Opevana pica iz kislega testa, ki jo spečejo v minuti in pol

Tokrat smo nove okuse preizkušali v ljubljanski piceriji trappa. Njihova glavna značilnost je kislo testo, takšno, ki so ga mesile že naše babice, preden ga je povozil industrijski kvas. 

Medtem ko smo v zadnjih nekaj letih doživeli preporod burgerjev, ki so se iz “manjvredne” hitre ulične hrane prekvalificirali v vrhunske kulinarične mojstrovine, se – kot kaže – zdaj podobno dogaja tudi picam.

Picerij v Sloveniji res ne manjka, a vsaka pica vendarle ni enako dobra pica. Tokrat smo preizkusili picerijo trappa na Viču v Ljubljani, kjer jih pečejo iz kislega testa z drožmi. Niso prvi, niti edini, so pa pokazali, da mislijo resno. Preden je prišel na police trgovin industrijski kvas, so naši predniki pekli kruh z drožmi, oziroma iz divjega kvasa. Kislo testo z drožmi pa se očitno končno vrača, saj je spet čedalje bolj priljubljeno. Zakaj je tako posebno?

Testo za pico, ki ne obleži v želodcu

Droži so povsem naravno vzhajalno sredstvo, ki vsebuje naravno prisotne kvasovke in mlečnokislinske bakterije, s katerim se pripravlja kislo testo. Zaradi svojih lastnosti ima številne prednosti za prebavo. Ena izmed njih je učinkovita razgradnja fitinske kisline, ki jo vsebujejo žita, kar zmanjša napihnjenost in prebavne motnje. Kislo testo se prebavlja počasneje, zato pomaga ohranjati stabilnejšo raven krvnega sladkorja. Je tudi prebiotik in pomaga podpirati zdravo črevesno floro.

Posebnost kislega testa je v tem, da ima svoj lastni okus. In to dobrega! V trappi uporabljajo lastni divji kvas, ki so ga sami vzgojili pred tremi leti. Hranijo ga dvakrat na dan z mešanico moke in vode v razmerju 1 : 1 : 1 (obstoječi kvas : voda : moka). In če bi ga radi vzgajali tudi sami doma, so pravi naslov, da vam o tem povejo kaj več.

Pica je popolna takrat, ko ji ničesar več ne moremo odvzeti

Skozi nov lokal so nas popeljali ustanovitelji trappe – Urška, Luka in Nejc, utečena ekipa, ki stoji že za Ludo, priljubljeno restavracijo v Ljubljani. Zaupali so nam nekaj skrivnosti najbolj opevanega načina priprave pic ta hip. Pa tudi recept zanjo (vam ga zaupamo na dnu članka)!

Kot nam je zaupal Luka, je dober picajolo nekaj podobnega kot dober sushi chef. Od njegovega znanja in kilometrine je odvisno, kako bo “odprl” testo, od tega pa, ali bodo na skorji majhni mehurčki ali ali bo ta lepo vzhajala … Pa vse ostalo tudi. Velik poudarek namenjajo skrbno izbranim sestavinam, ki jih večino uvozijo iz italijanskih dežel Apulije in Kampanje.

Njihov recept za odlične pice pa se ne skriva le v divjem kvasu in sestavinah iz italijanskih dežel. Urška, Luka in Nejc pravijo: “Pica je popolna takrat, ko ji ničesar več ne moremo odvzeti. Pravi izziv je uporabiti čim manj različnih sestavin in doseči večplastnost okusov, tekstur in temperature. Pomembno je, da gre za uravnotežen preplet slanosti in sladkosti, maščob in kisline, umamija in arom. Okusi morajo biti torej izraziti, a hkrati ne preveč intenzivni. Tako se pice in okusov ne nasitiš prehitro, obenem pa je tudi zadnji grižljaj še vedno lahek ter intenziven kot prvi,” so prepričani.

Pico spečejo v 1,5 do 2 minutah

Pice pečejo v zelo vroči vrtljivi italijanski peči na 430 stopinjah Celzija, pečena pa je v 1,5 do 2 minutah. Mimogrede, v trappi nas je pritegnil tudi interier, ki je delo industrijske oblikovalke Nuše Jelenec. Podobno kot v nekaterih picerijah, tudi tu lahko gostje opazujejo vsak korak priprave. V samem središču picerije namreč stoji krušna peč, ki ima vrtljivo dno. Vseh 12 pic, za kolikor je v njej prostora, lahko opazujete med vrtenjem, opazili pa boste, kako hitro se testo napihne – ja, to se ene tistih pic z visokim in hrustljavim robom, a tankim testom v sredini.

Pa okusi? Med drugim imajo priljubljeni klasiko in margerito, pa tuno (na kateri je surova tuna) in špargljevo s kremo iz tartufov ter pico z avtohtono kranjsko klobaso! Poleg rdečih in belih pic ponujajo tudi tapase (priporočamo rake iz peči in tatarski biftek!) in ekološko pridelana slovenska vina – pravijo, da je pivo ob pici lahko pretežko.

Ob trappi še trappica

Trappa ima sicer tudi mlajšo sestro, ki ni za posedanje v picerijah. Ta ne živi na Viču, ampak v središču Ljubljane in je za tiste, ki nimajo časa odsedeti med malico. Ime ji je trappica, v njej pa strežejo pomanjšane (in cenejše) različice pic iz enakega testa – njeno bistvo je, da jo vzamete s seboj ali pojeste stoje ob pultu.

RECEPT ZA TRAPPINO TESTO Z DROŽMI

Za testo:

– 570 g moke 00 (fino mleta, a močna)

– 350 g mrzle vode

– 50 g droži (divjega kvasa)

– 7 g soli

Navodilo za pripravo:

  1. V vodi raztopi droži ter med mešanjem postopoma dodaj moko. Dodaj sol. Gneti z mešalcem na nizki hitrosti ali ročno 12-15 minut, dokler testo ni zelo gladko in zelo prožno.
  2. Pokrij testo in ga pusti počivati vsaj 1 uro.
  3. Iz testa oblikuj 3 krogle in jih zapri v neprodušno posodo. Pazi, da se med seboj ne dotikajo. Naj počivajo 1 uro, nato jih pospravi za 12 ur oz čez noč v hladilnik. Iz hladilnika jih vzemi vsaj 6 ur preden oblikuješ svojo pico.
  4. Iz posode nežno vzemi testo in ga narahlo pomokaj. S prsti pritiskaj in stiskaj zrak iz sredine testa v rob. Razvleci testo tako, da z eno roko vlečeš testo, z drugo ga držiš pri miru. Ponavljaj, dokler pica ni enakomerno raztegnjena do cca 30 cm premera in je na sredini zelo tanka. Prestavi testo na pica lopar oz transferno ploščo.

FOTO: Maja Fister

PREBERITE ŠE:

Kulinarični sprehod po Ljubljani: Ko vam vrhunski chefi kuhajo v Mestni hiši, muzeju Iluzij ali na obzidju Ljubljanskega gradu

Bohinj in Piran na lestvici neverjetnih krajev v Evropi, za katere “nihče ne ve”

Tuji mediji o Sloveniji in njenih lepotah navadno pišejo precej začudeno, kot da za nas nikoli prej niso slišali, novo odkritje pa jim je nadvse všeč. Tokrat sta jih navdušila Bohinj in Piran.

Spletni medij Culture trip je objavil članek z naslovom “19 neverjetnih krajev v Evropi, za katere niste vedeli, da obstajajo” in v njem med drugimi izpostavil kar dve slovenski destinaciji: Bohinj in Piran.

Skriti dragulji: najboljši način raziskovanja Evrope

Slovenija se je tako uvrstila na še eno zanimivo lestvico. Portal velja za enega od najhitreje rastočih spletnih medijev s pisarnami v Londonu, New Yorku in Tel Avivu. Na mesec jih bere 20 milijonsko občinstvo. Na družbenih omrežjih pa jim sledi več kot 7 milijonov sledilcev. V članku so zapisali, da je najbojši način raziskovanja Evrope z odkrivanjem skritih draguljev.

Dva od njih sta po njihovem mnenju tudi Bohinj in Piran. Bohinj opisujejo kot »edinstveno, lepo in očarljivo destinacijo v osrčju Julijskih Alp.« Piran pa priporočajo za cilj na fotografskem potovanju, saj je »nedvomno eno izmed najbolj fotogeničnih mest v celotnem Mediteranu«, ki vabijo z bogato zgodovino, kulturo in prijaznostjo domačinov.

Na seznamu so se poleg Bohinja in Pirana znašli še hrvaški Hvar, italijanski biseri Burano, Alberobello in Civita di Bagnoregio, pa slap Kravica v BIH, Dinant v Belgiji, Isle of Skye na Škotskem, Kylemore Abbey na Irskem, Faial na Portugalskem, Meteora – samostani med zemljo in nebom v Grčiji, švicarski Lugano, Ohrid v Makedoniji, Sintra na Portugalskem, Lofoten na Norveškem, črnogorski Kotor, Ronda v Španiji ter Kizhi v Rusiji.

Vir: STO
Foto: Maja Fister

PREBERITE ŠE:

Poreč in vsi razlogi, zakaj morate tja na oddih

Indija: Holi, najbolj pisan festival na svetu!

V Indiji proslavljajo enega najbolj pisanih hindujskih festivalov – Holi!

Holi proslavlja zmago dobrega nad slabim, naznanja pa slovo od zime in prihod pomladi ter prvih setev. V Indiji ga v vseh večjih krajih praznujejo vsako leto, dan za polno luno v marcu. V nekaterih predelih Indije se praznovanja razpotegnejo kar čez ves teden!

Med festivalom zaprejo trgovine in urade, ljudje si nadanejo najbolj kričeča oblačila in se posipajo z barvnimi praški in obmetavajo z obarvano vodo. Pa tudi prepevajo in plešejo pod vodnimi pršilci. Zato ni nič čudnega, da gre za enega najbolj priljubljenih in slikovitih praznikov v Indiji. Med praznovanji tradicionalno uživajo tudi bhang, pasto iz kanabisa.

Med rituali je zažiganje demonke Holike, v ta namen pa zažgejo velike kresove, okoli katerih plešejo, pojejo in se sprehodijo vsaj trikrat. V nasprotju z večino drugih festivalov v Indiji, ob Holiju ne izvajajo drugih verskih ritualov, festival je namenjen zgolj temu, da se ljudje zabavajo!

Vandraj namig: Če vas torej v to slikovito deželo zanese prav med Holijem, predlagamo, da se pripravite na veliko vode in barv, zato oblecite nekaj, česar vam ne bo preveč škoda, priporočamo pa tudi, da si v lase in kožo vtrete kokosovo olje, ki bo preprečilo, da se vam bi barva preveč vpila, sicer jo boste odstranili le s težavo.

Foto: Pixabay, Unsplash, Shutterstock

Preberite še:

Kerala – Indija za začetnike

S Celjske koče do Grmade kmalu z ziplinom

S Celjske koče do Grmade in nazaj bomo kmalu lahko šli s približno 400 metrov dolgim ziplinom!

Celjska družba za upravljanje s parkirišči in javnimi objekti ZPO bo letos začela z ureditvijo približno 400 metrov dolgega ziplina, ki bo peljal s Celjske koče do Grmade in nazaj.

“Za izgradnjo ziplina na Celjski koči je pridobljen projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, saj je to zahteven tako imenovan linijski objekt, ki bo potekal v neposredni bližini Nature 2000,” nam je sporočila vodja projektov v ZPO Celje Tatjana Hren.

Gradnja do poletja še prepovedana

Kot pa so nam še zaupali pri ZPO, se gradnja ziplina ne sme izvajati od 1. marca do 30. junija. Zakaj? Zaradi varovanja ptic, saj je to obdobje, ko se razmnožujejo in gnezdijo. S tem pa bi preveč posegali v njihovo okolje.

Ob zagotovljenem financiranju izgradnje, uspešno izvedenem javnem razpisu ter pridobljeni potrebni upravni dokumentaciji, bi torej lahko pričeli z izgradnjo letošnjo jesen.

Linijski objekt bo sestavljen iz dveh jeklenic – dveh ziplinov. Prvi se bo začel s spustom na startnem stolpu pri Celjski koči in bo dolg 411 metrov. Končno točko bo predstavljala platforma na drevesu v bližini Pečovniške koče na Grmadi. Najvišja oddaljenost prve jeklenice od tal bo 96,7 metra.

Druga jeklenica, imenovana Zipline II., bo dolga 395 metrov, vožnja z njo pa se bo začela na platformi na drevesu blizu Pečovniške koče na Grmadi in končala pod Hotelom Celjska koča. Največja globina ziplina na tem delu bo 105,7 metra.

Foto: Shutterstock/simbolična fotografija

PREBERITE ŠE:

Beograd: mesto zabave, dobre hrane in izrednih znamenitosti

 

Cookovi otoki se kmalu ne bodo več tako imenovali

Cookovi otoki so majhna otoška država v Tihem oceanu, ki pa bo morda kmalu spremenila ime.

Otočje, ki leži približno tri tisoč kilometrov severozahodno od Nove Zelandije, je poimenovano po britanskem raziskovalcu Jamesu Cooku. A ime po mnenju otoške vlade ne odraža polinezijske kulture. Zato želijo skupini 15 otočkov nadeti novo ime. Takšno, ki bo bolj značilno zanje.

Cookovi otoki so bili od leta 1888 do leta 1900 britanski protektorat, nato pa so prišli pod upravo Nove Zelandije. Otočje je neodvisno od leta 1965, vendar ohranja tesne vezi z Wellingtonom, ki je odgovoren za zunanje zadeve Cookovih otokov, otočanom pa omogoča življenje in delo v Novi Zelandiji.

Novo ime bo v maorskem jeziku

Na Cookovih otokih so v namen iskanja novega imena ustanovili komisijo. Ta je najprej prišla na idejo, da bi otokom dodali ime, podobno kot je Nova Zelandija znana pod maorskim imenom Aotearoa. Po debatah pa so sklenili, da želijo zdajšnje ime povsem opustiti. Novo ime bi moralo biti povsem v maorskem jeziku.

Sklenili so, da mora novo ime odražati dediščino države, njene ljudi in globoko krščansko vero. Toda do spremembe imena države z 12 tisoč prebivalci je še veliko preprek. Sprememba zato ne bo prišla čez noč.

Na Cookovih otokih sicer ne razpravljajo prvič o spremembi imena. Leta 1994 so prebivalci na referendumu odločno zavrnili ime Avaiki Nui. Kako se bo razpletlo tokrat, še ni znano.

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE:

Slovenka, ki govori kitajsko in jo čaka plemiška korejska poroka #intervju

Ne le London, tudi Pariz je sit turistov, ki pozirajo za Instagram

Parižani, ki živijo na ulici Rue Cremieux si želijo samo dvoje – mir in tišino.

Pisali smo že o tem, kako so prebivalci fotogeničnega naselja Notting Hill v Londonu siti turistov (tukaj), ki se fotografirajo pred njihovimi pisanimi domovi. Zdaj pa se zaradi identičnega problema razburjajo tudi Parižani.

Fino je, če živiš na najbolj opevanih krajih, ki privabljajo ljudi z vsega sveta. A malo manj fino je, če ti s svojo radovednostjo začnejo omejevati življenja domačinov. Prebivalci pariške ulice Rue Cremieux imajo dovolj turistov, ki se zbirajo pred njihovimi domovi in skušajo ujeti najlepšo fotografijo, ki bi jo delili s svojimi sledilci na Instagramu.

Domačini prosijo oblasti, naj ulico ob določenih urah kar zaprejo

Rue Cremieux je majhna tlakovana ulica v središču Pariza. S plazom modnih blogerk in Instagram zvezdnic pa je postala prava uspešnica. Tam namreč nastajajo fotografije, ki kar kličejo po všečkih.

Naval takšnih ljudi, še posebej, če nimajo občutka za tujo lastnino, pa že pošteno načenja živce domačinov. Pred njihovimi vrati namreč sedijo gruče ljudi, se glasno pogovarjajo in v želji za najboljše fotografije naslanjajo na vrata ali še kaj hujšega.

Domačini so celo zaprosili mestni svet, naj postavi ograjo, s katero bi lahko zaprli ulico v času navala turistov – to je ob večerih, koncih tedna ter sončnih vzhodih in zahodih.

Club Cremieux – parodija na početje obiskovalcev

Da je početje obiskovalcev Rue Cremieux lahko res bizarno, priča tudi profil na Instagramu z imenom Club Cremieux, ki je parodija na vse skupaj. Tam najdete posnetke obiskovalcev, ki so za dobro fotografijo pripravljeni narediti res marsikaj – od ležanja na tleh, snemanja raperskih videospotov, dekliščin, jogistov, mladoporočencev, razgaljenih nosečniških fotografiranj in še česa.

Foto: Shutterstock in Instagram

PREBERITE ŠE:

London: To je eden najlepših in povsem brezplačnih razgledov na mesto

Preverite, kje boste lahko kavo plačali z verzom

Globalna pobuda “Plačaj z verzom” k ustvarjanju ponovno poziva priložnostne in uveljavljene poete. Z verzom boste lahko plačali 21. marca, ob svetovnem dnevu poezije. Poezijo bo kot začasno plačilno valuto sprejemalo približno 70 slovenskih kavarn. Tam vas bodo pričakali listki in svinčniki, vsak avtorski verz pa vam bo prinesel brezplačno kavico ali čaj.

Letošnji verzi pa imajo tudi posebno poslanstvo. Bolnikom z najtežjimi oblikami krvnih rakov bodo namreč ponudili psihološko oporo pri vrnitvi nazaj v življenje. Ob vprašanju, kakšna je danes vrednost poezije, so se v podjetju Julius Meinl odločili, da podrobneje raziščejo, kaj se dogaja v naših možganih, ko se srečamo s poezijo. V ta namen z raziskovalno družbo Valicon v sodelovanju s podjetjem BlackBox trenutno izvajajo edinstveno raziskavo. Ta bo z uporabo napredne tehnologije EEG razkrila globlje, nezavedne možganske procese, ki jih sproža poezija.

Poezija kot oblika terapije za bolnike s krvnimi raki

Tudi letos je akcijo podprl pesnik Feri Lainšček, ki je izbral tri pesmi, na katerih se izvaja raziskava. Odzivi nanje, zbrani v raziskovalnem poročilu, bodo predstavljeni prav ob svetovnem dnevu poezije, 21. marca.

Vpogled v možgansko aktivnost bo ponudil iztočnico za razpravo o poeziji in ustvarjanju kot obliki terapije. Poezijo bodo namreč v Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo L&L uporabili tudi kot eno od oblik psiho-socialne pomoči bolnikom s krvnimi raki. K temu bodo prispevali tudi zbrani verzi letošnjih gostov kavarn. Za vsak verz bo namreč podjetje Julius Meinl za rehabilitacijo bolnikov s krvnimi raki prispevalo 30 centov. Po izkušnjah iz minulih let pričakujejo več kot 8.000 tisoč verzov.

Podpornik tudi Feri Lainšček

“Čeprav sodim med pesnike, katerih poezija je našla pot do bralcev, moram priznati, da ne vem veliko o tem, kako ustvariti poezijo, ki bo našla pot do bralcev. Tudi v tem paradoksu tiči delček skrivnosti, ki morda odgovarja na vprašanje, zakaj je pesnjenje večno ne-naučena dejavnost in zakaj je poezija nekaj, kar lahko učinkuje le samo po sebi ali pa pač ne učinkuje. Na podobno dvojnost zlahka naletimo tudi ob razmišljanju o poeziji kot obliki terapije. Čeprav ni bila ustvarjena zato, da bi kaj lajšala in zdravila, temveč se temu kvečjemu upira in izmika, iz dneva v dan najde mnoge bralce, ki si z njo pomagajo in pravijo, da jim je bolje. Tudi v tem je čudež poezije in njena presežna moč, ki se razumskemu dojemanju izmika. Za pionirsko raziskavo, ki bo s pomočjo biometrike skušala zaznati nezavedne možganske procese ob doživljanju poezije, sem izbral tri zelo različne pesmi. In moram priznati, da sem že prav radoveden,” pravi Feri Lainšček.

Plačaj z verzom: poiščite najbližjo kavarno in prebudite pesnika v sebi!

21. marca se s prijatelji lahko ob pisanju poezije srečate v eni izmed približno 70 kavarn po Sloveniji, katerih seznam se dopolnjuje TUKAJ.

Denarnico lahko pustite doma, saj vas bodo na mizah pričakali svinčniki in lističi. Nanje zapišete svoj avtorski verz, ga oddate strežnemu osebju in tako z njim poravnate račun za kavo ali čaj po svoji izbiri.

Svetovni dan poezije, ki ga obeležujemo 21. marca, je leta 1999 razglasil UNESCO. Namen dneva je spodbujati branje, pisanje, založništvo in poučevanje poezije po vsem svetu. In kot pravi Unesco, “dati novo priznanje in spodbudo nacionalnim, regionalnim in mednarodnim poetičnim gibanjem.”

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE:

Slovenka, ki govori kitajsko in jo čaka plemiška korejska poroka #intervju

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.