Soriška planina se skriva v osrčju Julijskih Alp, na meji med Gorenjsko in Primorsko. Ujamete jo med vožnjo po panoramski cesti med Bohinjem in Tolminom in je vsekakor vredna postanka. Tudi večdnevnega.
V objemu bujnih gozdov Jelovice in na robu mogočnih Julijskih Alp se na nadmorski višini od 1287m do 1550m bohoti lepotica med planinami – Soriška planina. Ste jo že obiskali? Imamo kup idej, zakaj jo morate dodati na seznam krajev, ki jih velja videti še v tem življenju. Za začetek že zaradi vedno široko nasmejane ekipe ljudi, ki skrbi za goste planine!
Soriška planina ponuja številne aktivnosti skozi vse leto. Pozimi na smučišču obratuje pet naprav – otroška vlečnica Lucija, tri vlečnice in dvosedežnica Lajnar. Poleg alpskega smučanja na desetih kilometrih prog obiskovalci lahko uživajo v turnem smučanju, teku na smučeh na urejenih progah po gozdovih Jelovice, sankanju, krpljanju in zimskem pohodništvu po okoliških vrhovih.
In kaj se na planini obeta v toplejšem delu leta? Marsikaj!
Soriška planina, kadar na njej ni smučarjev, postane še večji raj za pohodnike
Soriška planina je raj za pohodnike, pa tudi kolesarje, padalce in druge ljubitelje lepih razgledov. Soriška planina je idealno izhodišče za številne krajše in daljše izlete. S parkirišča pod Brunarico se lahko po nezahtevnih poteh odpravite na bližnje vrhove s prelepimi razgledi. Recimo na Dravh (1548 m) in Lajnar (1549 m), Slatnik (1609 m), do Možica (1603 m) in še naprej do Šavnika (1516 m).
Izkušenejši pohodniki se lahko odpravite še dlje proti zahodu, preko Vrha Bače do Koble (1450 m) in morda celo do Črne prsti (1792 m) . Pohodne poti se odpirajo tudi na vzhod, preko Danjarske planine na 1679 m visok razgledni Altemaver in še naprej do koče na Ratitovcu (1667 m).
Po poteh stare Rapalske meje
Soriška planina skozi vse leto ponuja številne aktivnosti. Čudovite razglede na Julijske Alpe in okoliške vrhove pa lahko združite z zgodovino in se podate na edinstven izlet po poteh stare Rapalske meje.
Čez vrhove Soriške planine je včasih potekala stara meja – Rapalska meja, ki je zaznamovala življenje domačinov in od matične domovine odrezala skoraj tretjino Slovencev. Na tematski turistični poti si lahko ogledate mnogo ostankov italijanskega sistema obrambnih utrdb – Alpskega zidu, dobro ohranjene kasarne, mulatjere in opazovalne kupole.
Vodeni ogledi Rapalske meje se pričnejo na parkirišču zraven gostišča Brunarica na Soriški planini (1287m). Do vrha Lajnarja (1549 m) se pripeljete z dvosedežnico Lajnar, nato pa z ogledom vojaških objektov in utrdb nadaljujete po utrjenih mulatjerah do vrhov Slatnika, kasarne na Koru in litoželezne opazovalnice na Možicu. Med prijetnim sprehodom s prelepimi razgledi tako spoznamo zgodbe preteklosti in življenje ljudi na meji. Priporočamo pohodne čevlje in opremo, pot traja 2,5 ure in ni preveč naporna. Informacije in rezervacije vodenih tur: info@soriska-planina.si.
Gorsko in cestno kolesarstvo
Soriška planina je drugi najvišji cestni alpski prelaz v Sloveniji. V poletni sezoni se cestni kolesarji lahko do Soriške planine povzpnejo iz treh strani; preko Železnikov in Sorice iz osrednje Slovenije, iz Primorske strani preko Podbrda in Petrovega Brda ter preko Bohinjske Bistrice iz Gorenjske.
Razgiban teren Soriške planine ponuja zanimive in privlačne turne poti tudi za gorske kolesarje. Po starih vojaških mulatjerah se lahko izkušeni kolesarji odpravite do vrhov Šavnika, Možica pa vse do Baškega Sedla. Ena izmed najlepših poti v gorskem spustu vodi iz vrha Lajnarja preko Kovc do Podbrda, v času poletne sezone pa je urejena tudi tekmovalna proga Žvau. Do vrha Lajnarja je možen dostop z dvosedežnico Lajnar. Preko Soriške planine vodi tudi slovenska turnokolesarska pot. Žig poti se nahaja v gostišču Brunarica ob parkirišču.
Lajnar: ajdovi štruklji, ki jih sanjamo še danes
Na Soriški planini, tik ob začetku smučišča, najdete nov Penzion in gostišče Lajnar. Čudovit gorski ambient skriva tudi povsem nove in lične sobe s pogledom na okoliške vrhove in gozdove Jelovice. V pritličju pa omamno diši iz restavracije, ki je odprta tudi za zunanje goste. In ko smo že omenili zagnano mlado ekipo, ki ceni prav vsakega gosta, ne moremo mimo Polone Golije, ki skrbi za razvoj planinske ponudbe Alp Venture zgodbe. Tako nadaljuje družinsko tradicijo in se bori proti temu, da bi planino prevzeli tuji lastniki. In težko se takšna pripadnost kraju in njegovemu razvoju ne bi poznala. Soriška planina resnično ima dušo!
Polono boste verjetno srečali v penzionu Lajnar, kjer toplo priporočamo, da ne preskočite ajdovih štrukljev z orehi! Srčno ekipo, ki stoji za zgodbo, ki jo piše planina, lahko spoznate tudi v spodnjem posnetku.
Na Soriško planino s kamperjem ali šotorom!
Kaj pa večdnevni oddih? Na Soriški planini – na višini 1277 m – najdete tudi urejen manjši kamp in avtokamp. V kampu so na voljo manjše sanitarije s tuši in prostorom za pomivanje posode, pitna voda, mogoč je priklop na elektriko in uporaba wi-fija pri gostišču Lajnar.
Sorica, rojstna vas slikarja Ivana Groharja
Pet kilometrov od smučišča se pod Soriško planino skriva vas Sorica. Sorica je največkrat snemana slovenska vas, saj so jo za naravno kuliso uporabili kar v štirih slovenskih filmih. Katerih? Lucija, Pastirci, Ljubezen nam je vsem v pogubo in Cvetje v jeseni!
Sorica pa je znana tudi kot rojstni kraj enega največjih slovenskih slikarjev Ivana Groharja. Tu lahko obiščete Groharjevo rojstno hišo s spominsko zbirko, etnografskim muzejem, galerijo in likovno/glasbeno delavnico. Na vzpetini nad vasico stoji tudi baročna cerkvica s slikami Janeza Šubica in Ivana Groharja, ki je prav tako vredna obiska. Življenje slikarja Groharja lahko pobližje spoznate tudi med pohodom po urejeni in z rumenimi kažipoti označeni Groharjevi poti.
Gostišče Tolc, razvajanje pri Primožu Pintarju
Sorica ni tako zaspan kraj, kot je morda videti na prvi pogled. Primož Pintar je domačin, ki pravi, da je treba turistom najprej nekaj ponuditi, pa bodo našli še tako skrite kraje. Na domači kmetiji pri Tolc je tako storil prav to. Odprl je gostišče s posteljami in kuhinjo ter vinsko kletjo, od koder diši po domačem in lokalnem.
Na domačiji, ki se je prvotno imenovala Tolz, in katere začetki segajo v leto 1293, imajo tudi ekološko kmetijo. Hrana, ki jo postreže, tako sledi konceptu sezonsko, lokalno in domače. Kuhajo predvsem iz sestavin, ki jih pridelajo na svoji kmetiji ali pa jih kupijo od lokalnih dobaviteljev. Da pa gre pri njih tudi za kuhinjo na višji ravni, vam bo jasno že na prvi pogled, preden jo sploh zavohate in ponudite brbončicam!
“Sorško domače – malo drugače” se glasi slogan, pod katerim ustvarjajo v Gostišču Tolc. In vsekakor priporočamo, da se oglasite na kosilu, če ne kar na podaljšanem oddihu v idilični vasici.
FOTO: Maja Fister
Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.
