Ideja za izlet: Z avtovlakom iz Bohinjske Bistrice v Most na Soči

Kako pa vi potujete z Gorenjske na Primorsko? Odlična možnost transporta potnikov, kjer ne manjkajo niti lepi razgledi, je skok na avtovlak!

Poznate že vse poti, ki vodijo iz Bohinjske Bistrice do Nove Gorice? Med Gorenjsko in Primorsko vas lahko popelje tudi avtovlak. Postojanke, ki jih opravi, so Bohinjska Bistrica – Podbrdo – Most na Soči in Nova Gorica.

Most na Soči

Na vlak z avtomobilom ali kolesom

Potniki z osebnimi avtomobili se lahko preprosto, hitro in varno zapeljejo z avtovlakom iz Bohinjske Bistrice do Podbrda, Mosta na Soči, Nove Gorice in nazaj. Na vlak lahko naložite osebni avtomobil, kombi, poltovornjak, avtodom, štirikolesnik in kolo. Vozila so lahko visoka največ 3 metre, široka pa največ 2,4 metra.

Vozovnico za prevoz avtomobila kupite pri spremljevalcu vlaka tik pred odhodom. Priporočamo, da prispete na postajo vsaj 15 minut pred odhodom vlaka. Cenik, vozni red in druge podrobnosti preverite na strani železnic (tu).

Skozi najdaljši slovenski železniški predor in najdaljši kamnit mostni lok

Bohinjska proga sicer velja za eno od najlepših gorskih železnic v Alpah. Je tudi izjemen tehnični spomenik, ki z naravnimi lepotami vožnjo naredi nepozabno, hkrati pa poveže dva različna svetova, bohinjskega in primorskega.

Proga se ponaša z najdaljšim slovenskim železniškim predorom – to je seveda Bohinjski predor, ki meri 6.327 metrov. Pa tudi z mostom čez reko Sočo z najdaljšim kamnitnim lokom v svetovnem merilu, seveda govorimo o Solkanskem mostu, ki meri 85 metrov. Avtovlak pelje tudi skozi goro Črna prst v dolino Bače.

Solkanski most

Ogled razstave v vagonu avtovlaka

Poleg vagonov, ki so namenjeni prevozu avtomobilov, v katerih sedijo potniki, pa ima avtovlak tudi potniški vagon, kjer najdete stojala za kolesa. V njem je prostora za 36 potnikov in 30 koles.

Posebnost vagona, imenovanega po gradbenem inženirju Maksu Klodiču, ki je gradil tudi bohinjsko progo, je stalna potujoča razstava o inženirju in gradnji bohinjskega predora. Razstavo z naslovom Inženir Maks Klodič – ustvarjalec novih poti sicer lahko vidite tudi brez da se vozite z vlakom – tako, da si jo ogledate kar na postaji, medtem ko natovorjajo vlak.

Potniški vagon z razstavo

Nekaj idej, kaj vse lahko počnete v Mostu na Soči, pa najdete TUKAJ.

FOTO: Maja Fister

PREBERITE ŠE: Izlet v idilo: V osupljiva Tolminska korita in na t’minsko friko

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Ideja za čaroben izlet: Božičkova dežela v Bohinju

Kam na prazničen izlet? Božičkovo deželo najdete daleč od ponorelega sveta, skrito med drevesi – v bližini Bohinjskega jezera.

Božičkova dežela v Bohinju je poseben kraj, ki že od leta 2012 razveseljuje otroke, pa tudi kakšnega odraslega, ki ni pozabil na svoje otroške sanje. V idilični leseni koči in njeni okolici je spet zaživela zgodba pravljičnih junakov, ki si neizmerno želijo družbe rdečeličnih malčkov, ki še vedno verjamejo v pravljice.

Do hiške belobradega dobrega moža

Skozi gozd vas bo Božičkova pomočnica popeljala do idilične koče, kjer bo otroke pričakal belobradi gospod, odet v rdeča oblačila. Ob odprtem ognjišču lahko otroci prisluhnejo zgodbicam iz pravljičnega sveta. V času zgodbice so otroci v koči sami z Božičkom, zato je program primeren za otroke, starejše od treh let.

POZOR: Do 17. decembra (do 10h) lahko sodelujete v Vandraj obdarovanju in prejmete DRUŽINSKO VSTOPNICO (2 odrasla + 1 otrok) za Božičkovo deželo! Več o tem, kako sodelujete, preverite TUKAJ!

Jelenčkov spust in snežne tube

V Božičkovi deželi imajo tudi jelenčkov spust, ki ga sestavljata dva ziplina. Otroke pa razveselijo tudi raziskovanje skozi Polhov rovček, zapletena pajkova mreža in spretnostna potka. Skozi Božičkov park starši spremljate svoje otroke.

Če vremenski pogoji to dovoljujejo, imajo tudi spuste s snežnimi tubami. Imajo tudi veliki tobogan in otroški kotiček z ustvarjalnimi delavnicami, ponujajo pa še družinsko fotografiranje “Palčkove družine”. Tu živijo palčki in vragolije!

Božičkov nabiralnik za pisma

Pri njih najdete tudi Božičkov nabiralnik, kamor otroci lahko prinesejo svoje risbice in pisma, ki jih lahko ožigosajo s pravim Božičkovim žigom. Več o rezeraciji terminov za obisk najdete TU.

FOTO: Božičkova dežela

PREBERITE ŠE: Rovaniemi: Na Severni pol k jelenom in Božičku v naročje

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Spa oddih v Bohinju: To je prvi ekološki hotel pri nas!

Bohinjsko jezero je vedno dobra ideja za aktiven oddih. Še toliko bolje, če je ta obarvan s trajnostno in ekološko noto.

Vsake toliko potrebujemo kratek pobeg v naravo, da se naše telo in um malce umirita, da se nadihamo svežega zraka in znebimo stresa. Na srečo imamo v Sloveniji številne možnosti za rekreacijo v čudoviti naravi. Bohinjsko jezero je gotovo ena izmed točk, ki je primerna za izlet skozi vse leto. Pa, če vam povemo še, da prav tam stoji še prvi ekološki hotel pri nas?

V Bohinju stoji prvi ekološki hotel pri nas

Ste vedeli, da se v Bohinju nahaja ekološki hotel? Prvi te vrste pri nas, Bohinj Eco Hotel, so odprli pred skoraj desetletjem. Njegove glavne prednosti so naravni materiali, lastna vodna črpalka, ekološki sistem ogrevanja vodnega parka, polnilne postaje za električne avtomobile ter ekološka kulinarika. Zdravje in dobro počutje sta tu postavljena na prvo mesto, hkrati pa je posebej pomembna tudi skrb za okolje.

Priznani hotel slovi po tem, da gre za prvi ekološki hotel v Sloveniji. V hotelski restavraciji vam postrežejo s slovensko in z mednarodno kulinariko ter s posebnimi vegetarijanskimi in nizkokaloričnimi jedmi, pripravljenimi iz ekoloških sestavin lokalnega izvora.

Odlično ponudbo za ECO hotel Bohinj najdete na Megabonu! 

Ekološki vodni park

Vodni park Bohinj, ki je ogrevan na poseben ekološki način, se ponaša z več kot 500m2 skupnih bazenskih površin! Bazeni so razgibano oblikovani in primerne globine za vse starosti. Bazenski prostor ima večji rekreacijski bazen, dva jacuzzija in otroški bazen z atrakcijami. V glavnem rekreacijskem bazenu se lahko razvajate v zvočni votlini ali pa se pocrkljate v votlini za zaljubljene.

Tisti bolj adrenalinskega tipa, pa se lahko preizkusite na bazenski plezalni steni ali se spustite po toboganu! Rekreacijski bazen je primeren tudi za animacijo starejših in mlajših! Bazenske atrakcije in efekti, kot so: masažne kadi, vodne šobe, divja reka, tropski slap vam bodo gotovo še v dodatno veselje.

Panoramski wellness z nepremagljivim razgledom

Panoramski hotelski welness je še ena ogromna prednost Eco hotela Bohinj. Zajema bazen, turško savno, finsko savno, masažni prostor, prostor za sprostitev in veliko teraso za sončenje.

Bohinjsko jezero je idealna destinacija za aktiven in sproščujoč oddih

V neposredni bližini hotela se lahko podate na plezanje, raftanje in pohodništvo ali pa obiščete bližnji adrenalinski park. Hotel nudi tudi shrambo za kolesa in možnost najema koles. Ogledate si lahko slap Savica, smučate na Voglu ali pa se podate na raziskovanje čudovite okolice jezera. Sprostite se v hotelu, kjer se zvečer lahko zabavate tudi na hotelskem bowlingu.

Odlično ponudbo za ECO hotel Bohinj najdete na Megabonu! 

Foto: Shutterstock, Megabon

PREBERITE ŠE: Popoln romantičen SPA oddih med vinogradi: Sibon wine & spa resort

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

BOHINJ: sneg, savna in polpenzion v studiu s pogledom na jezero

Bohinj je vedno dobra ideja za idiličen oddih. Toliko bolje, če ga lahko podaljšate za čez noč ali dve in uživate v lepotah narave, dobri kulinariki ali se sprostite v aparmajskem SPA-ju. 

Apartmaji Triglav – pogled na jezero in gore 

Očarljivi Apartmaji Triglav se nahajajo v idilični bohinjski vasici Stara Fužina, na robu tako imenovanega jezerskega polja. Nedavno prenovljeni apartmaji ponujajo čudovit razgled na Bohinjsko jezero in okoliške gore. Goste pa čaka tudi brezplačno parkirno mesto.

Tokrat smo na Megabonu ujeli odlično ponudbo (klik) za oddih v njihovem studiu s pogledom na jezero, v katerega je vključen tudi polpenzion – zajtrk in trihodna večerja. Bogata kulinarika in raznolik nabor aktivnosti ob jezeru ali na snežnih strminah zagotavljajo edinstveno sprostitveno doživetje v pravljični zimski idili.

Zimska idila in skok v savno

Ob zimskih radostih je dan primerno skleniti na toplem. Omenjena ponudba že vključuje tudi 2-urni vstop v wellness, kjer vas pričaka zasebni prostor s počivalniki, finsko in turško savno, senzorično prho ter masažno sobo.

Na kolo, smuči ali kajak!

Razlogov za obisk Bohinja je veliko: mirno jezero in bučeči slapovi, globoke soteske in tihi tolmuni, plahe živali in razkošno alpsko cvetje, navdušujoče kreacije narave in veličastni naravni pojavi …

Kaj boste ob tem slovenskem biseru počeli, je nekoliko odvisno od letnega časa. V aparmajih imajo na voljo izposojo pripomočkov za vse vrste dodatnih aktivnosti. Na primer izposojajo kolesa, lahko vas odpeljejo na soteskanje, kajak, kanu, jahanje, vam pokažejo najbližjo smučarsko šolo ali kje izposojajo smučarsko opremo, uredijo vodene daljše ali krajše izlete in še kaj. Bohinj je enostavno oaza za vse, ki iščejo oddih v prečudoviti naravi!

Vam diši oddih v Apartmajih Triglav? Potem ne spreglejte Megabon ponudbe – TUKAJ!

Foto: Lipar Design, Apartma Bohinj, Megabon

PREBERITE ŠE: Ideja za zimski izlet z otroki: Belopeška jezera

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Soriška planina: vonj po raju med Gorenjsko in Primorsko

Soriška planina se skriva v osrčju Julijskih Alp, na meji med Gorenjsko in Primorsko. Ujamete jo med vožnjo po panoramski cesti med Bohinjem in Tolminom in je vsekakor vredna postanka. Tudi večdnevnega.

V objemu bujnih gozdov Jelovice in na robu mogočnih Julijskih Alp se na nadmorski višini od 1287m do 1550m bohoti lepotica med planinami – Soriška planina. Ste jo že obiskali? Imamo kup idej, zakaj jo morate dodati na seznam krajev, ki jih velja videti še v tem življenju. Za začetek že zaradi vedno široko nasmejane ekipe ljudi, ki skrbi za goste planine!

Soriška planina ponuja številne aktivnosti skozi vse leto. Pozimi na smučišču obratuje pet naprav – otroška vlečnica Lucija, tri vlečnice in dvosedežnica Lajnar. Poleg alpskega smučanja na desetih kilometrih prog obiskovalci lahko uživajo v turnem smučanju, teku na smučeh na urejenih progah po gozdovih Jelovice, sankanju, krpljanju in zimskem pohodništvu po okoliških vrhovih.

In kaj se na planini obeta v toplejšem delu leta? Marsikaj! 

Soriška planina, kadar na njej ni smučarjev, postane še večji raj za pohodnike

Soriška planina je raj za pohodnike, pa tudi kolesarje, padalce in druge ljubitelje lepih razgledov. Soriška planina je idealno izhodišče za številne krajše in daljše izlete. S parkirišča pod Brunarico se lahko po nezahtevnih poteh odpravite na bližnje vrhove s prelepimi razgledi. Recimo na Dravh (1548 m) in Lajnar (1549 m), Slatnik (1609 m), do Možica (1603 m) in še naprej do Šavnika (1516 m).

Izkušenejši pohodniki se lahko odpravite še dlje proti zahodu, preko Vrha Bače do Koble (1450 m) in morda celo do Črne prsti (1792 m) . Pohodne poti se odpirajo tudi na vzhod, preko Danjarske planine na 1679 m visok razgledni Altemaver in še naprej do koče na Ratitovcu (1667 m).

Po poteh stare Rapalske meje

Soriška planina skozi vse leto ponuja številne aktivnosti. Čudovite razglede na Julijske Alpe in okoliške vrhove pa lahko združite z zgodovino in se podate na edinstven izlet po poteh stare Rapalske meje.

Čez vrhove Soriške planine je včasih potekala stara meja – Rapalska meja, ki je zaznamovala življenje domačinov in od matične domovine odrezala skoraj tretjino Slovencev. Na tematski turistični poti si lahko ogledate mnogo ostankov italijanskega sistema obrambnih utrdb – Alpskega zidu, dobro ohranjene kasarne, mulatjere in opazovalne kupole.

Vodeni ogledi Rapalske meje se pričnejo na parkirišču zraven gostišča Brunarica na Soriški planini (1287m). Do vrha Lajnarja (1549 m) se pripeljete z dvosedežnico Lajnar, nato pa z ogledom vojaških objektov in utrdb nadaljujete po utrjenih mulatjerah do vrhov Slatnika, kasarne na Koru in litoželezne opazovalnice na Možicu. Med prijetnim sprehodom s prelepimi razgledi tako spoznamo zgodbe preteklosti in življenje ljudi na meji. Priporočamo pohodne čevlje in opremo, pot traja 2,5 ure in ni preveč naporna. Informacije in rezervacije vodenih tur: info@soriska-planina.si.

Gorsko in cestno kolesarstvo

Soriška planina je drugi najvišji cestni alpski prelaz v Sloveniji. V poletni sezoni se cestni kolesarji lahko do Soriške planine povzpnejo iz treh strani; preko Železnikov in Sorice iz osrednje Slovenije, iz Primorske strani preko Podbrda in Petrovega Brda ter preko Bohinjske Bistrice iz Gorenjske.

Razgiban teren Soriške planine ponuja zanimive in privlačne turne poti tudi za gorske kolesarje. Po starih vojaških mulatjerah se lahko izkušeni kolesarji odpravite do vrhov Šavnika, Možica pa vse do Baškega Sedla. Ena izmed najlepših poti v gorskem spustu vodi iz vrha Lajnarja preko Kovc do Podbrda, v času poletne sezone pa je urejena tudi tekmovalna proga Žvau. Do vrha Lajnarja je možen dostop z dvosedežnico Lajnar. Preko Soriške planine vodi tudi slovenska turnokolesarska pot. Žig poti se nahaja v gostišču Brunarica ob parkirišču.

Lajnar: ajdovi štruklji, ki jih sanjamo še danes

Na Soriški planini, tik ob začetku smučišča, najdete nov Penzion in gostišče Lajnar. Čudovit gorski ambient skriva tudi povsem nove in lične sobe s pogledom na okoliške vrhove in gozdove Jelovice. V pritličju pa omamno diši iz restavracije, ki je odprta tudi za zunanje goste. In ko smo že omenili zagnano mlado ekipo, ki ceni prav vsakega gosta, ne moremo mimo Polone Golije, ki skrbi za razvoj planinske ponudbe Alp Venture zgodbe. Tako nadaljuje družinsko tradicijo in se bori proti temu, da bi planino prevzeli tuji lastniki. In težko se takšna pripadnost kraju in njegovemu razvoju ne bi poznala. Soriška planina resnično ima dušo!

Polono boste verjetno srečali v penzionu Lajnar, kjer toplo priporočamo, da ne preskočite ajdovih štrukljev z orehi! Srčno ekipo, ki stoji za zgodbo, ki jo piše planina, lahko spoznate tudi v spodnjem posnetku.

 

Na Soriško planino s kamperjem ali šotorom!

Kaj pa večdnevni oddih? Na Soriški planini – na višini 1277 m – najdete tudi urejen manjši kamp in avtokamp. V kampu so na voljo manjše sanitarije s tuši in prostorom za pomivanje posode, pitna voda, mogoč je priklop na elektriko in uporaba wi-fija pri gostišču Lajnar.

Sorica, rojstna vas slikarja Ivana Groharja

Pet kilometrov od smučišča se pod Soriško planino skriva vas Sorica. Sorica je največkrat snemana slovenska vas, saj so jo za naravno kuliso uporabili kar v štirih slovenskih filmih. Katerih? Lucija, Pastirci, Ljubezen nam je vsem v pogubo in Cvetje v jeseni!

Sorica pa je znana tudi kot rojstni kraj enega največjih slovenskih slikarjev Ivana Groharja. Tu lahko obiščete Groharjevo rojstno hišo s spominsko zbirko, etnografskim muzejem, galerijo in likovno/glasbeno delavnico. Na vzpetini nad vasico stoji tudi baročna cerkvica s slikami Janeza Šubica in Ivana Groharja, ki je prav tako vredna obiska. Življenje slikarja Groharja lahko pobližje spoznate tudi med pohodom po urejeni in z rumenimi kažipoti označeni Groharjevi poti.

Gostišče Tolc, razvajanje pri Primožu Pintarju

Sorica ni tako zaspan kraj, kot je morda videti na prvi pogled. Primož Pintar je domačin, ki pravi, da je treba turistom najprej nekaj ponuditi, pa bodo našli še tako skrite kraje. Na domači kmetiji pri Tolc je tako storil prav to. Odprl je gostišče s posteljami in kuhinjo ter vinsko kletjo, od koder diši po domačem in lokalnem.

Na domačiji, ki se je prvotno imenovala Tolz, in katere začetki segajo v leto 1293, imajo tudi ekološko kmetijo. Hrana, ki jo postreže, tako sledi konceptu sezonsko, lokalno in domače. Kuhajo predvsem iz sestavin, ki jih pridelajo na svoji kmetiji ali pa jih kupijo od lokalnih dobaviteljev. Da pa gre pri njih tudi za kuhinjo na višji ravni, vam bo jasno že na prvi pogled, preden jo sploh zavohate in ponudite brbončicam!

“Sorško domače – malo drugače” se glasi slogan, pod katerim ustvarjajo v Gostišču Tolc. In vsekakor priporočamo, da se oglasite na kosilu, če ne kar na podaljšanem oddihu v idilični vasici.

FOTO: Maja Fister

PREBERITE ŠE: BLED in top 10 idej za malo drugačno dogodivščino

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

1000 ur zunaj: Gozdarka iz Bohinja z najboljšimi idejami, kaj početi v naravi #intervju

Lucija Odar je mama, partnerka in gozdarka iz Bohinja, ki je zaljubljena v hribe. Navdušila nas je s projektom 1000 ur zunaj, ki ima prav poseben namen. 

Lucija Odar je velika ljubiteljica narave in stoji za projektom 1000 ur zunaj. Ustvarila je ilustracijo drevesa s 1000 listi, ki si jo lahko natisnete in nato za vsako uro, ki jo preživite zunaj, pobarvate en listek. Cilj je, da v enem letu pobarvate celo krošnjo. Odličen izziv, kako k uživanju trenutkov na svežem zraku spodbuditi vso družino, kajne?

Z Lucijo smo v tokratnem VANDRAJ INTERVJUJU klepetali o projektu 1000 ur zunaj in njenem istoimenskem profilu na Instagramu, kjer ji sledi že več kot 10 tisoč ljudi. Tam objavlja imenitne ideje, kaj vse lahko ustvarjamo v naravi, ki pokajo od kreativnosti in pisane domišljije …

Začelo se je s krasnim projektom 1000 ur zunaj in drevesu, ki mu za vsako uro na zraku pobarvamo en list … Povejte nam več o njem.

Že celo življenje si zastavljam kratkoročne cilje, ki so bili zadnjih 10 let povezani predvsem s hribi in višinskimi metri. Ko sem leta 2020 rodila, sem morala cilj prilagoditi moji dojenčici. Takrat sem zasledila idejo o beleženju ur, preživetih zunaj in si ustvarila svoj sledilnik v obliki drevesa s 1000 listi. Moje drevo in cilj sem pokazala prijateljem in ker so bili navdušeni, sem ustvarila Instagram profil, preko katerega drevo delim vsem, ki se želijo pridružiti izzivu 1000 ur zunaj.

Sicer ste magistrica gozdarstva. Po kakšni karierni poti stopate in kako vam je pisana na kožo?

Zaposlena sem kot gozdarka načrtovalka na Zavodu za gozdove Slovenije in služba mi veliko pomeni. V gozdarstvu sem se znašla po spletu naklučij ob zaključevanju srednje šole, vendar sem res vesela, da sem pristala tu kamor spadam.

Je vaša glavna pisarna – pisarna med štirimi stenami ali gozd? Kako je običajno videti vaš delovni dan?

Hladnejšo polovico leta sem večinoma v pisarni, kjer digitaliziramo podatke, pridobljene na terenu, podatke obdelujemo in iz rezultatov napišemo desetletne gozdnogospodarske načrte. Ko je načrt napisan, se prične lepša polovica leta, ko delam na terenu. Običajen dan je videti tako, da si pripravim karto območja, kamor grem, se pripeljem v gozd in tam prehodim približno 50 ha gozda, si narišem sestojno karto in vnesem podatke, ki jih potrebujemo.

Vaš profil na Instagramu, kjer objavljate poučne vsebine o naravi in ideje za ustvarjanje na zraku, spremlja že prek 10 tisoč ljudi. Se vam je ob odprtju profila sanjalo, da boste zgradili in navdihnili takšno skupnost?

Ne, nikakor. Še danes sem presenečena nad tem, hkrati pa me veseli, ker vem, da vsebine, ki jih pripravljam, niso zavržen čas.

Zanimivo je, da prav s pomočjo tehnologije, ki nas je v zadnjih dveh desetletjih iz narave potegnila pred ekrane – sledilce na inovativen način spet vračate k naravi. Koliko časa pa vam za promocijo svežega zraka ukrade tehnologija?

Veliko. Občasno preveč. Vsaj eno uro na dan. Ampak skoraj vsak dan zunaj naletim na kaj zanimivega, za kar mislim, da bi koga zanimalo in potem fotografiram, posnamem, napišem kakšno dodatno razlago in objavim. Odzivi sledilcev pa me motivirajo, da naslednji dan, ko naletim na nekaj drugega, naredim enako. Si pa približno 1x na teden vzamem dan, ko na telefonu opravljam le najbolj nujne stvari.

Na svojem profilu delite imenitne ideje, kako ustvarjati v naravi, ne da bi ji hkrati tudi škodili, pa tudi poučne vsebine, na primer o strupenih in užitnih rastlinah … Od kod črpate vse te ideje in kaj je njihovo glavno vodilo?

Kar se tiče ustvarjalnih vsebin, je mešanica mojih idej, ki mi padejo na misel, ko vidim kakšne plodove, liste, kamne in drug zanimiv material v naravi, ter idej, ki jih sem in tja zasledim na internetu. Kar pa se tiče poučnih vsebin o naravi, vse nastanejo spontano med mojimi obiski narave. Namen mojih objav je sledilcem vliti ljubezen in spoštljiv odnos do narave.

Pravite, da je narava najboljša učilnica. Katere so vaše najljubše aktivnosti v naravi na lep pomladni dan? In katere najbolj navdušijo otroke?

Sama najraje hodim v hribe, ne glede na letni čas. Z družino pa spomladi veliko časa preživimo ob Savi ali jezeru, kjer si malčica sama najde zaposlitev – ustvarja hiške za škrate, sestavlja stolpe iz kamnov, spušča ladjice in podobno. Otrokom je dovolj to, da jih peljemo v naravo in jim damo čas in prosto pot.

V gozdu najdemu tudi kup užitnih dobrot. Kaj moramo vedeti, preden iz gozda prinesemo polno košaro gob, borovnic ali česa, za kar niti nismo prepričani, če je užitno ali morda celo zaščiteno? In kje takšne stvari lahko preverimo?

Prvo pravilo je, da nabiramo le rastline, ki jih poznamo. Prepoznavanje rastlin ni nekaj, kar bi se lahko človek na hitro naučil. Jaz sem se veliko naučila na predavanjih iz botanike in fiticenologije na fakulteti, pa še vseeno večkrat določam rastlino po knjigi Mala flora Slovenije. Na svojem Instagram profilu pa objavljam tiste bolj pogoste užitne in tudi strupene rastline ter povem, kako jih jaz prepoznan.

V gozdu smo gostje, pogosto pa pozabimo, da smo hkrati tudi v domu številnih živali. Kako se lahko najbolj učinkovito zaščitimo pred klopi in kakšna je najbolj ustrezna reakcija, če pot presekamo medvedu?

Iz lastnih izkušenj sem se naučila, da noben repelent ne zaščiti pred klopi 100 %. Največ naredimo, če se po obisku gozda stuširamo, pregledamo in preoblečemo v druga oblačila. Kar pa se tiče medvedov, se moramo zavedati, da medvedi nimajo želje po napadih na ljudi. Kadar pa so v stiski in prestrašeni, lahko storijo tudi kaj, česar si ne želijo ne oni in ne mi. Zato je ob srečanju z medvedom najbolje, da mirno odidemo v drugo smer.

Če govorimo o fobijah, so tudi bližnja srečanja s kačami precej na vrhu seznama številnih ljudi. V Sloveniji živi 11 vrst kač, od katerih so strupeni modras, laški in navadni gad. Kakšna je sploh verjetnost, da jih srečamo in kako upravičen je strah pred njimi?

Na to vprašanje ne morem dati objektivnega odgovora, ker se kač bojim tudi sama. Srečam jih večkrat letno, nobena pa mi ni še nič naredila.

Skoraj 60 odstotkov Slovenije prekriva gozd. Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o slovenskih gozdovih in česa si kot gozdarka želite, da bi se ljudje, ki jih obiskujejo, vendarle že enkrat naučili?

Slovenci premalo cenimo to, da imamo prost dostop v gozd, da lahko brezplačno nabiramo gobe, borovnice, kostanj… To je po svetu (tudi pri naših sosedih) bolj izjema kot pravilo!

Bi rekli, da sta nam zadnji dve leti, odkar se je svet obrnil na glavo, kaj spremenili pogled na gozdove, ki nas obdajajo?

Predvsem se mi zdi, da je več ljudi začelo redno obiskovati gozd in upam, da ga zato tudi bolj cenijo.

Kako uvidevni obiskovalci narave smo sicer Slovenci?

Težko je zapisati nekaj, kar bi držalo za vse, ker v gozdu naletim na zelo različne ljudi.

Kam po Sloveniji jo najraje mahnete na izlet?

Doma sem iz Bohinja, ki mi je zelo ljub. Tu imamo vse – hribe, reke, jezero, plezališča, gozd ipd., zato tudi večino prostega časa preživimo v Bohinju. Všeč mi je tudi Zgornjesavska dolina in Posočje.

Katera je najboljša lekcija za življenje, ki vam jo je prišepnilo šumenje listja?

Vse se zgodi z razlogom.

FOTO: osebni arhiv / 1000 ur zunaj

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje, pozna najboljše kotičke za izlete po Sloveniji ali sosedih in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: H(r)ana: Slovenski par, v družbi katerega ne boste slabo jedli #intervju

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Znan slovenski biser med top 20 kraji za varna potovanja po krizi

Na seznamu top 20 evropskih destinacij, ki jih je po pandemiji koronavirusa najvarneje obiskati, se je znašla tudi Slovenija – in sicer Bohinj!

Že sanjarite o potovanjih? Seznam top 20 najbolj varnih evropskih destinacij je sestavilo združenje evropskih destinacij odličnosti – European Best Destinations (EBD). Med njimi pa je precej takšnih, ki so nam resnično blizu. Organizacija Evropske najboljše destinacije, ki deluje v okviru mreže evropskih destinacij odličnosti, že skoraj 10 let izpostavlja izbrane najboljše destinacije za počitnice, izlete, nakupovanja, pohode in druge aktivnosti.

Kriterij za med top 20 tudi delež okuženih na prebivalca v državi

Tokrat so objavili seznam evropskih destinacij, ki jih je covid-19 najmanj prizadel, med kriteriji so tako šteli bližina bolnišnic, dobre zdravstvene kapacitete, delež okuženih na prebivalca v državi, kakovost same destinacije, število bolniških postelj na prebivalca v državi, dostopnost zaščitnih pripomočkov, ustrezne varnostne protokole za zaščito pred širjenjem virusa in dobra turistična infrastruktura.

Bohinj na zemljevidu varnih destinacij

Prav na tem seznamu se tako bohoti tudi Bohinj! Ta se je na seznam evropskih destinacij odličnosti uvrstil že leta 2018, letos pa pozdravlja s seznama najvarnejših krajev po epidemiji novega koronavirusa. Poleg varnosti ga priporočajo tudi zato, ker cilja na trajnostni turizem in ohranjanje okolja. In prav trajnostni turizem je naša najsvetlejša različica prihodnosti potovanj. V izboru so zapisali, da je Bohinj mirno zatočišče za vse ljubitelje narave, zunanjih aktivnosti, lokalnih izdelkov in pravih doživetij.

Foto: Maja Fister

Preberite še: Ideja za izlet: Kranjska Gora, Zelenci, jezero Jasna in dan za hedonizem

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Bohinj in Piran na lestvici neverjetnih krajev v Evropi, za katere “nihče ne ve”

Tuji mediji o Sloveniji in njenih lepotah navadno pišejo precej začudeno, kot da za nas nikoli prej niso slišali, novo odkritje pa jim je nadvse všeč. Tokrat sta jih navdušila Bohinj in Piran.

Spletni medij Culture trip je objavil članek z naslovom “19 neverjetnih krajev v Evropi, za katere niste vedeli, da obstajajo” in v njem med drugimi izpostavil kar dve slovenski destinaciji: Bohinj in Piran.

Skriti dragulji: najboljši način raziskovanja Evrope

Slovenija se je tako uvrstila na še eno zanimivo lestvico. Portal velja za enega od najhitreje rastočih spletnih medijev s pisarnami v Londonu, New Yorku in Tel Avivu. Na mesec jih bere 20 milijonsko občinstvo. Na družbenih omrežjih pa jim sledi več kot 7 milijonov sledilcev. V članku so zapisali, da je najbojši način raziskovanja Evrope z odkrivanjem skritih draguljev.

Dva od njih sta po njihovem mnenju tudi Bohinj in Piran. Bohinj opisujejo kot »edinstveno, lepo in očarljivo destinacijo v osrčju Julijskih Alp.« Piran pa priporočajo za cilj na fotografskem potovanju, saj je »nedvomno eno izmed najbolj fotogeničnih mest v celotnem Mediteranu«, ki vabijo z bogato zgodovino, kulturo in prijaznostjo domačinov.

Na seznamu so se poleg Bohinja in Pirana znašli še hrvaški Hvar, italijanski biseri Burano, Alberobello in Civita di Bagnoregio, pa slap Kravica v BIH, Dinant v Belgiji, Isle of Skye na Škotskem, Kylemore Abbey na Irskem, Faial na Portugalskem, Meteora – samostani med zemljo in nebom v Grčiji, švicarski Lugano, Ohrid v Makedoniji, Sintra na Portugalskem, Lofoten na Norveškem, črnogorski Kotor, Ronda v Španiji ter Kizhi v Rusiji.

Vir: STO
Foto: Maja Fister

PREBERITE ŠE:

Poreč in vsi razlogi, zakaj morate tja na oddih

Lonely Planet: Slovenija med top 10 destinacijami, vrednimi obiska v 2019

Lonely Planet je Slovenijo uvrstil na enega od štirih seznamov destinacij, ki jih popotnikom priporočajo za obisk v letu 2019. Slovenija se na seznamu enega najvplivnejših turističnih portalov na svetu nahaja med destinacijami za »best value«, torej doživetja z najvišjo vrednostjo.

Lonely Planet je Slovenijo uvrstil na 10. mesto seznama destinacij z najvišjo vrednostjo (best value). To je destinacij, ki obiskovalcem zagotavljajo nepozabna doživetja za najboljšo ceno. Ta globalno prepoznavni in vplivni popotniški vodnik našo deželo opisuje kot destinacijo z vrhunskimi restavracijami in vinotekami, slikovitimi pokrajinami in neodkritimi majhnimi mesti. Še posebej vodnik priporoča odkrivanje slovenskih Alp, Ljubljane, Blejskega in Bohinjskega jezera.

»Umestitev na lestvico top desetih destinacij, ki ponujajo najvišjo vrednostjo za leto 2019, je za Slovenijo velika čast. Lonely Planet je eden od najuglednejših medijskih hiš na področju popotovanj. Izpostavlja najbolj vznemirljive in izstopajoče destinacije na svetu. Umestitev naše dežele med destinacije, ki zagotavljajo visoko vrednost, nas izpostavlja kot destinacijo vrhunske kulinarike in nepozabnih doživetij, ki popotniku še dolgo ostanejo v spominu«, je dejala mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije.

“V enem samem dnevu lahko obiščete Piran, obalno mesto z benečanskim pridihom. Ali se zapeljete čez alpske prelaze in občudujete dramatično gorsko pokrajino. In večerjate ob reki v središču Ljubljane,” so pojasnili uvrstitev Slovenije v izbor.

Izpostavili so tudi vrsto aktivnosti v naravi, ki so finančno dostopnejše kot v drugih alpskih državah. “Ta žep Evrope v malem je odlična izbira za vse, ki želijo izkusiti najboljše strani celine, a jim primanjkuje časa ali sredstev,” so zapisali na turističnem portalu. Slovenija je zanje tudi “kraj vrhunskih restavracij in vinotek ter neodkritih majhnih mest”.

Potovanje po državi je po oceni Lonely Planeta preprosto in ugodno, številne ceste in železnice pa ponujajo spektakularne vožnje. Izpostavljajo tudi Blejsko in Bohinjsko jezero, ki poleti sicer pritegneta množice, a se najde tudi dovolj skritih kotičkov.

Top države 2019

Države, ki bodo po mnenju Lonely Planeta prihodnje leto najbolj navduševale, so Šrilanka, Nemčija, Zimbabve, Panama, Kirgizija, Jordanija, Indonezija, Belorusija, Sveti Tomaž in Princ ter Belize.

Top mesta 2019

Mesta, ki jih velja obiskati prihodnje leto, so Köbenhavn na Danskem, Shenzhen na Kitajskem, Novi Sad v Srbiji, Miami v ZDA, Katmandu v Nepalu, Ciudad de Mexico v Mehiki, Dakar v Senegalu, Seattle v ZDA, Zadar na Hrvaškem in Meknes v Maroku.

Top regije 2019

Najboljše regije leta 2019 – so italijanska dežela Piemont, gorovje Catskill v ZDA, severni Peru, tako imenovano Rdeče središče v osrednji Avstraliji, Škotsko višavje in otoki, daljni vzhod Rusije, indijska zvezna država Gudžarat, kanadska provinca Manitoba, francoska regija Normandija in dolina Elqui v Čilu.

Foto: Maja Fister

PREBERITE ŠE:

Ideja za izlet: Kranjska Gora, Zelenci, jezero Jasna in dan za hedonizem

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.