bombni napadi v Istanbulu, Ankari in drugih mestih so močno prizadeli vsa podjetja in družbe, ki se v tej državi ukvarjajo s turizmom. Junija je bilo v napadu domnevnih borcev Islamske države na glavnem letališču Atatürk v Istanbulu ubitih 45 ljudi, še veliko več pa je bilo ranjenih. Kot pravijo tamkajšnji turistični delavci, so se prve tovrstne težave pojavile neposredno po napadu. Samo v Istanbulu se je število turistov v hipu zmanjšalo za več kot četrtino. Razmere v turizmu so se še dodatno poslabšale po ponesrečenem državnem udaru 15. julija, v katerem je bilo ubitih najmanj 240 ljudi.

Napadi sprožili plaz odpovedi

Enainštiridesetletni Akif se že več kot dvajset let ukvarja s turizmom. Zdaj ima v lasti prijeten butični hotel Optimist v zgodovinskem jedru Istanbula. Kot je povedal, je število obiskovalcev upadalo že od začetka leta 2015, januarski samomorilski napad z bombami, ki se je zgodil le nekaj metrov stran od njegovega hotela in med katerim je bilo ubitih dvanajst Nemcev in en Perujec, pa je nato sprožil pravi plaz odpovedi.

»Zasedenost naših počitniških objektov letos ni nikoli presegla 30 odstotkov. Poleg tega zdaj sobe, za katere smo prej zaračunavali po 80 evrov, oddajamo za pičlih 25 evrov. S tem seveda ne pokrijemo niti osnovnih obratovalnih stroškov, celo takrat ne, ko smo polno zasedeni.«

Akif je še dodal, da so hotelirji po vsaki novi bombni eksploziji dobivali vse več odpovedi rezervacij. Po podatkih Zveze hotelirjev Turčije (Türob) je bila lani v primerjavi z istim obdobjem eno leto prej zasedenost hotelskih objektov tako julija kot avgusta, ki sta nekdaj veljala za turistično najuspešnejša meseca v letu, manjša za okoli 50 odstotkov.

Kriza je prizadela tudi vse druge dejavnosti, povezane s turizmom. Osemindvajsetletni Berk Eren, ki je šest let delal kot turistični vodnik po vsej Turčiji, je povedal, da se je število turistov korenito zmanjšalo po januarskem bombnem napadu na Trgu sultana Ahmeta v Istanbulu.

PREBERI še// Kako terorizem vpliva na potovanja

Okrevanje je izredno počasno

»Prej sem kot vodnik delal od 16 do 20 dni na mesec, včasih celo 25 dni. Zdaj v treh poletnih mesecih za vodnike skorajda ni bilo dela. Najhuje je bilo po junijskem napadu na letališču Atatürk. Ne le zato, ker je bil to zadnji udarec že tako opešanemu turizmu, temveč predvsem zaradi psiholoških posledic. Letališče je kraj, kamor sicer vsak dan zahajam zaradi turistov.«

Številni vodniki so ostali brez dela tudi zato, ker je svoj obisk v Turčiji prav tako odpovedalo kar nekaj velikih ladij za križarjenje. »Na takšnih ladjah pluje več kot 4000 potnikov in vsi ti ljudje potrebujejo vodnike. Zdaj za nas ni dela,« je še povedal Berk in dodal, da sta z ženo, ki je prav tako turistična vodnica, že začela razmišljati o tem, da bi se lotila kakšnega drugega dela.

Že pred lanskimi bombnimi napadi je turistični sektor, ki sicer prispeva okoli 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda, močno prizadel spor z Moskvo zaradi sestrelitve lovskega letala, saj so zaradi tega ruski turisti na veliko odpovedovali odhode v Turčijo. V Antalyi, ki so jo nekdaj imenovali »glavno mesto turistične Turčije« in kjer je kar 60 odstotkov gospodarstva povezanega s turizmom, se je število gostov v prvih osmih mesecih leta zmanjšalo za več kot polovico, število ruskih turistov pa celo za 95 odstotkov. Od takrat so se odnosi z Rusijo nekoliko izboljšali, vendar turistični sektor še vedno okreva zelo, zelo počasi.

A Antalya še zdaleč ni edino obmorsko letovišče, ki doživlja poslovno krizo. Priljubljena letovišča, kot so Fethiye, Kemer ali Belek, imajo prav tako velikanske izgube. V številnih restavracijah in hotelih so morali zmanjšati število uslužbencev, veliko turističnih in gostinskih objektov pa letos sploh ni odprlo svojih vrat. V Alanyi je v lanski sezoni ostalo zaprtih več kot 30 odstotkov hotelov. Cumali Bora, prodajalec ročno izdelanih mil, ki je, kot je povedal, s svojimi izdelki nekdaj preskrboval celo nekdanjega britanskega premiera Davida Camerona, je novinarjem povedal, da se je prodaja v pretekli sezoni zmanjšala za več kot polovico. Junija se je na prvih straneh časopisov znašlo letoviško mesto Bodrum, v katerem sta se sprla lastnika trgovin, ki sta hotela vsak v svoj lokal zvabiti dva turista. Vse skupaj se je končalo s pretepom, v katerega je bilo vpletenih petdeset ljudi.

Na jugovzhodu države, kjer med prebivalci prevladujejo Kurdi in kjer so se začeli s turizmom resneje ukvarjati šele pred nekaj leti, se je ta razvoj nenadoma ustavil, ker se je prekinil dveletni mirovni proces med oblastjo in Kurdsko delavsko stranko. Potem ko so se na tem območju znova začeli oboroženi spopadi, je britansko zunanje ministrstvo svojim državljanom svetovalo, naj nikar ne odhajajo na jugovzhod Turčije. V Mardinu, zgodovinskem mestu, ki stoji na vrhu hriba, v katerem so imeli v hotelih leta 2014 stoodstotno zasedenost, si zdaj na vse mogoče načine prizadevajo pritegniti vsaj kakšnega turista.

PREBERI še // Istanbul, mesto za vsakogar

Obupani obrtniki in trgovci

»Manjši obrtniki in trgovci so obupani,« je povedal srebrar, ki ima lokal na eni od glavnih ulic Mardina. »Zdaj Mardin v novicah omenjajo zgolj v zvezi z oboroženimi spopadi, čeprav je v mestu povsem varno.«

Na velikem Trgu sultana Ahmeta, ki velja za glavno zanimivost Istanbula, je več kot tri tisoč trgovin, ki jih je nekdaj obiskalo pol milijona turistov na dan. Zdaj so nakupovalne ulice tega 550 let starega trga skorajda prazne.

Dvainštiridesetletni Alper, ki se že več kot dvajset let ukvarja s prodajo preprog, pravi, da se je reka turistov, ki se je nekdaj zlivala na trg, zmanjšala na polovico.

»Včasih smo vsak dan prodali za 2000 lir preprog. Zdaj ves mesec ne zaslužimo niti polovice tega denarja. Tekače, ki smo jih nekdaj prodajali po 700 lir ali več, zdaj ponujamo po polovični ceni. Prodajamo jih po ceni, po kateri smo jih kupili, da si lahko vsaj deloma povrnemo stroške.« Zaradi slabih poslovnih rezultatov je moral julija odpustiti enega od svojih uslužbencev, zdaj pa se boji, da bo moral do konca leta trgovino preprosto zapreti. Njegova stara družinska trgovina preprog deluje v slikovitem obmorskem kraju Datca, kjer so se nekdaj redno ustavljale velike ladje za križarjenje iz Evrope. Zdaj tukaj ni več turistov in trgovci so ostali brez dela.

Petdesetletni Ömer, ki se prav tako ukvarja s prodajo preprog in ki na Velikem bazarju dela že od svojega devetega leta, pravi, da jim še nikoli ni šlo tako slabo.

»Turčija je že v preteklosti doživljala različne krize, vendar trgovci še nikoli niso bili v tako hudem položaju kot letos. Vsi smo v dolgovih. Moramo skrbeti za svoje družine. Težava je tudi, da ne moremo plačati obrtnikom, ki nam prodajajo svoje izdelke, tako da so se tudi ti znašli v hudih težavah.«

Subvencionirali bodo tudi polete

Turška vlada je pred kratkim napovedala ukrepe, s katerimi naj bi opešanemu turizmu pomagali, da se znova postavi na noge. »Turistična industrija je še posebej odvisna od subvencij,« je na enem od mednarodnih srečanj v Nemčiji dejal turški minister za turizem Nabi Avci. »S predstavniki turizma se bomo dogovorili o konkretnih ukrepih in o vsem skupaj že v prihodnjih dneh obvestili javnost.« Pred kratkim so potrdili, da bodo subvencije za polete v pet priljubljenih obmorskih letovišč, kot so Antalya, Izmir ali Dalaman, veljale vse do konca leta. V prihodnjih dneh naj bi javnost seznanili tudi z vsemi preostalimi ukrepi, ki jih nameravajo uvesti v tem sektorju.

Ahmed Kökler, ki je bil lani januarja imenovan za predsednika poslovnega odbora Velikega bazarja, je obljubil, da bo sprožil kampanjo, s katero si bo prizadeval po vsem svetu znova vzbuditi zanimanje za to nakupovalno središče, ki je bilo nekdaj med turisti izredno priljubljeno.

»Z vsemi svojimi močmi si prizadevamo za to, da bi naš bazar povzdignili v kulturno, trgovsko, zgodovinsko in turistično središče,« je poudaril v izjavi za turška sredstva javnega obveščanja.
Trgovci, ki na bazarju prodajajo različne izdelke, pa so vse bolj nestrpni. Upajo, da jim bo vlada ponudila pomoč, s katero jim bo uspelo premostiti to neugodno obdobje, in da jim zaradi pomanjkanja dela ne bo treba zapreti trgovin. »Med ukrepi, ki bi nam lahko bili v pomoč, naj omenim odpis dolgov, brezobrestna posojila in nižje davke. Če se ne bo v kratkem nekaj korenito spremenilo, bomo vsi po vrsti propadli,« pravi Ahmet Kökler.

Članek je bil objavljen v Tripu in je povzet po pisanju Guardiana.

Turki nimajo le dolgih peščenih plaž

Turčija, kjer je turizem še pred časom cvetel, je zaradi terorističnih napadov in neuspelega državnega udara ena od držav, v katerih se je obisk tujih gostov močno zmanjšal.

A so tudi kraji, ki gotovo niso visoko na seznamu terorističnih skupin ali posameznikov z zlimi nameni. Tako je smuka v smučarskem središču Karacadag blizu mesta Siverek (na fotografiji) na jugovzhodu Turčije, kjer prevladuje kurdsko prebivalstvo, gotovo varna in prijetna.

Turčija, ki je sicer bolj znana po poletnem turizmu in plažah, ima najmanj 16 večjih smučarskih središč.

Članek je bil objavljen v Tripu.

Foto: Reuters

Kako terorizem vpliva na odločitve turistov

Ne moremo si zatiskati oči, da terorizem in begunska kriza nista vplivala na razmere v turizmu. Nekoč obljudene destinacije in turistične atrakcije so sedaj prazne in varovane s policijskimi ter vojaškimi močmi. A teza, da bodo ljudje letošnje poletje raje ostali doma, bi bila preveč populistična. Rochelle Turner, vodja raziskav pri World Travel & Tourism Council (WTTC), je za Conde Nast Traveller povedala, da je turizem izjemno prožen sektor. »Nedavni teroristični napadi predvsem vplivajo na določeno regijo, ki je bila napadena, ne pa na makroekonomsko stanje v turizmu. Ena izmed reakcij, ki jo opazimo pri turistih je, da spremenijo ciljno destinacijo, ne opažamo pa, da bi prenehali potovati,« pravi Turnerjeva.

Takšna opažanja zaznavajo tudi na agenciji Kompas. »Stranke se zelo premišljeno odločajo, kam bodo odpotovale, kje bodo preživele svoje počitnice. Razmisleka in vprašanj je več kot v preteklih letih, tudi čas za sprejetje končne odločitve je nekoliko daljši. Veliko več vprašanj beležimo, kdo je letalski prevoznik, pa tudi, kakšna so uradna priporočila ministrstva za zunanje zadeve, ki jih tudi sicer Kompas vsakodnevno spremlja in v celoti upošteva. Previdnost pri izbiri destinacije je veliko večja,« je za Vandraj povedala Jasmina Feguš iz Kompasa. Pri omenjeni agenciji so na počitniškem segmentu izločili nekatere destinacije, ki predstavljajo nekoliko večji riziko: Tunizijo in Egipt.

Zanimanja za Egipt trenutno ni.

Zanimanja za Egipt trenutno ni.

»V času po napadu se sicer obisk določene destinacije vedno zmanjša. Trenutno ni večjega zanimanja za določene počitniške cilje (Egipt, Pariz, Bruselj). Še vedno pa se delajo individualne rezervacije in poslovna potovanja. Spremembe, ki smo jih uvedli z novo potovalno sezono so, da smo pripravili več programov, ki so vezani na naravne znamenitosti in obisk bolj odmaknjenih in skritih krajev od velikih prestolnic,« pove Feguševa ter zaključi, da so daljši razmislek pred odločitvijo, veliko več vprašanj, pazljivo spremljanje dogodkov po svetu, zaupanje v agencijo in cena, tisto, kar ljudi najbolj zanima pred odhodom na počitnice. Prav na cene aktualne razmere močno vplivajo. Te so sedaj občutno nižje, predvsem v Grčiji, veliko akcij pa ponujajo tudi v Bruslju.

Tipičen pogled – najbolj oblegane ulice nekaj dni po napadih samevajo.

Tipičen pogled – najbolj oblegane ulice nekaj dni po napadih samevajo.

Teroristični napadi zagotovo vplivajo na mesta, po napadih v Parizu je hotelska zasedenost nemudoma padla za 21 odstotkov in naslednji dan že za 23 odstotkov. V Turčiji so februarja zaznali 10 odstotkov manjšo zasedenost hotelskih kapacitet v primerjavi z lanskim februarjem. Strah, ki ga vzbudi terorizem je seveda pričakovan, a na dolgi rok ne vpliva na regijo. Kot ugotavljajo pri WTTC je potrebnih 13 mesecev, da mesto ‘okreva’ po napadu. Morda se sliši veliko, a za primerjavo, 24 mesecev je potrebnih, da si mesto opomore od okoljske katastrofe in 27 mesecev za politične nemire.

In kako so se na situacijo v svetu odzvali Slovenci? Po podatkih Megabona je občutno večje zanimanje za Hrvaško, kamor bodo šli tisti turisti, ki so do sedaj obiskovali Turčijo in Grčijo. Hrvaška že zdaj beleži 30 odstotkov večjo zasedenost v primerjavi z lanskim letom.

Foto: Reuters, Shutterstock

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.