Soriška planina: vonj po raju med Gorenjsko in Primorsko

Soriška planina se skriva v osrčju Julijskih Alp, na meji med Gorenjsko in Primorsko. Ujamete jo med vožnjo po panoramski cesti med Bohinjem in Tolminom in je vsekakor vredna postanka. Tudi večdnevnega.

V objemu bujnih gozdov Jelovice in na robu mogočnih Julijskih Alp se na nadmorski višini od 1287m do 1550m bohoti lepotica med planinami – Soriška planina. Ste jo že obiskali? Imamo kup idej, zakaj jo morate dodati na seznam krajev, ki jih velja videti še v tem življenju. Za začetek že zaradi vedno široko nasmejane ekipe ljudi, ki skrbi za goste planine!

Soriška planina ponuja številne aktivnosti skozi vse leto. Pozimi na smučišču obratuje pet naprav – otroška vlečnica Lucija, tri vlečnice in dvosedežnica Lajnar. Poleg alpskega smučanja na desetih kilometrih prog obiskovalci lahko uživajo v turnem smučanju, teku na smučeh na urejenih progah po gozdovih Jelovice, sankanju, krpljanju in zimskem pohodništvu po okoliških vrhovih.

A zimska sezona se je kljub obilici snega za letos tudi uradno poslovila in čas je za zelene aktivnosti! Kaj se na planini obeta v toplejšem delu leta? Marsikaj! 

Poletna Soriška planina: raj za pohodnike

Soriška planina je raj za pohodnike, pa tudi kolesarje, padalce in druge ljubitelje lepih razgledov. Soriška planina je idealno izhodišče za številne krajše in daljše izlete. S parkirišča pod Brunarico se lahko po nezahtevnih poteh odpravite na bližnje vrhove s prelepimi razgledi. Recimo na Dravh (1548 m) in Lajnar (1549 m), Slatnik (1609 m), do Možica (1603 m) in še naprej do Šavnika (1516 m).

Izkušenejši pohodniki se lahko odpravite še dlje proti zahodu, preko Vrha Bače do Koble (1450 m) in morda celo do Črne prsti (1792 m) . Pohodne poti se odpirajo tudi na vzhod, preko Danjarske planine na 1679 m visok razgledni Altemaver in še naprej do koče na Ratitovcu (1667 m).

Po poteh stare Rapalske meje

Soriška planina skozi vse leto ponuja številne aktivnosti. Čudovite razglede na Julijske Alpe in okoliške vrhove pa lahko združite z zgodovino in se podate na edinstven izlet po poteh stare Rapalske meje.

Čez vrhove Soriške planine je včasih potekala stara meja – Rapalska meja, ki je zaznamovala življenje domačinov in od matične domovine odrezala skoraj tretjino Slovencev. Na tematski turistični poti si lahko ogledate mnogo ostankov italijanskega sistema obrambnih utrdb – Alpskega zidu, dobro ohranjene kasarne, mulatjere in opazovalne kupole.

Vodeni ogledi Rapalske meje se pričnejo na parkirišču zraven gostišča Brunarica na Soriški planini (1287m). Do vrha Lajnarja (1549 m) se pripeljete z dvosedežnico Lajnar, nato pa z ogledom vojaških objektov in utrdb nadaljujete po utrjenih mulatjerah do vrhov Slatnika, kasarne na Koru in litoželezne opazovalnice na Možicu. Med prijetnim sprehodom s prelepimi razgledi tako spoznamo zgodbe preteklosti in življenje ljudi na meji. Priporočamo pohodne čevlje in opremo, pot traja 2,5 ure in ni preveč naporna. Informacije in rezervacije vodenih tur: info@soriska-planina.si.

Gorsko in cestno kolesarstvo

Soriška planina je drugi najvišji cestni alpski prelaz v Sloveniji. V poletni sezoni se cestni kolesarji lahko do Soriške planine povzpnejo iz treh strani; preko Železnikov in Sorice iz osrednje Slovenije, iz Primorske strani preko Podbrda in Petrovega Brda ter preko Bohinjske Bistrice iz Gorenjske.

Razgiban teren Soriške planine ponuja zanimive in privlačne turne poti tudi za gorske kolesarje. Po starih vojaških mulatjerah se lahko izkušeni kolesarji odpravite do vrhov Šavnika, Možica pa vse do Baškega Sedla. Ena izmed najlepših poti v gorskem spustu vodi iz vrha Lajnarja preko Kovc do Podbrda, v času poletne sezone pa je urejena tudi tekmovalna proga Žvau. Do vrha Lajnarja je možen dostop z dvosedežnico Lajnar. Preko Soriške planine vodi tudi slovenska turnokolesarska pot. Žig poti se nahaja v gostišču Brunarica ob parkirišču.

Lajnar: ajdovi štruklji, ki jih sanjamo še danes

Na Soriški planini, tik ob začetku smučišča, najdete nov Penzion in gostišče Lajnar. Čudovit gorski ambient skriva tudi povsem nove in lične sobe s pogledom na okoliške vrhove in gozdove Jelovice. V pritličju pa omamno diši iz restavracije, ki je odprta tudi za zunanje goste. In ko smo že omenili zagnano mlado ekipo, ki ceni prav vsakega gosta, ne moremo mimo Polone Golije, ki skrbi za razvoj planinske ponudbe Alp Venture zgodbe. Tako nadaljuje družinsko tradicijo in se bori proti temu, da bi planino prevzeli tuji lastniki. In težko se takšna pripadnost kraju in njegovemu razvoju ne bi poznala. Soriška planina resnično ima dušo!

Polono boste verjetno srečali v penzionu Lajnar, kjer toplo priporočamo, da ne preskočite ajdovih štrukljev z orehi! Srčno ekipo, ki stoji za zgodbo, ki jo piše planina, lahko spoznate tudi v spodnjem posnetku.

 

Na Soriško planino s kamperjem ali šotorom!

Kaj pa večdnevni oddih? Na Soriški planini – na višini 1277 m – najdete tudi urejen manjši kamp in avtokamp. V kampu so na voljo manjše sanitarije s tuši in prostorom za pomivanje posode, pitna voda, mogoč je priklop na elektriko in uporaba wi-fija pri gostišču Lajnar.

Sorica, rojstna vas slikarja Ivana Groharja

Pet kilometrov od smučišča se pod Soriško planino skriva vas Sorica. Sorica je največkrat snemana slovenska vas, saj so jo za naravno kuliso uporabili kar v štirih slovenskih filmih. Katerih? Lucija, Pastirci, Ljubezen nam je vsem v pogubo in Cvetje v jeseni!

Sorica pa je znana tudi kot rojstni kraj enega največjih slovenskih slikarjev Ivana Groharja. Tu lahko obiščete Groharjevo rojstno hišo s spominsko zbirko, etnografskim muzejem, galerijo in likovno/glasbeno delavnico. Na vzpetini nad vasico stoji tudi baročna cerkvica s slikami Janeza Šubica in Ivana Groharja, ki je prav tako vredna obiska. Življenje slikarja Groharja lahko pobližje spoznate tudi med pohodom po urejeni in z rumenimi kažipoti označeni Groharjevi poti.

Gostišče Tolc, razvajanje pri Primožu Pintarju

Sorica ni tako zaspan kraj, kot je morda videti na prvi pogled. Primož Pintar je domačin, ki pravi, da je treba turistom najprej nekaj ponuditi, pa bodo našli še tako skrite kraje. Na domači kmetiji pri Tolc je tako storil prav to. Odprl je gostišče s posteljami in kuhinjo ter vinsko kletjo, od koder diši po domačem in lokalnem.

Na domačiji, ki se je prvotno imenovala Tolz, in katere začetki segajo v leto 1293, imajo tudi ekološko kmetijo. Hrana, ki jo postreže, tako sledi konceptu sezonsko, lokalno in domače. Kuhajo predvsem iz sestavin, ki jih pridelajo na svoji kmetiji ali pa jih kupijo od lokalnih dobaviteljev. Da pa gre pri njih tudi za kuhinjo na višji ravni, vam bo jasno že na prvi pogled, preden jo sploh zavohate in ponudite brbončicam!

“Sorško domače – malo drugače” se glasi slogan, pod katerim ustvarjajo v Gostišču Tolc. In vsekakor priporočamo, da se oglasite na kosilu, če ne kar na podaljšanem oddihu v idilični vasici.

FOTO: Maja Fister

PREBERITE ŠE: BLED in top 10 idej za malo drugačno dogodivščino

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Slovenki, ki s petimi evri na dan že pol leta kolesarita čez Južno in Srednjo Ameriko

Na poti sta že dobrih sedem mesecev. Na dan zapravita pet evrov na osebo. Vse, kar imata, vozita na kolesu. To sta Anja in Barbara, dekleti, ki ju srečate tudi pod imenom The Bike Wanderers in ju na tej poti čaka še ogromno kilometrov ter dogodivščin. Kakšna je njuna zgodba?

“Sva dve preprosti in skromni punci iz naše majhne zelene dežele, ki sva se odločil odkriti svet na kolesih,” mi Anja Antolič in Barbara Marčič – The Bike Wanderers odgovorita na vprašanje, kdo pravzaprav sta. Več o njuni dogodivščini pa v spodnjem intervjuju.

Vajin cilj na tokratnem potovanju je prekolesariti Južno in Srednjo Ameriko. Od kod ideja za takšen podvig?

Tako je. Ideja se je porodila že dolgo časa nazaj. Mogoče se je vse skupaj začelo že s telenovelami, ki smo jih takrat skoraj vsi gledali in se tako učili tudi španskega jezika. In pa še kasneje z ogledom filma posnetega po resnični zgodbi. Gre za film Motoristov dnevnik, kjer sta jo Che Guevara in njegov prijatelj Alberto mahnila po Latinski Ameriki z motorjem. Mogoče je k potovanju prispeval tudi sam študij španščine, Španija ni bila več dovolj za odkrivanje tega nadvse zanimivega jezika in porajala so se nama vprašanja o življenju, ljudeh, kulturi in običajih na drugem koncu sveta. In tako sva pristali tukaj – v Latinski Ameriki. 

Kje smo vaju ujeli tokrat in kako dolgo sta že na poti? Imata kakšno časovno omejitev, kdaj podvig zaključita?

Na poti sva že dobrih 7 mesecev. Trenutno se nahajava v Boliviji in se s kolesi odpravljava prekolesarit najbolj slano puščavo na svetu Salar de Uyuni.

Časovne omejitve nimava, zato tudi težko govoriva o koncu. Čas bo pokazal, kako in kaj. Najina želja je prikolesariti vsaj do Kolumbije ali pa Mehike, tako da je pred nama še kar nekaj kilometrov.

Katere države sta že prevozili na tokratnem tripu?

Do sedaj sva prevozili Argentino, kjer sva potovanje tudi začeli in majhen del Čila ter Bolivije.

Kako izbirata naslednjo destinacijo?

Točne poti nimava začrtane, saj sva mnenja, da so stvari, ki se zgodijo spontano, vedno najlepše in najboljše. Imava okviren načrt, ki je ta, da se počasi pomikava proti severu. Seveda nama pri izbiranju poti veliko pomagajo z nasveti in predlogi tudi drugi kolesarji, ki prihajajo s severa, včasih pa poklepetava tudi z domačini, ki zelo dobro poznajo tukajšnjo okolico in se orientirava po njihovih nasvetih.

Kakšen izziv je vse svoje imetje za naslednjih nekaj mesecev spakirati na kolo? In kakšen izziv je vse to prevažati?

Precej preprost. Ko si na poti nekaj dni, se zares zaveš, kaj je resnično pomembno in kaj sploh potrebuješ ter česa ne. Izziv vse to prevažati je velik, saj gre vseeno za neko dodatno težo, ki se zelo pozna pri poganjanju pedal v hrib, a po drugi strani majhen, saj na kolesu prenašava najino svobodo, ki nima ne teže in ne cene.

Sta se na podvig fizično kaj posebej pripravljali?

Ne, nisva. Zadnji dve leti sva bili zelo zaposleni, opravljali sva razna priložnostna dela, ki so se pojavila in počasi varčevali ter postopoma izbirali opremo za to potovanje. Tako da časa za fizične priprave ni bilo kaj dosti.

Gresta na pot tudi, ko vama vremenske razmere niso naklonjene?

Seveda. Kolesariva, ko je zunaj sonce, dež ali veter. Vremenske razmere nama niso vedno naklonjene, a kot pravijo, za vsako nevihto vedno posije sonce.

Česa vaju je bilo pred potovanjem najbolj strah? In kje je bil strah (ne)upravičen?

Malce strahu do neznanega je bilo vedno prisotnega, a je ta kmalu potem ko sva pognali pedala iz Ushuaie počasi izginil. Dobri ljudje, ki sva jih srečevali na poti, so tudi pomagali odgnati ta strah in nama približati “tujo” deželo.

Kaj počneta, ko ste doma?

Delava in varčujeva za naslednje potovanje.

Na kakšen način si financirata svoje poti?

Konkretno za to potovanje sva garali 2 leti v Ljubljani. Opravljali sva razna dela, ki so se nama ponudila, delali sva v proizvodnji, raznašali oz. dostavljali hrano pozimi na kolesu, opravljali dela v knjigarni in kolesarski trgovini.

Vajino potovanje je načeloma nizkoproračunsko, tudi spita kar na prostem. Katera so bila vajina najbolj nora prenočišča do zdaj?

Ne le načeloma. Dejansko JE nizkoproračunsko. Najin dnevni proračun je 5 evrov na osebo, kar pomeni, da imava denar zgolj za hrano. Večino časa divje kampirava s šotorom nekje sredi ničesar in si sami kuhava hrano s prenosnim gorilnikom.

Vsako prenočišče je zgodba zase. Misliva, da bo najbolj noro prenočišče to, ki še pride, ko bova šotor postavili sredi slane puščave in naju bo obdajala neskončna belina, nebo pa bo razsvetljevalo na miljone zvezd. So pa bila nora “prisilna”divja kampiranja ob cestnih jarkih, ker drugje ni bilo nikakršne zaščite za veter.

Pa hrana? Živita od instant pripravkov nad plinskim gorilnikom ali si privoščita tudi kakšno lokalno pojedino?

Najina hrana so večinoma špageti in riž s kakšno zelenjavo iz konzerve ali parmezanom.

Seveda, včasih naju tudi lokalci povabijo ali pa nama pripravijo kakšno tipično lokalno jed. Zadnjič sva tako poskusili tipični bolivijski zajtrk, ki se mu reče api. Api je topla tekočina vijolčne barve, gre za koruzno moko iz rdeče koruze, ki jo skuhajo in vanjo dodajo sladkor, cimet in klinčke. Napitek je božansko dober in noro dobro diši. Poleg tega napitka pa zjutraj pojejo še nekakšen ocvrt kruh, ki je polnjen z malo sira.

Koliko stikov z lokalci imata na potovanjih? Kje so vama najbolj prirasli k srcu?

Zelo veliko. Obe sva namreč študirali španščino in tekoče govorjenje tega jezika nama omogoča sporazumevanje z lokalci. Včasih pošljeva tudi kakšno prošnjo na Couchsurfingu, ki je tukaj v Južni Ameriki zelo raziširjen in pa na Warmshowers, aplikacija, ki se uporablja zgolj za kolesarje in tako nama velikokrat tudi domačini odprejo vrata svojega doma. Vsi ljudje, ki so nama na takšen ali drugačen način pomagali na tej poti, so nama prirasli k srcu in čisto vsem bova za vedno hvaležni iz srca.

Si predstavljata potovanje, na katerem ne naredita niti ene fotografije?

Težko. Spomini sčasoma zbledijo in lepo je imeti kakšno fotografijo, ki te popelje nazaj v tisti čas, kraj, trenutek …

Kakšen tip popotnikov sta?

Kolesarski, avanturištični, svobodni …

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenita drugim popotnikom?

Ne drvite od točke A do točke B. Pozabite na čas. To ni bistvo potovanja. Ustavite se, zadihajte, poglejte, kje ste, uživajte v okolici, spoznavanju novih ljudi in kultur. Aja, pa če imate možnost, se usedite na kolo, občutek vetra v laseh in neskončne svobode je nepozaben.

Top 3 jedi, ki sta jih spoznala po svetu?

Argentinske empanade – zvitki polnjeni z mesom/sirom/koruzo/zelenjavo

Čilenska sopaipilla – ocvrti kruhki

Bolivijski zajtrk Api – topli napitek iz koruzne moke

Najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?

Močan Patagonski veter, ob kateremu se počutiš čisto nemočnega.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

Strah. Veliko ljudi ne potuje in imajo to idejo, da je zelo nevarno spati v šotoru in potovati sam takole po svetu. No, midve to počneva in vam lahko poveva, da ni nevarno. Noči so veliko mirnejše kot v kakšnem stanovanjskem bloku …

Katerih življenjskih lekcij so vaju naučila potovanja?

To, da na kolesu nimaš nikoli preveč vode in hrane. To da v Patagoniji ne planiraš, koliko kilometrov boš naredil na dan, ker jih ne boš, saj ti bo veter vedno prekrižal vse načrte. In to, da lahko zaupava ljudem. Seveda tudi to, da je kljub slabim dnevom jutri vedno nov dan.

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešata?

Ko tako dolgo goniš po puščavi, se spomniš na vso to zelenje, ki ga imamo v Sloveniji. Drugače pa seveda pogrešava dobro mamičino in babičino kuhinjo, družino ter najine prijatelje.

HITRIH 6

Najljubša država: Španija

Najljubše mesto: Toledo

Najljubša plaža: hrvaške plaže otokov

Najljubša kulinarika: azijska

Naljubši način transporta: kolo

Najljubši jezik: španščina

Foto: The Bike Wanderers/osebni arhiv

Anji in Barbari ter njuni kolesarski ameriški turneji lahko sledite prek The Bike Wanderers na INSTAGRAMU in na FACEBOOKU.

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!   

Manca Korelc, tisto dekle, ki s kolesom obiskuje vsa slovenska jezera

Veste, koliko jezer imamo v Sloveniji? 100, 200, 1000? Več! V tokratnem Vandraj intervjuju sem klepetala z Manco Korelc, športnico in podjetnico, ki stoji za projektom Moja jezera. Njena energija je neusahljiva in kar malo nalezljiva, kar boste zaznali že ob prvem stiku z njo – če vam slučajno že njen projekt ni dovolj dober dokaz tega.

Cilj njenega projekta Moja jezera je obiskati, raziskati in popisati vsa slovenska jezera. In to kar s kolesom. Ko sva govorili, jih je obiskala že 793, a glede na njeno aktivnost in tople pomladne dni, ki nas razvajajo, se je številka vmes zagotovo že povečala. Manca prihaja iz Kočevja, zato je odgovor na vprašanje, katero jezero je njej najljubše, jasen. Kočevsko, seveda! “Na naše jezero me veže cel kup krasnih spominov,” mi je pojasnila svojo izbiro. Kdo je torej Manca?

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?

Sem Manca, izjemno energična podjetnica, raziskovalka jezer, predavateljica in športnica, ki jo definira nenehna želja po napredovanju na vseh področjih. Rada premikam svoje meje, saj je zunaj cone udobja je najbolj zanimivo.

Pomladi 2017 ste zagnali projekt Moja jezera, v sklopu katerega želite obiskati vsa slovenska jezera, bajerje in ribnike. Teh je v resnici ogromno in ne obsegajo zgolj Bleda, Bohinja, Jasne in Zbilj… Do zdaj ste jih obiskali že 793. Koliko izletov je še pred vami?

V tem trenutku je na spletni strani že 793 jezer. Načrtujem vsaj podvojiti to številko.

Manca na domačem Kočevskem jezeru – njej najljubšem.

Uradne številke, koliko takšnih voda imamo v Sloveniji, pravite, da sploh (še) ni. Torej boste s projektom in popisom postavili še en pomemben mejnik?

Uradna številka je okoli 1300, neuradno (ki tudi ni popolno) število vseh oblik stoječih voda je mnogo višje. Z raziskovanjem v projektu sem ugotovila, da so jezera (bajerji, mlake, ribniki, kali ipd.) izjemno nestanovitni, zato je nemogoče določiti enoznačno številko. Geografija pravi, da vsako jezero nekoč izgine, tako da sploh ne moremo govoriti o eni številki.

Oktobra 2019 napovedujete tudi izid knjige o jezerih Slovenije. Boste do takrat torej obiskali vse, ki jih imate v načrtu?

Izid knjige smo nekoliko prestavili. Do knjige bom zagotovo obiskala vsa, ki bodo opisana v knjigi, bo pa še vedno premalo časa za vse. Sicer pa veste, Moja jezera že davno ni več projekt, ampak način življenja. Težko si predstavljam, da jih bom kdaj nehala odkrivati.

Ste si ob zagonu projekta predstavljali, da bo zrasel v kaj tako velikega?

Vedela sem, da bo velika zgodba, nisem pa pričakovala, da bo tako hitro dosegla toliko ljudi. Prvo leto sem bila z jezeri v ogromno medijih: spletnih, tiskanih, radiu in TV, za kar sem izjemno hvaležna.

Do jezer se najraje podate kar s kolesom. Koliko kilometrov imate torej za sabo, denimo v lanskem letu?

Za sabo imam z jezeri okoli 3500 kilometrov. Natančne številke žal ne morem podati, saj so mi pred kratkim ukradli kolo, na katerem je bil tudi števec.

So naše ceste primerne za kolesarje?

Za kolesarjenje je treba izbirati manj prometne ceste, saj zna biti sicer kar nevarno. Vesela sem, da se v Sloveniji gradi vse več kolesarskih stez, ki odpirajo vrata kolesarskemu turizmu.

Planšarsko jezero na Jezerskem

Slovenci vse več potujemo, pogosto pa se zgodi, da gremo prek meja še preden smo uspeli dodobra raziskati domovino, ali pa niti ne vemo, kaj vse v njej zamujamo. Se vam je še pred samim projektom kdaj zgodilo, da ste želeli na izlet, pa niste imeli ideje, kam? 

Lahko rečem, da sem tudi sama pred projektom Moja jezera izbirala bolj znane kraje, kot so Bled, Bohinj, Posočje ali morje. Šele ta mi je pokazal, kako malo sem vedela o Sloveniji! Pa še toliko je neodkritega. V samo dveh letih sem poleg jezer našla številne slapove, izvire, gradove, razgledne točke … Obožujem Slovenijo in njene male skrite kotičke.

Nam lahko zaupate top 3 jezera po vašem izboru za miren sobotni izlet? 

Samo 3 jezera? Težko nalogo ste mi dali. Naj poskusim: Planšarsko jezero na Jezerskem, Lovrenška jezera na Pohorju in Bukovniško jezero v Prekmurju.

Projekt ste začeli povsem sami, od iskanja jezer, načrtovanja poti, do fotografiranja in popisovanja ter seveda osveževanja spletne strani. Še vedno vse počnete sami? 

Tako je, še vedno sem v projektu sama.

Lovrenška jezera na Pohorju

Kadar ne kolesarite v smer jezer, ste sicer digitalna marketingašica. Mislite, da bi projekt – kljub odlični ideji – dosegel tako dobro izvedbo, če bi se ga lotil nekdo, ki marketinga nima v malem prstu? 

Dobro vprašanje. Verjamem, da mi znanje digitalnega marketinga zelo pomaga, pa vendar mislim, da so za moj uspeh ključno tudi moja konsistentnost, želja po ustvarjanju vsebin in deljenju z vsemi vami ter smisel za iskanje priložnosti za razvoj projekta. Znanje digitala je veliko lažje pridobiti kot ta neusahljivi drive, ki me determinira kot celotno osebnost, ne samo za Moja jezera.

Kaj je ključ za grajenje odzivne in zveste baze sledilcev na družbenih omrežjih? 

Konsistentnost – to najbolj poudarjam na vseh svojih predavanjih – pa tudi dobra unikatna vsebina, odzivnost na komentarje in pripravljenost, da v vsak košček vsebine dodaš delček sebe.

Kakšne odzive in poslovne priložnosti so vam prinesla Moja jezera?

Odzivi so neverjetno lepi z vseh strani, v prvem letu sem z nekaj blagovnimi znamkami sodelovala. Z nekaterimi sodelujem še danes. Nekaj nalepšega pa se mi zdi, ko se z ljudmi pogovarjam na kakšnih dogodkih in me prepoznajo po jezerih. Takoj imamo čudovito temo za pogovor. Če pa še ne poznajo projekta in ga omenim, se nasmejijo in ga pohvalijo. Asociacija Manca in jezera se mi zdi izjemna.

Jezero koča pri Planini

Na katerega od svojih projektov ste najbolj ponosni?

Mislite na splošno? Najbolj sem ponosna seveda na Moja jezera, saj je iz moje ljubezni do jezer prerasel v življenski slog, ki me uči o življenju z vseh dimenzij. Izjemno sem ponosna tudi na svojo podjetniško pot, ki se krasno razvija. Vse svoje projekte ustvarjam z željo po napredovanju in predajanju znanja drugim.

Vodotočno jezero

Foto: Manca Korelc/Moja jezera

Manci in njenem raziskovanju Slovenije lahko sledite na spletni strani Moja jezera ali pa jo spremljate na Instagramu.

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!   

Preberite še: Slovenski par, ki se je s terencem podal na polletno potovanje po Južni Ameriki

Nizozemci s kaznimi nad uporabo telefonov na kolesih

Če ste že kdaj raziskovali Amsterdam, vam je jasno, da je kolo kralj prevoznih sredstev, na katerega prisegajo Nizozemci.

Poletje, zima, sonce, dež ali sneg, Nizozemci kolesarijo kjerkoli in kadarkoli. Čeprav jih je 17 milijonov, imajo Nizozemci kar 23 milijonov koles! Ta so zanje podaljški telesa, podobno, kot so to postali tudi pametni telefoni. Žal pa vse troje hkrati ne bo šlo.

Nizozemska vlada je predstavila predlog zakona, s katerim bodo prepovedali uporabo telefonov tudi na kolesih. Predlog predvideva 230 evrov globe za kršitelje, ki bi na kolesu telefonirali, pisali sporočila, fotografirali, oziroma ga kakorkoli uporabljali – razen s pomočjo sistema za prostoročno komuniciranje.

Uporaba mobilnih telefonov v prometu – tako med vozniki avtomobilov, motoristi, pešci in kolesarji – predstavlja vedno večjo nevarnost. Kar ena od petih nesreč, v katere so bili vpleteni mladi, naj bi se zgodila zaradi uporabe telefona.

Zakon, ki ga morajo sicer še potrditi, naj bi začel veljati julija 2019.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE:

V Firencah ne smete več jesti na ulici (tudi sladoleda ne)

Kaj se na Krvavcu dogaja, ko sneg skopni?

Krvavec je ena priljubljenih točk za zimske športne aktivnosti, nič manj pa ni zanimiv niti v toplejšem delu leta. Ko se sneg umakne s planine, se ta obarva v zeleno, smučišča pa zamenjata šopek pohodniških tur in poletni park s številnimi aktivnostmi.

Izlet z razgledom na Ljubljansko kotlino in Alpe

Do izhodišča za pohodništvo, kolesarjenje in adrenalinske podvige, tako kot pozimi, tudi poleti vozi kabinska žičnica, na katero vstopite na postaji tik ob urejenem brezplačnem parkirišču. Ta vas v slabih desetih minutah prepelje s 602 na 1450 metrov nadmorske višine, med vožnjo pa se vam odpre osupljiv pogled na Ljubljansko kotlino in Julijske ter Kamniško-Savinjske Alpe. Žičnica v zgodnji sezoni obratuje vsak dan od 14. do 19. ure, torke in četrtke še uro dlje, ob vikendih pa se park odpre še prej – ob 9. uri. V glavni poletni sezoni, torej od 23. junija naprej se tudi urnik med tednom poenoti s tistim med konci tedna.

UGODNO: Nočitev z zajtrkom v hotelu Krvavec, uporaba savne in vstopnica v Poletni park Krvavec le 62 evrov!

Poletni park Krvavec za ljubitelje adrenalina

Poletni park ponuja več različnih aktivnosti – pustolovski park, plezalni stolp, slackline, tube, frizbi golf, trampoline, lokostrelstvo … Na Krvavcu vas po zimski sezoni pričaka pustolovski park s poligonom in ovirami, ki vodijo skozi gozd. Svoje ravnotežje lahko preverite na slacklinu, elastični vrvi, napeti med drevesi, adrenalin po žilah si lahko poženete tudi s spustom s tubo ali na plezalnem stolpu, preizkusite pa se lahko tudi v lokostrelstvu ali frizbi golfu. Po tlakovani poti se lahko tudi spustite z gorskimi go-karti ali skiroji, ljubitelji adrenalina pa lahko skočite še na gorsko kolo. Park do 31. julija obratuje ob sobota in nedeljah od 10. do 18. ure, od 1. do 31. avgusta pa ob enakih urah vse dni v tednu.

Bike park z največjo višinsko razliko v spustih

Krvavec je priljubljen tudi med navdušenci nad spusti na dveh kolesih. Ponaša se s 27 kilometri označenih kolesarskih poti in spustov za vse okuse ter stopnje kolesarskega znanja, hkrati pa se lahko pohvali tudi z največjo višinsko razliko v spustih med Bike parki v Sloveniji.

Jadralno padalstvo za ljubitelje ptičje pespektive 

Izjemen panoramsko pogled lahko ujamete tudi z jadralnega padala. Krvavec je priljubljeno vzletišče, ki omogoča dolge spuste, hkrati pa vam na vrh ni treba preveč pešačiti, saj do tja vodi žičnica. Organizirajo tudi tandemske polete, za tiste, ki se z jadralnim padalom srečujete prvič.

Idilično izhodišče za pohodnike

Nenazadnje se Krvavec v poletnem času prelevi tudi v pravo oazo za pohodnike. Od tod vas lahko ponese na ture na Kompotelo, Kalški greben, Kokrško sedlo in Cojzovo kočo. Vedno bolj priljubljena pa je tudi nordijska hoja, vadba, pri kateri s pravilno uporabo palic pri hoji lahko spodbudimo kar 90 odstotkov vseh mišic v telesu.

UGODNO: Nočitev z zajtrkom v hotelu Krvavec, uporaba savne in vstopnica v Poletni park Krvavec le 62 evrov!

View this post on Instagram

We RIDE tomorrow🤙 📸: @sandi.bertoncelj

A post shared by Bike Park Krvavec (@bikeparkkrvavec) on

View this post on Instagram

What's your favourite side? Our's is sideways😂

A post shared by Bike Park Krvavec (@bikeparkkrvavec) on

Kamorkoli vas ta konec tedna že zanese, svojih utrinkov na Instagramu ne pozabite opremiti z oznako #Vandraj ali nas označite s tagom @Vandraj.

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE:

Vandraj namig: Trije ugodni hoteli na slovenski obali (nočitev s polpenzionom že za 44 evrov!)

 

S kolesom na vlak in odkrij čudovito Koroško

Vagon na sobotnem vlaku prilagodili za prevoz koles – Odkrivanje Slovenije s kolesom je vse bolj vabljivo

V sklop prizadevanj za širši razvoj kolesarskega turizma in vzpostavitev Dravske kolesarske poti, ki je že umeščena v prostor in naj bi jo postopoma zgradili v petih letih, spada tudi uvedba sobotnih vlakov na koroški progi od Maribora do Prevalj. Slovenske železnice so že uvedle vlak z dodatnimi prostori za prevoz koles.

Potniški vlaki se tako po več letih ponovno vračajo na koroško progo tudi ob sobotah, vse skupaj pa je, kot navajajo na Regionalni razvojni agenciji (RRA) Koroška, rezultat dobrega sodelovanja med RRA Koroška, direkcijo za infrastrukturo in Slovenskimi železnicami. Kot poudarjajo na RRA, je to »velika pridobitev za kolesarski turizem«.

Po podatkih Slovenskih železnic so vse vlakovne garniture že od prvomajskih praznikov pripravljene za prevoz dodatnih 15 koles, saj so začasno odstranili del sedežev in prostor namenili za prevoz koles. Ker vlaki, ki vozijo po koroški progi, vozijo tudi proti Murski Soboti, se povečuje tudi možnost prevoza koles v tem delu Slovenije, navajajo na Slovenskih železnicah, kjer ugotavljajo, da kolesarjenje oziroma odkrivanje Slovenije s kolesom postaja vse bolj vabljivo in zanimivo za domače in tuje popotnike.

Dvakrat na dan

Na koroški progi med Mariborom in Prevaljami bodo vlaki z dodatnim prostorom za kolesa vozili vse sobote, začeli so 24. junija, do 2. septembra, in sicer iz Maribora dvakrat na dan proti Koroški in s Prevalj nazaj dvakrat na dan proti Mariboru.

Zaradi ponovne uvedbe sobotnih vlakov na koroški progi pa Slovenske železnice posebej opozarjajo preostale udeležence v cestnem prometu, ki prečkajo železniško progo v Dravski in Mežiški dolini, da to upoštevajo in so pri prehodih železniške proge previdni.

RRA Koroška skupaj z Zavodom za turizem Maribor – Pohorje in direkcijo za infrastrukturo ob odprtju sobotnega voznega reda vlakov na koroški progi pripravlja tudi predstavitveno novinarsko konferenco na vlaku ter promocijsko kolesarjenje po približno desetkilometrskem delu Dravske kolesarske poti med Vuhredom in Podvelko.

Na novinarski konferenci so sodelovali državna sekretarka z gospodarskega ministrstva Eva Štravs Podlogar, pomočnik direktorja Slovenskih železnic za potniški promet Miloš Rovšnik, vodja sektorja za železnice na direkciji za infrastrukturo Dejan Jurkovič in vodja projekta Dravske kolesarske poti v Sloveniji Uroš Rozman iz RRA Koroška.

Kolesarska pot ob reki Dravi v Avstriji prinaša tamkajšnjim turističnim delavcem okoli 150.000 turističnih prenočitev na leto, tudi priljubljenost te poti v Avstriji pa je obetavno znamenje za njen razvoj v Sloveniji. Kolesarska pot je ob Dravi v Sloveniji že umeščena v prostor na dolžini okoli 150 kilometrov, po napovedih Uroša Rozmana pa bi lahko bila Dravska kolesarska pot v Sloveniji dokončno urejena in povezana v petih letih.

STA

Na Mokrinah kmalu slovo od smuči in pozdrav kolesarjem

Preden bodo v Mokrinah (Nassfeld) »zagnali« vseh 730 kilometrov gorskokolesarskih poti, je teren še vedno po večini rezerviran za ljubitelje belih strmin. Čeprav pomladansko sonce ne skriva več svoje moči, so razmere za smučanje še vedno odlične.

Dokler se sonce res ne upre preveč v belo podlago, je dobrih sto kilometrov smučarskih prog še vedno vrhunsko pripravljenih. Tistega, ki ima noge že preutrujene – marsikdo bo našel kakšen drug razlog – pa v Mokrinah do 17. aprila čaka največja smučarska terasa v Alpah. V veliko sončno teraso bodo namreč smučišče spremenili številni tematski bari, ki bodo vnovič razprli svoje senčnike. Obiskovalcem so na voljo več kot tisoč ležalnikov, sedežno pohištvo in ležalne košare za plažo. Smučišče bo v tem času presenetilo s posebej privlačnimi družinskimi dopustniškimi paketi. Turistični delavci pravijo, da boste tako združili južni šarm z debelo snežno odejo.

Full Metal Mountain

Poleg številnih dogodkov ob izteku smučarske sezone bo eden najodmevnejših (najglasnejši pa gotovo!) festival Full Metal Mountain, ki bo od 27. marca do 2. aprila. Gora se bo dobesedno tresla ob pričakovanih 3000 ljubiteljih težkometalne glasbe. Zgodba najtršega in najglasnejšega zimskega dopusta v Evropi se bo dogajala pred osupljivo kuliso s snegom prekritih Alp. Seveda pa dobrega dogodka ne bo brez priznanih glasbenih skupin, ki prisegajo na hitre in trde ritme.

Popolno slovo od zime in pozdrav poletni sezoni lahko vsi športni navdušenci doživijo v okviru turnirja v smučanju in golfu v Mokrinah 17. aprila. Zjutraj se lahko udeležite smučarske tekme z dvema tekoma, popoldne pa turnirja v golfu na igrišču z devetimi luknjami. Brez dvoma izziv posebne vrste.

Najmlajši lahko konec zime dočakajo na pisan način, in sicer v iskanju velikonočnega pirha na smučeh od 9. do 15. aprila. Kaj vse se skriva v gnezdih presenečenja, pa bodo morali otroci ugotoviti kar sami …

No, pa je tu že v uvodu omenjeni začetek kolesarske sezone. Mokrine vse več pričakujejo od gorskokolesarskega turizma. Na 730 kilometrih bo gotovo vsak našel kaj zase, tako tisti adrenalina željni, ki prisegajo na prosti slog (downhill), rekreativni gorski kolesarji pa tudi družine, ki se bodo podale na kolesarski izlet.

Članek je bil objavljen v Delovem Tripu

Ko se v Umagu umiri, je čas za raziskovanje okolice

Umag svojih obiskovalcev ne vabi samo s plažami in prijetnimi morskimi valovi, ampak z raznimi dogodki, rekreatvnimi priložnostmi in bogato gastronomijo. Pred nami je še nekaj poletnih dni, ki jih lahko preživiš le streljaj iz Slovenije, v Umagu. In Umag niso samo pisani in plastični tobogani.

Umag je odlična kolesarska destinacija

Z 18 medsebojno povezanih označenih stez, ki pokrivajo približno 560 kilometrov, je Umag postal top destinacija v Istri za rekreativce in profesionalne kolesarje. V okolici Umaga te čakajo dobro označene kolesarske poti, ki te bodo peljale ob morju, med vinogradi in med oljčnimi nasadi. Na poti ne bo manjkalo tako divjine kot prijetne morske betule z odlično hrano. Ideje, kam zaviti in na kakšno kolesarsko pot se lahko podaš si lahko prebereš tukaj.

Umag s svojo okolico ponuja:

  • 12 stez za gorsko kolesarjenje
  • 6 stez za cestno kolesarjenje
  • Steze so označene po evropskih standardih
  • Višinska razlika do 500 metrov
  • Dolžine stez od 20 – 60 kilometrov
  • Lahke, srednje težke, težke steze

MEGABON priporoča // zaključi poletje v Istri

Ali si vedel, da obstaja podzemeljski svet tudi ne daleč stran od Umaga?

Poldnevni obisk jame Baredine in zvezdarne Višnjan je odlična izbira za oddih od morja, plaž in turistične gneče v mistični svet podzemlja in neba nad Istro.

Jama Baredine se nahaja v notranjosti Istre, deset kilometrov od morja. To prvorazredno naravno bogastvo je nastalo z igro vode in kamnov, ki že več tisoč let oblikuje nenavadne strukture daleč od oči in sončne svetlobe. Poleg ogleda stalaktitov, ki navdušujejo s svojimi oblikami in skoraj nadzemeljsko lepoto, je zelo privlačen še endemični beli kuščar, katerega naravno življenjsko okolje je izključno na tem mestu in ga ne moremo najti nikjer drugje na svetu.

MEGABON priporoča // mobilne hiške v Umagu za celo družbo po ugodni ceni

Odlični vinarji tudi v Umagu

Najbolj znani vinarji v Umagu so Coronica, Cuj in Degrassi. To so imena, katerih vina ti nudijo vrhunski užitek. V okolici Umaga pa so speljane tudi številne vinske ceste, ki povezujejo pridelovalce vin. Večina vinarjev ponuja ogled procesa proizvodnje vina in pokušino vina, med samim obiskom pa lahko na licu mesta kupiš tudi njihove edinstvene vinske pridelke. Vinarji, ki jih je vredno obiskati:

  • Coronica Moreno
  • Cuj-Kraljević
  • Degrassi Moreno
  • Fiore vina

ista_shutterstock_250778236

Okus po oljkah

Stari Rimljani so že v davnih časih prepoznali Istro kot plodna tla za gojenje oljk. Danes oljarji v Umagu pridelujejo vrhunska, pogostokrat nagrajena olivna olja, ki privabljajo obiskovalce. Umaški oljarji ti bodo odprli vrata svojega doma, da si boš lahko ogledal in pokusili njihova vrhunska olivna olja. Večina jih v svoji ponudbi vabi na predstavitev pridelave olivnega olja in nepozabno doživetje pokušanja olivnega olja. Spodaj nizamo nekaj oljkarskih kontaktov. Oljčno olje vedno pride prav. Oljarne, ki jih je vredno obiskati:

  • Agrofin
  • Olive Charm
  • Cuj
  • Monte Rosso

Za uživaški in raztegnjen vikend v Umagu MEGABON priporoča // uživanje v hotelu Sol Umag

istra_shutterstock_301391564

Foto: Shutterstock

Uber v Amsterdamu z odlično nadgradnjo

Če pogosto potuješ, hkrati pa te fascinirajo vse novosti, ki jih prinaša 21. stoletje, si zagotovo eden tistih, ki spijo v Air bnb-jih in se prevažajo z Uber-jem. Ja? Beri naprej.

Če se boš letos poleti odpravil v nizozemsko prestolnico, te bo razveselila novica, s katero bo izkušnja spoznavanja Amsterdama še boljša. V začetku tega meseca so namreč aplikaciji Uber dodali UberBIKE, a naj te ime ne zavede. Ne gre za izposojanje koles od domačinov, temveč za naročanje avtomobilov, ki imajo prtljažnik za kolesa. Ideja je izjemno priročna, saj je Amsterdam z okolico odličen za kolesarjenje in zlahka se zgodi, da kolesarimo in kolesarimo v eno smer, odkrivamo številne znamenitosti, ob koncu poti pa ugotovimo, da smo preveč utrujeni za pot nazaj. Takrat pride na vrsto UberBIKE. Cena prevoza bo višja za 4 evre.

amsterdam_shutterstock_144846166

Pri Uberju verjamejo, da se bo projekt izkazal za uspešnega in bodo razširjeno ponudbo predstavil tudi v drugih mestih.

Torej, ko boš šel v Amsterdan preveri zavihek UberBIKE in uživaj v kolesarjenju. Brez skrbi o tem, ali bo dovolj moči za nazaj.

Foto: Shutterstock

Za brezskrbne počitnice s kolesom

Odkrivanje novih krajev in poti s kolesa je zagotovo prav posebno doživetje. Okolico zaznamo veliko bolj doživeto, kot če se mimo nje peljemo v avtomobilu, hkrati pa lahko zaradi hitrejšega tempa, kot ga imamo peš, v enem dnevu vidimo ogromno.

Zahtevajo pa potovanja s kolesom določena pravila, ki jih velja upoštevati, da bo to čim bolj prijetno.

Pripomočki, na katere pozabimo

Ko pakiramo stvari za potovanje s kolesom, zagotovo ne smemo pozabiti na osnovne potrebščine, ki jih bomo potrebovali (šotor, spalna vreča, obleke, kuhalnik). Vse to seveda imamo, a dobro je pomisliti tudi na sončno kremo, elastično vrvico, plastične vrečke in toaletni papir. Sončna krema nas bo varovala pred opeklinami, elastična vrvica je izjemno priročna, če kolesarimo s kolesarsko torbo, saj z njo trdno zavarujemo vsebino v torbi. Vrečke, ki jih lahko dobro zapremo, bodo izjemno koristne za stvari, ki morajo ostati suhe. Toaletni papir vedno pride prav. Vsi vemo zakaj.

Servis pred odhodom

Ne dovoli si, da bi se potovanje s kolesom že prvi dan zakomplicirano, ker pred potjo nisi kolesa pripravil za pot. Preveri zračnice, se kolesa lepo vrtita, zavore primejo, je veriga pripravljena na prestavljanja, delujejo vse prestave? Dan ali dva pred odhodom s kolesom naredi krog po dvorišču in preveri, če je kolo pripravljeno na počitnice.

kolo1_shutterstock_297390860

Stvari, ki jih na kolesu ne potrebuješ

Te privlači ideja o počitnicah na kolesu, a meniš, da nimaš pravega kolesa in nisi pripravljen na takšno pot? Brez skrbi, za počitnice na kolesu NE potrebuješ hudo dobrega kolesa, prav tako NE potrebuješ kolesarskih čevljev, NI potrebno, da si fizično v vrhunski kondiciji in predvsem NE potrebuješ veliko denarja. Poleg tega za lepe počitnice na kolesu ne potrebuješ niti prehranskih dopolnil, kolesarskih oblačil, ličil in sušilca za lase.

Še vedno nisi prepričan, če si iz testa za kolesarske počitnice? Začni z enodnevnimi izleti, ki jih bogatijo piknik in redne postojanke. Uživaj v naravi, okolici in stiku z ljudmi, ki ga lahko doživiš le na kolesu. Dovoli, da te vrtenje pedal zasvoji.

Foto: Shutterstock

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.