Kolesarjenje

Tri kolesarske trase po slikoviti pokrajini hrvaške Istre #Istria300

Novičke, , , , , , ,

Hrvaška Istra je sinonim za poletne dopuste številnih Slovencev, hkrati pa je tudi priljubljena destinacija za kolesarje z vsega sveta. Kolesarski navdušenci bodo na svoj račun prišli oktobra, ko v Istro prihaja dogodek Istria300.

Hrvaška Istra bo od 5. do 8. oktobra 2023 v Poreču gostila edinstveno kolesarsko tekmovanje – Istria300.

Tri različne trase, ki vijugajo po istrski pokrajini

Istria300 bo odprla tri različne trase, primerne tako za začetnike kot tudi izkušene kolesarje. Istria155 je primerna za tiste, ki si želijo doživeti Istro in uživati v čudovitih razgledih. Istria235 je že malo zahtevnejša trasa in je namenjena tistim, ki iščejo malo večji izziv. Glavna in najbolj razburljiva trasa – Istria300 pa je za najbolj pogumne, ki želijo resnično preizkusiti svoje meje.

Organizatorji so premišljeno izbrali najlepše ceste in trase hrvaške Istre ter jih združili v edinstven kolesarski dogodek. Obljubljajo nepozabno kolesarsko avanturo v osupljivi pokrajini.

Dogodek, ki želi privabiti še več žensk

Organizatorji si želijo na tekmovanje privabiti še več kolesark. Pobudo podpira tudi Catherine Rossmann, vzpenjajoča se zvezda amaterskega kolesarstva iz Nemčije, skupaj s številnimi strastnimi kolesarkami. Kljub razprodanim vstopnicam za Istria300 lahko ženske še vedno sodelujejo. Posebej zanje so dodali še nekaj ugodnosti. Za registracijo po običajni ceni lahko kolesarke izkoristijo kodo za popust: Istria300Ladies. Prvih 50 registracij bo prejelo dodatne ugodnosti, vključno s trening programom, ki bo ženske še bolj opolnomočil v močni moški konkurenci.

FOTO: TVB Istrien/Igor Zirojević

Preberite še: Tri najlepše pešpoti ob slovenski obali

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Slovenija je pristala na prestižnem seznamu National Geographica!

Novičke, , , ,

V izboru »25 najbolj neverjetnih destinacij in skupnosti, ki bodo navdihnile vaše naslednje potovanje«, ki ga je oblikovala mednarodna ekipa urednikov globalne znamke National Geographic, se je v kategorijo »Narava« uvrstila tudi Slovenija. Slovenija je s tem ena od osmih evropskih destinacij, ki so na seznamu 25 izbranih destinacij.

National Geographic je razkril težko pričakovani vsakoletni seznam 25 navdihujočih globalnih destinacij za leto 2023. Destinacijam in doživetjem tokratnega izbora Best of the world 2023, kamor se je prvič uvrstila tudi Slovenija, je skupno to, da pozitivne učinke turizma vključujejo v krepitev svojih lokalnih skupnosti in okolja.

Destinacije na seznamu Best of the world 2023

NARAVA: Škotsko višavje, Botswana, Slovenija, Narodni park Big Bend v Teksasu, Azori
KULTURA: Via Appia v Italiji, Busan v Južni Koreji, Longmen Grottoes (provinca Henan, Kitajska), Egipt, Charleston v Južni Karolini
AKTIVNA DOŽIVETJA V NARAVI: Nova Zelandija, Choquequirao v Peruju, Utah, Avstrijske Alpe, Narodni park Revillagigedo v Mehiki
SKUPNOST: Otočje Dodekanez v Grčiji, Milwaukee v Wisconsinu, Alberta (Kanada), Laos, Gana
DRUŽINA: Trinidad in Tobago, San Francisco v Kaliforniji, Kolumbija, Manchester v Združenem kraljestvu, Švica

Prestižni seznam enega najuglednejših medijev

Direktorica Slovenske turistične organizacije, mag. Maja Pak, izpostavlja velik pomen uvrstitve Slovenije na prestižni seznam National Geographic. Ta velja za enega najuglednejših medijev, prepoznanim predvsem po vzpodbujanju trajnostnega odnosa do okolja. Kot pravi Pakova: »Uvrstitev Slovenije med 25 navdihujočih destinacij sveta za leto 2023 in med osem izbranih evropskih destinacij s strani National Geographic pomeni pomembno krepitev prepoznavnosti in ugleda Slovenije kot ene vodilnih trajnostnih turističnih destinacij na svetu. Kot ena najbolj prepoznanih in vplivnih znamk, specializiranih za tematike narave, doživetij v naravi in potovanj in z dosegom 760 milijonov gospodinjstev po vsem svetu ter več kot pol milijarde sledilcev na družbenih omrežjih, National Geographic dosega ciljno publiko zahtevnejših gostov, ki iščejo edinstvena doživetja v neokrnjeni naravi. In prav to so gostje, ki jih na Slovenski turistični organizaciji želimo nagovoriti.«

National Geographic: Slovenija je vodilna destinacija na področju trajnostnega turizma

National Geographic ob uvrstitvi Slovenije v kategorijo »Narava« navaja, da je Slovenija že vrsto let vodilna destinacija na področju trajnostnega turizma, ki v zadnjem obdobju razvija trajnostne gastronomske kolesarske poti. Te pa vodijo do turističnih kmetij, vinogradov, sirarjev in drugih pridelovalcev hrane.

National Geographic pri tem izpostavlja produkt Slovenia Green Gourmet Route. To je turistični produkt trajnostnih kolesarskih in gastronomskih doživetij, ki sta ga v partnerstvu razvila konzorcij Slovenija Green in Slovenska turistična organizacija (STO) v letu 2021, ko je Slovenija ponosno nosila naziv Evropska gastronomska regija. Takrat je v zeleno shemo sprejela tudi prve Slovenia Green Cuisine ponudnike. Kolesarska pot povezuje destinacije z znakom Slovenia Green, ponuja kulinarična doživetja v trajnostno naravnanih restavracijah, med drugim tudi z Michelinovimi zvezdicami, in ob tem navdihuje s potmi med vinogradi, zdravilišči in turističnimi kmetijami.

Slovenija in STO sta bili v preteklosti s strani National Geographic večkrat izpostavljeni predvsem na področju uspešnega spodbujanja in udejanjanja trajnostnega razvoja. Še posebej velja izpostaviti  prestižno priznanje National Geographic World Legacy Destination Leadership, ki ga je STO prejela v okviru mednarodne turistične borze ITB Berlin leta 2017.

Slovenija izpostavljena v kategoriji Narava – divje, neokrnjene, čudovite destinacije

Seznam destinacij Best of the world 2023 je oblikovala mednarodna ekipa urednikov tiskanih in spletnih izdaj National Geographic Traveler. Ta tekom leta razišče, poroča in piše o navdihujočih destinacijah in jih predstavlja večmilijonskemu globalnemu občinstvu. Kot so sporočili, njihov vsakoletni izbor slavi destinacije in potovalna doživetja, ki osvetljujejo svet in raznolike skupnosti, ki v njem živijo. Destinacije so razvrščene v kategorije Družina, Aktivna doživetja v naravi, Kultura, Narava. Letos pa je prvič predstavljena tudi kategorija Skupnost. V letu 2023 so v ospredju doživetja, ki imajo tudi izobraževalno noto. V kategoriji Družina so tako izpostavljene destinacije, ki ponujajo doživetja za vse generacije. V kategoriji Aktivna doživetja v naravi pa neverjetna doživetja v dih jemajočih krajih. Kategorija Kultura se osredotoča na raziskovanje zgodovine in dediščine. Nova kategorija Skupnost pa izpostavlja »zdravilna« in trajnostna potovanja, ohranjanje in vračanje skupnosti. Kategorija Narava, kjer je svoje mesto našla Slovenija, slavi doživetja v divjem, neokrnjenem, slikovitem okolju.

Naslovna fotografija: Uroš Rojc, Vipavska dolina

PREBERITE ŠE: Z bivalnikom in psičkom po Evropi: “Naučila sva se še bolj ceniti vse, kar imava” #INTERVJU

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Kakšno je idealno kolo in 3 vprašanja, ki si jih zastavite ob nakupu

Popotniški nasveti, , ,

Že imate idealno kolo? Zdi se, da je z uspehi slovenskih kolesarskih šampijonov zanimanje za ta šport strmo naraslo. Še več, zaradi zmag Pogačarja, Rogljiča in Mohoriča, je zanimanje preraslo celo v kolesarsko evforijo.

Kako je kolo postalo obvezno prevozno ali rekreativno sredstvo vsakega Slovenca? K priljubljenosti kolesarstva je nedvomno pripomogla tudi nedavna globalna pandemija, ki nas je v spodbujanju ohranjanja medsebojne varnostne razdalje posedla na kolesa. Kolesarjenje je tako predstavljalo idealen šport, saj  smo se na ta način lahko povsem odgovorno rekreirali in hkrati upoštevali vladne ukrepe. Pandemija in nenavadni ukrepi so minili, naše navade pa so ostale.

Kako torej kupiti idealno kolo za vaše potrebe?

Tako je danes skoraj nemogoče kupiti novo kolo iz zaloge, saj je povpraševanje krepko preseglo ponudbo. Če ga še niste, pa bi tudi vi radi zajahali kolesarski val, vam bomo v spodnjih odstavkih skušali pomagati pri lažji odločitvi za nakup novega kolesa. Kolo je sila preprosto prevozno sredstvo, saj za delovanje potrebuje le okvir, krmilo, sedež, dve kolesi, dva zobnika, verigo in pedala. Zaželeno je da ima kolo tudi zavore, kar vožnja po velodromu tudi potrjuje.

Prvo vprašanje: kakšne so moje potrebe in kakšen tip kolesa mi najbolj ustreza?

Verjetno veste, da se kolesa med seboj – kljub vsem zgoraj naštetim skupnim lastnostim – močno razlikujejo glede na namen uporabe. Tako ločimo med gorskimi/MTB, treking/cross, cestnimi, mestnimi, otroškimi, BMX, električnimi, zložljivimi in drugimi kolesi. Pred nakupom morate temeljito razmisliti o svojih potrebah. Če kolo kupujete, ker bi se radi z njim vozili v službo, boste za to izbrali mestno ali električno kolo. Če pa slučajno razmišljate o tem, da bi se primerjali z najboljšimi cestnimi kolesarji, kot so naši kolesarski heroji, boste zagotovo potrebovali cestnega. Če obožujete neokrnjeno naravo in bi radi pridobili nekaj kondicije, potem morate razmisliti o nakupu gorskega oziroma MTB kolesa.

V zadnjih letih je pravi razcvet doživela panoga električnih koles. Ta so na voljo za vse tipe, saj brez težav najdemo mestno električno kolo, gorsko električno kolo ali pa tudi cestno električno kolo. Električno kolo s pomočjo električne energije olajša marsikateri vzpon, zaradi teže njegove baterije pa bo kolesarjenje brez pomoči še kako težko. Električno kolo vam bo tako omogočilo, da boste z nekaj manj napora dosegli do sedaj nedosegljive cilje.

Drugo vprašanje: velikost, oprema in znamka

Ko ste se odločili za vaš idealen tip kolesa, se lahko končno posvetite izbiri znamke, opreme, predvsem pa velikosti kolesa. Velikost okvirja kolesa mora biti prilagojena vaši višini, sicer vas lahko ob dolgotrajnem kolesarjenju doletijo bolečine. S tem se bo kolesarski užitek prelevil v kolesarsko nočno moro. Le največji mazohisti uživajo v bolečem križu. Velikosti okvirjev se med znamkami razlikujejo, zato vam svetujemo, da si podrobno ogledate mere koles. Še najbolje pa je, da kolo preizkusite v enem od bližnjih kolesarskih servisov in trgovin. Le tako boste lahko prepričani, da boste naročili kolo, ki bo popolnoma ustrezalo vašim dimenzijam.

Ko boste prepričani, da je izbrana velikost primerna za vas, si lahko pričnete ogledovati tudi dodatno opremo, ki jo nudijo kolesa. Če nameravate kolesariti rekreativno, le nekaj ur tedensko, potem zagotovo ne potrebujete najelitnejše opreme, kot jo imajo profesionalci. Če pa na kolesu preživite več ur dnevno, vam priporočamo, da tehtno razmislite o kakovosti serijske opreme. V mislih imamo predvsem kolesarski sedež, krmilo in menjalnik.

Tretje vprašanje: kje kolo najdem še ceneje?

Če želite idealno novo kolo najti kar najhitreje, vam toplo priporočamo, da si ogledate izredno pestro ponudbo koles, ki je na voljo na spletni strani ceneje.si. S pomočjo izjemno uporabnih filtrov boste v nekaj klikih zožali ponudbo in hitro poiskali idealno kolo za vas. Predvsem uporaben je filter, ki kolesa razdeli po tipu oziroma kategoriji. Ceneje.si pa se, poleg velikega števila kolesa, lahko pohvali tudi z najugodnejšimi cenami na spletu. Tako ne boste našli le najboljšega, ampak tudi najcenejše kolo, ki se povsem poda vašim potrebam. Srečno na poti!

Avtor: Ceneje.si
Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE: Slovenski par, ki z 31-letnim defenderjem lovi neverjetne dogodivščine #INTERVJU

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Soriška planina: vonj po raju med Gorenjsko in Primorsko

Ideja za oddih, , , , , , , , ,

Soriška planina se skriva v osrčju Julijskih Alp, na meji med Gorenjsko in Primorsko. Ujamete jo med vožnjo po panoramski cesti med Bohinjem in Tolminom in je vsekakor vredna postanka. Tudi večdnevnega.

V objemu bujnih gozdov Jelovice in na robu mogočnih Julijskih Alp se na nadmorski višini od 1287m do 1550m bohoti lepotica med planinami – Soriška planina. Ste jo že obiskali? Imamo kup idej, zakaj jo morate dodati na seznam krajev, ki jih velja videti še v tem življenju. Za začetek že zaradi vedno široko nasmejane ekipe ljudi, ki skrbi za goste planine!

Soriška planina ponuja številne aktivnosti skozi vse leto. Pozimi na smučišču obratuje pet naprav – otroška vlečnica Lucija, tri vlečnice in dvosedežnica Lajnar. Poleg alpskega smučanja na desetih kilometrih prog obiskovalci lahko uživajo v turnem smučanju, teku na smučeh na urejenih progah po gozdovih Jelovice, sankanju, krpljanju in zimskem pohodništvu po okoliških vrhovih.

In kaj se na planini obeta v toplejšem delu leta? Marsikaj! 

Soriška planina, kadar na njej ni smučarjev, postane še večji raj za pohodnike

Soriška planina je raj za pohodnike, pa tudi kolesarje, padalce in druge ljubitelje lepih razgledov. Soriška planina je idealno izhodišče za številne krajše in daljše izlete. S parkirišča pod Brunarico se lahko po nezahtevnih poteh odpravite na bližnje vrhove s prelepimi razgledi. Recimo na Dravh (1548 m) in Lajnar (1549 m), Slatnik (1609 m), do Možica (1603 m) in še naprej do Šavnika (1516 m).

Izkušenejši pohodniki se lahko odpravite še dlje proti zahodu, preko Vrha Bače do Koble (1450 m) in morda celo do Črne prsti (1792 m) . Pohodne poti se odpirajo tudi na vzhod, preko Danjarske planine na 1679 m visok razgledni Altemaver in še naprej do koče na Ratitovcu (1667 m).

Po poteh stare Rapalske meje

Soriška planina skozi vse leto ponuja številne aktivnosti. Čudovite razglede na Julijske Alpe in okoliške vrhove pa lahko združite z zgodovino in se podate na edinstven izlet po poteh stare Rapalske meje.

Čez vrhove Soriške planine je včasih potekala stara meja – Rapalska meja, ki je zaznamovala življenje domačinov in od matične domovine odrezala skoraj tretjino Slovencev. Na tematski turistični poti si lahko ogledate mnogo ostankov italijanskega sistema obrambnih utrdb – Alpskega zidu, dobro ohranjene kasarne, mulatjere in opazovalne kupole.

Vodeni ogledi Rapalske meje se pričnejo na parkirišču zraven gostišča Brunarica na Soriški planini (1287m). Do vrha Lajnarja (1549 m) se pripeljete z dvosedežnico Lajnar, nato pa z ogledom vojaških objektov in utrdb nadaljujete po utrjenih mulatjerah do vrhov Slatnika, kasarne na Koru in litoželezne opazovalnice na Možicu. Med prijetnim sprehodom s prelepimi razgledi tako spoznamo zgodbe preteklosti in življenje ljudi na meji. Priporočamo pohodne čevlje in opremo, pot traja 2,5 ure in ni preveč naporna. Informacije in rezervacije vodenih tur: info@soriska-planina.si.

Gorsko in cestno kolesarstvo

Soriška planina je drugi najvišji cestni alpski prelaz v Sloveniji. V poletni sezoni se cestni kolesarji lahko do Soriške planine povzpnejo iz treh strani; preko Železnikov in Sorice iz osrednje Slovenije, iz Primorske strani preko Podbrda in Petrovega Brda ter preko Bohinjske Bistrice iz Gorenjske.

Razgiban teren Soriške planine ponuja zanimive in privlačne turne poti tudi za gorske kolesarje. Po starih vojaških mulatjerah se lahko izkušeni kolesarji odpravite do vrhov Šavnika, Možica pa vse do Baškega Sedla. Ena izmed najlepših poti v gorskem spustu vodi iz vrha Lajnarja preko Kovc do Podbrda, v času poletne sezone pa je urejena tudi tekmovalna proga Žvau. Do vrha Lajnarja je možen dostop z dvosedežnico Lajnar. Preko Soriške planine vodi tudi slovenska turnokolesarska pot. Žig poti se nahaja v gostišču Brunarica ob parkirišču.

Lajnar: ajdovi štruklji, ki jih sanjamo še danes

Na Soriški planini, tik ob začetku smučišča, najdete nov Penzion in gostišče Lajnar. Čudovit gorski ambient skriva tudi povsem nove in lične sobe s pogledom na okoliške vrhove in gozdove Jelovice. V pritličju pa omamno diši iz restavracije, ki je odprta tudi za zunanje goste. In ko smo že omenili zagnano mlado ekipo, ki ceni prav vsakega gosta, ne moremo mimo Polone Golije, ki skrbi za razvoj planinske ponudbe Alp Venture zgodbe. Tako nadaljuje družinsko tradicijo in se bori proti temu, da bi planino prevzeli tuji lastniki. In težko se takšna pripadnost kraju in njegovemu razvoju ne bi poznala. Soriška planina resnično ima dušo!

Polono boste verjetno srečali v penzionu Lajnar, kjer toplo priporočamo, da ne preskočite ajdovih štrukljev z orehi! Srčno ekipo, ki stoji za zgodbo, ki jo piše planina, lahko spoznate tudi v spodnjem posnetku.

 

Na Soriško planino s kamperjem ali šotorom!

Kaj pa večdnevni oddih? Na Soriški planini – na višini 1277 m – najdete tudi urejen manjši kamp in avtokamp. V kampu so na voljo manjše sanitarije s tuši in prostorom za pomivanje posode, pitna voda, mogoč je priklop na elektriko in uporaba wi-fija pri gostišču Lajnar.

Sorica, rojstna vas slikarja Ivana Groharja

Pet kilometrov od smučišča se pod Soriško planino skriva vas Sorica. Sorica je največkrat snemana slovenska vas, saj so jo za naravno kuliso uporabili kar v štirih slovenskih filmih. Katerih? Lucija, Pastirci, Ljubezen nam je vsem v pogubo in Cvetje v jeseni!

Sorica pa je znana tudi kot rojstni kraj enega največjih slovenskih slikarjev Ivana Groharja. Tu lahko obiščete Groharjevo rojstno hišo s spominsko zbirko, etnografskim muzejem, galerijo in likovno/glasbeno delavnico. Na vzpetini nad vasico stoji tudi baročna cerkvica s slikami Janeza Šubica in Ivana Groharja, ki je prav tako vredna obiska. Življenje slikarja Groharja lahko pobližje spoznate tudi med pohodom po urejeni in z rumenimi kažipoti označeni Groharjevi poti.

Gostišče Tolc, razvajanje pri Primožu Pintarju

Sorica ni tako zaspan kraj, kot je morda videti na prvi pogled. Primož Pintar je domačin, ki pravi, da je treba turistom najprej nekaj ponuditi, pa bodo našli še tako skrite kraje. Na domači kmetiji pri Tolc je tako storil prav to. Odprl je gostišče s posteljami in kuhinjo ter vinsko kletjo, od koder diši po domačem in lokalnem.

Na domačiji, ki se je prvotno imenovala Tolz, in katere začetki segajo v leto 1293, imajo tudi ekološko kmetijo. Hrana, ki jo postreže, tako sledi konceptu sezonsko, lokalno in domače. Kuhajo predvsem iz sestavin, ki jih pridelajo na svoji kmetiji ali pa jih kupijo od lokalnih dobaviteljev. Da pa gre pri njih tudi za kuhinjo na višji ravni, vam bo jasno že na prvi pogled, preden jo sploh zavohate in ponudite brbončicam!

“Sorško domače – malo drugače” se glasi slogan, pod katerim ustvarjajo v Gostišču Tolc. In vsekakor priporočamo, da se oglasite na kosilu, če ne kar na podaljšanem oddihu v idilični vasici.

FOTO: Maja Fister

PREBERITE ŠE: BLED in top 10 idej za malo drugačno dogodivščino

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Slovenki, ki s petimi evri na dan že pol leta kolesarita čez Južno in Srednjo Ameriko

Intervju, Vandramo z, , , , , , , , , ,

Na poti sta že dobrih sedem mesecev. Na dan zapravita pet evrov na osebo. Vse, kar imata, vozita na kolesu. To sta Anja in Barbara, dekleti, ki ju srečate tudi pod imenom The Bike Wanderers in ju na tej poti čaka še ogromno kilometrov ter dogodivščin. Kakšna je njuna zgodba?

“Sva dve preprosti in skromni punci iz naše majhne zelene dežele, ki sva se odločil odkriti svet na kolesih,” mi Anja Antolič in Barbara Marčič – The Bike Wanderers odgovorita na vprašanje, kdo pravzaprav sta. Več o njuni dogodivščini pa v spodnjem intervjuju.

Vajin cilj na tokratnem potovanju je prekolesariti Južno in Srednjo Ameriko. Od kod ideja za takšen podvig?

Tako je. Ideja se je porodila že dolgo časa nazaj. Mogoče se je vse skupaj začelo že s telenovelami, ki smo jih takrat skoraj vsi gledali in se tako učili tudi španskega jezika. In pa še kasneje z ogledom filma posnetega po resnični zgodbi. Gre za film Motoristov dnevnik, kjer sta jo Che Guevara in njegov prijatelj Alberto mahnila po Latinski Ameriki z motorjem. Mogoče je k potovanju prispeval tudi sam študij španščine, Španija ni bila več dovolj za odkrivanje tega nadvse zanimivega jezika in porajala so se nama vprašanja o življenju, ljudeh, kulturi in običajih na drugem koncu sveta. In tako sva pristali tukaj – v Latinski Ameriki. 

Kje smo vaju ujeli tokrat in kako dolgo sta že na poti? Imata kakšno časovno omejitev, kdaj podvig zaključita?

Na poti sva že dobrih 7 mesecev. Trenutno se nahajava v Boliviji in se s kolesi odpravljava prekolesarit najbolj slano puščavo na svetu Salar de Uyuni.

Časovne omejitve nimava, zato tudi težko govoriva o koncu. Čas bo pokazal, kako in kaj. Najina želja je prikolesariti vsaj do Kolumbije ali pa Mehike, tako da je pred nama še kar nekaj kilometrov.

Katere države sta že prevozili na tokratnem tripu?

Do sedaj sva prevozili Argentino, kjer sva potovanje tudi začeli in majhen del Čila ter Bolivije.

Kako izbirata naslednjo destinacijo?

Točne poti nimava začrtane, saj sva mnenja, da so stvari, ki se zgodijo spontano, vedno najlepše in najboljše. Imava okviren načrt, ki je ta, da se počasi pomikava proti severu. Seveda nama pri izbiranju poti veliko pomagajo z nasveti in predlogi tudi drugi kolesarji, ki prihajajo s severa, včasih pa poklepetava tudi z domačini, ki zelo dobro poznajo tukajšnjo okolico in se orientirava po njihovih nasvetih.

Kakšen izziv je vse svoje imetje za naslednjih nekaj mesecev spakirati na kolo? In kakšen izziv je vse to prevažati?

Precej preprost. Ko si na poti nekaj dni, se zares zaveš, kaj je resnično pomembno in kaj sploh potrebuješ ter česa ne. Izziv vse to prevažati je velik, saj gre vseeno za neko dodatno težo, ki se zelo pozna pri poganjanju pedal v hrib, a po drugi strani majhen, saj na kolesu prenašava najino svobodo, ki nima ne teže in ne cene.

Sta se na podvig fizično kaj posebej pripravljali?

Ne, nisva. Zadnji dve leti sva bili zelo zaposleni, opravljali sva razna priložnostna dela, ki so se pojavila in počasi varčevali ter postopoma izbirali opremo za to potovanje. Tako da časa za fizične priprave ni bilo kaj dosti.

Gresta na pot tudi, ko vama vremenske razmere niso naklonjene?

Seveda. Kolesariva, ko je zunaj sonce, dež ali veter. Vremenske razmere nama niso vedno naklonjene, a kot pravijo, za vsako nevihto vedno posije sonce.

Česa vaju je bilo pred potovanjem najbolj strah? In kje je bil strah (ne)upravičen?

Malce strahu do neznanega je bilo vedno prisotnega, a je ta kmalu potem ko sva pognali pedala iz Ushuaie počasi izginil. Dobri ljudje, ki sva jih srečevali na poti, so tudi pomagali odgnati ta strah in nama približati “tujo” deželo.

Kaj počneta, ko ste doma?

Delava in varčujeva za naslednje potovanje.

Na kakšen način si financirata svoje poti?

Konkretno za to potovanje sva garali 2 leti v Ljubljani. Opravljali sva razna dela, ki so se nama ponudila, delali sva v proizvodnji, raznašali oz. dostavljali hrano pozimi na kolesu, opravljali dela v knjigarni in kolesarski trgovini.

Vajino potovanje je načeloma nizkoproračunsko, tudi spita kar na prostem. Katera so bila vajina najbolj nora prenočišča do zdaj?

Ne le načeloma. Dejansko JE nizkoproračunsko. Najin dnevni proračun je 5 evrov na osebo, kar pomeni, da imava denar zgolj za hrano. Večino časa divje kampirava s šotorom nekje sredi ničesar in si sami kuhava hrano s prenosnim gorilnikom.

Vsako prenočišče je zgodba zase. Misliva, da bo najbolj noro prenočišče to, ki še pride, ko bova šotor postavili sredi slane puščave in naju bo obdajala neskončna belina, nebo pa bo razsvetljevalo na miljone zvezd. So pa bila nora “prisilna”divja kampiranja ob cestnih jarkih, ker drugje ni bilo nikakršne zaščite za veter.

Pa hrana? Živita od instant pripravkov nad plinskim gorilnikom ali si privoščita tudi kakšno lokalno pojedino?

Najina hrana so večinoma špageti in riž s kakšno zelenjavo iz konzerve ali parmezanom.

Seveda, včasih naju tudi lokalci povabijo ali pa nama pripravijo kakšno tipično lokalno jed. Zadnjič sva tako poskusili tipični bolivijski zajtrk, ki se mu reče api. Api je topla tekočina vijolčne barve, gre za koruzno moko iz rdeče koruze, ki jo skuhajo in vanjo dodajo sladkor, cimet in klinčke. Napitek je božansko dober in noro dobro diši. Poleg tega napitka pa zjutraj pojejo še nekakšen ocvrt kruh, ki je polnjen z malo sira.

Koliko stikov z lokalci imata na potovanjih? Kje so vama najbolj prirasli k srcu?

Zelo veliko. Obe sva namreč študirali španščino in tekoče govorjenje tega jezika nama omogoča sporazumevanje z lokalci. Včasih pošljeva tudi kakšno prošnjo na Couchsurfingu, ki je tukaj v Južni Ameriki zelo raziširjen in pa na Warmshowers, aplikacija, ki se uporablja zgolj za kolesarje in tako nama velikokrat tudi domačini odprejo vrata svojega doma. Vsi ljudje, ki so nama na takšen ali drugačen način pomagali na tej poti, so nama prirasli k srcu in čisto vsem bova za vedno hvaležni iz srca.

Si predstavljata potovanje, na katerem ne naredita niti ene fotografije?

Težko. Spomini sčasoma zbledijo in lepo je imeti kakšno fotografijo, ki te popelje nazaj v tisti čas, kraj, trenutek …

Kakšen tip popotnikov sta?

Kolesarski, avanturištični, svobodni …

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenita drugim popotnikom?

Ne drvite od točke A do točke B. Pozabite na čas. To ni bistvo potovanja. Ustavite se, zadihajte, poglejte, kje ste, uživajte v okolici, spoznavanju novih ljudi in kultur. Aja, pa če imate možnost, se usedite na kolo, občutek vetra v laseh in neskončne svobode je nepozaben.

Top 3 jedi, ki sta jih spoznala po svetu?

Argentinske empanade – zvitki polnjeni z mesom/sirom/koruzo/zelenjavo

Čilenska sopaipilla – ocvrti kruhki

Bolivijski zajtrk Api – topli napitek iz koruzne moke

Najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?

Močan Patagonski veter, ob kateremu se počutiš čisto nemočnega.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

Strah. Veliko ljudi ne potuje in imajo to idejo, da je zelo nevarno spati v šotoru in potovati sam takole po svetu. No, midve to počneva in vam lahko poveva, da ni nevarno. Noči so veliko mirnejše kot v kakšnem stanovanjskem bloku …

Katerih življenjskih lekcij so vaju naučila potovanja?

To, da na kolesu nimaš nikoli preveč vode in hrane. To da v Patagoniji ne planiraš, koliko kilometrov boš naredil na dan, ker jih ne boš, saj ti bo veter vedno prekrižal vse načrte. In to, da lahko zaupava ljudem. Seveda tudi to, da je kljub slabim dnevom jutri vedno nov dan.

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešata?

Ko tako dolgo goniš po puščavi, se spomniš na vso to zelenje, ki ga imamo v Sloveniji. Drugače pa seveda pogrešava dobro mamičino in babičino kuhinjo, družino ter najine prijatelje.

HITRIH 6

Najljubša država: Španija

Najljubše mesto: Toledo

Najljubša plaža: hrvaške plaže otokov

Najljubša kulinarika: azijska

Naljubši način transporta: kolo

Najljubši jezik: španščina

Foto: The Bike Wanderers/osebni arhiv

Anji in Barbari ter njuni kolesarski ameriški turneji lahko sledite prek The Bike Wanderers na INSTAGRAMU in na FACEBOOKU.

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!   

Manca Korelc, tisto dekle, ki s kolesom obiskuje vsa slovenska jezera

Intervju, Vandramo z, , , , , , ,

Veste, koliko jezer imamo v Sloveniji? 100, 200, 1000? Več! V tokratnem Vandraj intervjuju sem klepetala z Manco Korelc, športnico in podjetnico, ki stoji za projektom Moja jezera. Njena energija je neusahljiva in kar malo nalezljiva, kar boste zaznali že ob prvem stiku z njo – če vam slučajno že njen projekt ni dovolj dober dokaz tega.

Cilj njenega projekta Moja jezera je obiskati, raziskati in popisati vsa slovenska jezera. In to kar s kolesom. Ko sva govorili, jih je obiskala že 793, a glede na njeno aktivnost in tople pomladne dni, ki nas razvajajo, se je številka vmes zagotovo že povečala. Manca prihaja iz Kočevja, zato je odgovor na vprašanje, katero jezero je njej najljubše, jasen. Kočevsko, seveda! “Na naše jezero me veže cel kup krasnih spominov,” mi je pojasnila svojo izbiro. Kdo je torej Manca?

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?

Sem Manca, izjemno energična podjetnica, raziskovalka jezer, predavateljica in športnica, ki jo definira nenehna želja po napredovanju na vseh področjih. Rada premikam svoje meje, saj je zunaj cone udobja je najbolj zanimivo.

Pomladi 2017 ste zagnali projekt Moja jezera, v sklopu katerega želite obiskati vsa slovenska jezera, bajerje in ribnike. Teh je v resnici ogromno in ne obsegajo zgolj Bleda, Bohinja, Jasne in Zbilj… Do zdaj ste jih obiskali že 793. Koliko izletov je še pred vami?

V tem trenutku je na spletni strani že 793 jezer. Načrtujem vsaj podvojiti to številko.

Manca na domačem Kočevskem jezeru – njej najljubšem.

Uradne številke, koliko takšnih voda imamo v Sloveniji, pravite, da sploh (še) ni. Torej boste s projektom in popisom postavili še en pomemben mejnik?

Uradna številka je okoli 1300, neuradno (ki tudi ni popolno) število vseh oblik stoječih voda je mnogo višje. Z raziskovanjem v projektu sem ugotovila, da so jezera (bajerji, mlake, ribniki, kali ipd.) izjemno nestanovitni, zato je nemogoče določiti enoznačno številko. Geografija pravi, da vsako jezero nekoč izgine, tako da sploh ne moremo govoriti o eni številki.

Oktobra 2019 napovedujete tudi izid knjige o jezerih Slovenije. Boste do takrat torej obiskali vse, ki jih imate v načrtu?

Izid knjige smo nekoliko prestavili. Do knjige bom zagotovo obiskala vsa, ki bodo opisana v knjigi, bo pa še vedno premalo časa za vse. Sicer pa veste, Moja jezera že davno ni več projekt, ampak način življenja. Težko si predstavljam, da jih bom kdaj nehala odkrivati.

Ste si ob zagonu projekta predstavljali, da bo zrasel v kaj tako velikega?

Vedela sem, da bo velika zgodba, nisem pa pričakovala, da bo tako hitro dosegla toliko ljudi. Prvo leto sem bila z jezeri v ogromno medijih: spletnih, tiskanih, radiu in TV, za kar sem izjemno hvaležna.

Do jezer se najraje podate kar s kolesom. Koliko kilometrov imate torej za sabo, denimo v lanskem letu?

Za sabo imam z jezeri okoli 3500 kilometrov. Natančne številke žal ne morem podati, saj so mi pred kratkim ukradli kolo, na katerem je bil tudi števec.

So naše ceste primerne za kolesarje?

Za kolesarjenje je treba izbirati manj prometne ceste, saj zna biti sicer kar nevarno. Vesela sem, da se v Sloveniji gradi vse več kolesarskih stez, ki odpirajo vrata kolesarskemu turizmu.

Planšarsko jezero na Jezerskem

Slovenci vse več potujemo, pogosto pa se zgodi, da gremo prek meja še preden smo uspeli dodobra raziskati domovino, ali pa niti ne vemo, kaj vse v njej zamujamo. Se vam je še pred samim projektom kdaj zgodilo, da ste želeli na izlet, pa niste imeli ideje, kam? 

Lahko rečem, da sem tudi sama pred projektom Moja jezera izbirala bolj znane kraje, kot so Bled, Bohinj, Posočje ali morje. Šele ta mi je pokazal, kako malo sem vedela o Sloveniji! Pa še toliko je neodkritega. V samo dveh letih sem poleg jezer našla številne slapove, izvire, gradove, razgledne točke … Obožujem Slovenijo in njene male skrite kotičke.

Nam lahko zaupate top 3 jezera po vašem izboru za miren sobotni izlet? 

Samo 3 jezera? Težko nalogo ste mi dali. Naj poskusim: Planšarsko jezero na Jezerskem, Lovrenška jezera na Pohorju in Bukovniško jezero v Prekmurju.

Projekt ste začeli povsem sami, od iskanja jezer, načrtovanja poti, do fotografiranja in popisovanja ter seveda osveževanja spletne strani. Še vedno vse počnete sami? 

Tako je, še vedno sem v projektu sama.

Lovrenška jezera na Pohorju

Kadar ne kolesarite v smer jezer, ste sicer digitalna marketingašica. Mislite, da bi projekt – kljub odlični ideji – dosegel tako dobro izvedbo, če bi se ga lotil nekdo, ki marketinga nima v malem prstu? 

Dobro vprašanje. Verjamem, da mi znanje digitalnega marketinga zelo pomaga, pa vendar mislim, da so za moj uspeh ključno tudi moja konsistentnost, želja po ustvarjanju vsebin in deljenju z vsemi vami ter smisel za iskanje priložnosti za razvoj projekta. Znanje digitala je veliko lažje pridobiti kot ta neusahljivi drive, ki me determinira kot celotno osebnost, ne samo za Moja jezera.

Kaj je ključ za grajenje odzivne in zveste baze sledilcev na družbenih omrežjih? 

Konsistentnost – to najbolj poudarjam na vseh svojih predavanjih – pa tudi dobra unikatna vsebina, odzivnost na komentarje in pripravljenost, da v vsak košček vsebine dodaš delček sebe.

Kakšne odzive in poslovne priložnosti so vam prinesla Moja jezera?

Odzivi so neverjetno lepi z vseh strani, v prvem letu sem z nekaj blagovnimi znamkami sodelovala. Z nekaterimi sodelujem še danes. Nekaj nalepšega pa se mi zdi, ko se z ljudmi pogovarjam na kakšnih dogodkih in me prepoznajo po jezerih. Takoj imamo čudovito temo za pogovor. Če pa še ne poznajo projekta in ga omenim, se nasmejijo in ga pohvalijo. Asociacija Manca in jezera se mi zdi izjemna.

Jezero koča pri Planini

Na katerega od svojih projektov ste najbolj ponosni?

Mislite na splošno? Najbolj sem ponosna seveda na Moja jezera, saj je iz moje ljubezni do jezer prerasel v življenski slog, ki me uči o življenju z vseh dimenzij. Izjemno sem ponosna tudi na svojo podjetniško pot, ki se krasno razvija. Vse svoje projekte ustvarjam z željo po napredovanju in predajanju znanja drugim.

Vodotočno jezero

Foto: Manca Korelc/Moja jezera

Manci in njenem raziskovanju Slovenije lahko sledite na spletni strani Moja jezera ali pa jo spremljate na Instagramu.

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!   

Preberite še: Slovenski par, ki se je s terencem podal na polletno potovanje po Južni Ameriki

Nizozemci s kaznimi nad uporabo telefonov na kolesih

Popotniški nasveti, , , ,

Če ste že kdaj raziskovali Amsterdam, vam je jasno, da je kolo kralj prevoznih sredstev, na katerega prisegajo Nizozemci.

Poletje, zima, sonce, dež ali sneg, Nizozemci kolesarijo kjerkoli in kadarkoli. Čeprav jih je 17 milijonov, imajo Nizozemci kar 23 milijonov koles! Ta so zanje podaljški telesa, podobno, kot so to postali tudi pametni telefoni. Žal pa vse troje hkrati ne bo šlo.

Nizozemska vlada je predstavila predlog zakona, s katerim bodo prepovedali uporabo telefonov tudi na kolesih. Predlog predvideva 230 evrov globe za kršitelje, ki bi na kolesu telefonirali, pisali sporočila, fotografirali, oziroma ga kakorkoli uporabljali – razen s pomočjo sistema za prostoročno komuniciranje.

Uporaba mobilnih telefonov v prometu – tako med vozniki avtomobilov, motoristi, pešci in kolesarji – predstavlja vedno večjo nevarnost. Kar ena od petih nesreč, v katere so bili vpleteni mladi, naj bi se zgodila zaradi uporabe telefona.

Zakon, ki ga morajo sicer še potrditi, naj bi začel veljati julija 2019.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE:

V Firencah ne smete več jesti na ulici (tudi sladoleda ne)

Kaj se na Krvavcu dogaja, ko sneg skopni?

Ideja za oddih, , , , , , ,

Krvavec je ena priljubljenih točk za zimske športne aktivnosti, nič manj pa ni zanimiv niti v toplejšem delu leta. Ko se sneg umakne s planine, se ta obarva v zeleno, smučišča pa zamenjata šopek pohodniških tur in poletni park s številnimi aktivnostmi.

Izlet z razgledom na Ljubljansko kotlino in Alpe

Do izhodišča za pohodništvo, kolesarjenje in adrenalinske podvige, tako kot pozimi, tudi poleti vozi kabinska žičnica, na katero vstopite na postaji tik ob urejenem brezplačnem parkirišču. Ta vas v slabih desetih minutah prepelje s 602 na 1450 metrov nadmorske višine, med vožnjo pa se vam odpre osupljiv pogled na Ljubljansko kotlino in Julijske ter Kamniško-Savinjske Alpe. Žičnica v zgodnji sezoni obratuje vsak dan od 14. do 19. ure, torke in četrtke še uro dlje, ob vikendih pa se park odpre še prej – ob 9. uri. V glavni poletni sezoni, torej od 23. junija naprej se tudi urnik med tednom poenoti s tistim med konci tedna.

UGODNO: Nočitev z zajtrkom v hotelu Krvavec, uporaba savne in vstopnica v Poletni park Krvavec le 62 evrov!

Poletni park Krvavec za ljubitelje adrenalina

Poletni park ponuja več različnih aktivnosti – pustolovski park, plezalni stolp, slackline, tube, frizbi golf, trampoline, lokostrelstvo … Na Krvavcu vas po zimski sezoni pričaka pustolovski park s poligonom in ovirami, ki vodijo skozi gozd. Svoje ravnotežje lahko preverite na slacklinu, elastični vrvi, napeti med drevesi, adrenalin po žilah si lahko poženete tudi s spustom s tubo ali na plezalnem stolpu, preizkusite pa se lahko tudi v lokostrelstvu ali frizbi golfu. Po tlakovani poti se lahko tudi spustite z gorskimi go-karti ali skiroji, ljubitelji adrenalina pa lahko skočite še na gorsko kolo. Park do 31. julija obratuje ob sobota in nedeljah od 10. do 18. ure, od 1. do 31. avgusta pa ob enakih urah vse dni v tednu.

Bike park z največjo višinsko razliko v spustih

Krvavec je priljubljen tudi med navdušenci nad spusti na dveh kolesih. Ponaša se s 27 kilometri označenih kolesarskih poti in spustov za vse okuse ter stopnje kolesarskega znanja, hkrati pa se lahko pohvali tudi z največjo višinsko razliko v spustih med Bike parki v Sloveniji.

Jadralno padalstvo za ljubitelje ptičje pespektive 

Izjemen panoramsko pogled lahko ujamete tudi z jadralnega padala. Krvavec je priljubljeno vzletišče, ki omogoča dolge spuste, hkrati pa vam na vrh ni treba preveč pešačiti, saj do tja vodi žičnica. Organizirajo tudi tandemske polete, za tiste, ki se z jadralnim padalom srečujete prvič.

Idilično izhodišče za pohodnike

Nenazadnje se Krvavec v poletnem času prelevi tudi v pravo oazo za pohodnike. Od tod vas lahko ponese na ture na Kompotelo, Kalški greben, Kokrško sedlo in Cojzovo kočo. Vedno bolj priljubljena pa je tudi nordijska hoja, vadba, pri kateri s pravilno uporabo palic pri hoji lahko spodbudimo kar 90 odstotkov vseh mišic v telesu.

UGODNO: Nočitev z zajtrkom v hotelu Krvavec, uporaba savne in vstopnica v Poletni park Krvavec le 62 evrov!

View this post on Instagram

We RIDE tomorrow? ?: @sandi.bertoncelj

A post shared by Bike Park Krvavec (@bikeparkkrvavec) on

View this post on Instagram

What's your favourite side? Our's is sideways?

A post shared by Bike Park Krvavec (@bikeparkkrvavec) on

Kamorkoli vas ta konec tedna že zanese, svojih utrinkov na Instagramu ne pozabite opremiti z oznako #Vandraj ali nas označite s tagom @Vandraj.

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE:

Vandraj namig: Trije ugodni hoteli na slovenski obali (nočitev s polpenzionom že za 44 evrov!)

 

S kolesom na vlak in odkrij čudovito Koroško

Ideja za oddih, , , , , ,

Vagon na sobotnem vlaku prilagodili za prevoz koles – Odkrivanje Slovenije s kolesom je vse bolj vabljivo

V sklop prizadevanj za širši razvoj kolesarskega turizma in vzpostavitev Dravske kolesarske poti, ki je že umeščena v prostor in naj bi jo postopoma zgradili v petih letih, spada tudi uvedba sobotnih vlakov na koroški progi od Maribora do Prevalj. Slovenske železnice so že uvedle vlak z dodatnimi prostori za prevoz koles.

Potniški vlaki se tako po več letih ponovno vračajo na koroško progo tudi ob sobotah, vse skupaj pa je, kot navajajo na Regionalni razvojni agenciji (RRA) Koroška, rezultat dobrega sodelovanja med RRA Koroška, direkcijo za infrastrukturo in Slovenskimi železnicami. Kot poudarjajo na RRA, je to »velika pridobitev za kolesarski turizem«.

Po podatkih Slovenskih železnic so vse vlakovne garniture že od prvomajskih praznikov pripravljene za prevoz dodatnih 15 koles, saj so začasno odstranili del sedežev in prostor namenili za prevoz koles. Ker vlaki, ki vozijo po koroški progi, vozijo tudi proti Murski Soboti, se povečuje tudi možnost prevoza koles v tem delu Slovenije, navajajo na Slovenskih železnicah, kjer ugotavljajo, da kolesarjenje oziroma odkrivanje Slovenije s kolesom postaja vse bolj vabljivo in zanimivo za domače in tuje popotnike.

Dvakrat na dan

Na koroški progi med Mariborom in Prevaljami bodo vlaki z dodatnim prostorom za kolesa vozili vse sobote, začeli so 24. junija, do 2. septembra, in sicer iz Maribora dvakrat na dan proti Koroški in s Prevalj nazaj dvakrat na dan proti Mariboru.

Zaradi ponovne uvedbe sobotnih vlakov na koroški progi pa Slovenske železnice posebej opozarjajo preostale udeležence v cestnem prometu, ki prečkajo železniško progo v Dravski in Mežiški dolini, da to upoštevajo in so pri prehodih železniške proge previdni.

RRA Koroška skupaj z Zavodom za turizem Maribor – Pohorje in direkcijo za infrastrukturo ob odprtju sobotnega voznega reda vlakov na koroški progi pripravlja tudi predstavitveno novinarsko konferenco na vlaku ter promocijsko kolesarjenje po približno desetkilometrskem delu Dravske kolesarske poti med Vuhredom in Podvelko.

Na novinarski konferenci so sodelovali državna sekretarka z gospodarskega ministrstva Eva Štravs Podlogar, pomočnik direktorja Slovenskih železnic za potniški promet Miloš Rovšnik, vodja sektorja za železnice na direkciji za infrastrukturo Dejan Jurkovič in vodja projekta Dravske kolesarske poti v Sloveniji Uroš Rozman iz RRA Koroška.

Kolesarska pot ob reki Dravi v Avstriji prinaša tamkajšnjim turističnim delavcem okoli 150.000 turističnih prenočitev na leto, tudi priljubljenost te poti v Avstriji pa je obetavno znamenje za njen razvoj v Sloveniji. Kolesarska pot je ob Dravi v Sloveniji že umeščena v prostor na dolžini okoli 150 kilometrov, po napovedih Uroša Rozmana pa bi lahko bila Dravska kolesarska pot v Sloveniji dokončno urejena in povezana v petih letih.

STA

Na Mokrinah kmalu slovo od smuči in pozdrav kolesarjem

Ideja za oddih, , ,

Preden bodo v Mokrinah (Nassfeld) »zagnali« vseh 730 kilometrov gorskokolesarskih poti, je teren še vedno po večini rezerviran za ljubitelje belih strmin. Čeprav pomladansko sonce ne skriva več svoje moči, so razmere za smučanje še vedno odlične.

Dokler se sonce res ne upre preveč v belo podlago, je dobrih sto kilometrov smučarskih prog še vedno vrhunsko pripravljenih. Tistega, ki ima noge že preutrujene – marsikdo bo našel kakšen drug razlog – pa v Mokrinah do 17. aprila čaka največja smučarska terasa v Alpah. V veliko sončno teraso bodo namreč smučišče spremenili številni tematski bari, ki bodo vnovič razprli svoje senčnike. Obiskovalcem so na voljo več kot tisoč ležalnikov, sedežno pohištvo in ležalne košare za plažo. Smučišče bo v tem času presenetilo s posebej privlačnimi družinskimi dopustniškimi paketi. Turistični delavci pravijo, da boste tako združili južni šarm z debelo snežno odejo.

Full Metal Mountain

Poleg številnih dogodkov ob izteku smučarske sezone bo eden najodmevnejših (najglasnejši pa gotovo!) festival Full Metal Mountain, ki bo od 27. marca do 2. aprila. Gora se bo dobesedno tresla ob pričakovanih 3000 ljubiteljih težkometalne glasbe. Zgodba najtršega in najglasnejšega zimskega dopusta v Evropi se bo dogajala pred osupljivo kuliso s snegom prekritih Alp. Seveda pa dobrega dogodka ne bo brez priznanih glasbenih skupin, ki prisegajo na hitre in trde ritme.

Popolno slovo od zime in pozdrav poletni sezoni lahko vsi športni navdušenci doživijo v okviru turnirja v smučanju in golfu v Mokrinah 17. aprila. Zjutraj se lahko udeležite smučarske tekme z dvema tekoma, popoldne pa turnirja v golfu na igrišču z devetimi luknjami. Brez dvoma izziv posebne vrste.

Najmlajši lahko konec zime dočakajo na pisan način, in sicer v iskanju velikonočnega pirha na smučeh od 9. do 15. aprila. Kaj vse se skriva v gnezdih presenečenja, pa bodo morali otroci ugotoviti kar sami …

No, pa je tu že v uvodu omenjeni začetek kolesarske sezone. Mokrine vse več pričakujejo od gorskokolesarskega turizma. Na 730 kilometrih bo gotovo vsak našel kaj zase, tako tisti adrenalina željni, ki prisegajo na prosti slog (downhill), rekreativni gorski kolesarji pa tudi družine, ki se bodo podale na kolesarski izlet.

Članek je bil objavljen v Delovem Tripu

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.