Izlet na dlani: “Starši na potovanju precej bolj kompliciramo, kot pa otrok sam” #intervju

22. 1. 2019Maja FisterIntervju, Vandramo zblog, intervju, Izlet Na Dlani, Martina Ploj, potovanja

Na Vandraj imamo novo, nadvse zanimivo sogovornico. V tokratnem intervjuju smo klepetali z Martino Ploj, popotnico, ki skupaj s partnerjem stoji za enim najuspešnejših slovenskih blogov – Izlet na dlani.

Svoje popotniške izkušnje in iznajdljivost pri načrtovanju cenovno dostopnih potovanj – tudi z naraščajem, zdaj delita s skoraj 120 tisoč sledilci. Martina in Samo sta popotnika, ki sta že začetek svoje skupne poti okronala z raziskovanjem. Najprej sta osvojila nekaj evropskih mest, pot pa ju je nato na račun zelo ugodnih kart vodila na Kitajsko in v New York.

Vedno bolj pogosto brskanje za letalskimi kartami je privedlo do večkratnega raziskovanja Azije in hkrati rojstva bloga Izlet na dlani. Z blogom sta želela možnosti iskanja ugodnih letalskih povezav in prenočišč približati širši množici, hkrati pa deliti nasvete s poti, ki sta jih že raziskala. Ju želite bolje spoznati?

Kje smo vas ujeli tokrat in kolikšen del leta preživite na poti?

Že ta vikend se bomo odpravili na 15-dnevno raziskovanje Južne Afrike. V letu 2015 smo svet pričeli raziskovati v družinskem krogu in od takrat naprej smo na daljši poti vsaj štirikrat letno. Sicer pa, če je le možno, se na kakšen krajši izlet v ali izven Slovenije, odpravimo vsaj enkrat na mesec.

Kakšen tip popotnikov ste?

Potujemo v lastni režiji, najprej poiščemo ugodne letalske karte, nato sledi rezervacija prenočišč. Okvirni načrt poti naredimo že par tednov pred potovanjem, zato prenočišča po večini rezerviramo že v naprej. Tako je pogosto najbolj ugodno, pa tudi pri potovanju z otrokom je na ta način precej lažje. Najraje pa dežele raziskujemo z najetim avtomobilom (kjer je to možno in cenovno dostopno), saj se tako počutimo bolj svobodno.

Potujete s partnerjem Samotom in štiriletnico. Kako drugačna so potovanja z otrokom od tistih iz časov pred naraščajem?

Težko je reči, da so se potovanja drastično spremenila s prihodom otroka, saj sva oba popotnika po duši in sva se tudi z otrokom podala na prvo pot že zelo zgodaj, ko je bila še dojenčica. Do svojega 4 leta starosti je obiskala preko 20 držav, od tega jih je večina izven Evrope. Pri potovanjih z majhnim otrokom je na seznamu za raziskovanje pač nekoliko manj avanturističnih aktivnosti in kakšen živalski vrt več. Sicer pa kot družina nismo ravno lenobne sorte. Težko smo na enem samem mestu dlje časa in nenehnega potepanja se je navadil tudi otrok.

Kaj bi svetovali mladim družinam, ki si ne upajo v svet z otroki?

Podati se na prvo potovanje z otroki je vedno najtežje; potem ko pa ugotovimo, da starši na poti precej bolj kompliciramo in smo bolj zahtevni kot pa sam otrok, se pri naslednjem potovanju precej bolj sprostimo. Res pa je, da nekaj predhodnega načrtovanja in dobri nasveti za destinacijo in aktivnosti zagotovo pomagajo. Ravno zato skušamo tovrstne nasvete za potovanja z otroci tudi deliti na našem blogu.

Kako izbirate naslednjo destinacijo? Je kakšen del sveta, kamor z malčico (še) ne bi upali?

Destinacijo precej pogosto izbiramo na podlagi ugodnih letalskih kart, seveda pred tem tudi vedno preverimo vremenske razmere za določeno državo za želeni termin. Mogoče se še zaenkrat z otrokom ne bi podali v Indijo iz higienskih razlogov ter v kakšne države, kjer obstajajo zadržki za obisk z vidika varnosti kot so npr. Venezuela in Salvador. Stiskamo pesti, da z vidika varnosti ne bo zapletov v Južni Afriki.

Tudi Slovenci smo v influencerski eri, kjer blogerji in Instagram uporabniki z veliko sledilci svoja življenja prek ekranov živijo na očeh vsem. Vendar pa je vaša pot drugačna, saj sebe v resnici ne tržite kot obraz, ampak kažete zgolj svoje delo. Gre za zavestno odločitev ali zgolj dejstvo, da ste o potovanjih začeli pisati še preden je to postal del samopromocije?

Blog Izlet na dlani je nastal kot ideja pomagati drugim z nasveti, kako do ugodnih kart in ugodnih prenočišč, podajamo primere ugodnih paketov, predvsem pa želimo deliti naše izkušnje s poti. Ker sva oba precej bolj zadržane narave, sva že od začetka ustanovitve bloga odločena, da je bistvo najino delo, najine izkušnje s potovanj, tudi izkušnje potovanj z otrokom, nikakor pa ne želiva, da so v ospredju naši obrazi.

Kolikšen del vaših potovanj je v resnici prej kot dopust – delo? Kolikšen del oddiha je v resnici nabiranje vtisov, fotografij in informacij, ki jih beležite zato, da jih boste kasneje prenesli bralcem?

Do sedaj smo imeli pravi “dopust” brez dela le na Kubi, ker tam drugače ni šlo, saj je internet le redko dostopen. Praviloma je za nas prav vsako potovanje delovno, delo po večini opravljava zgodaj zjutraj in zvečer, ko otrok zaspi. Mogoče si bomo v prihodnje morali omisliti tudi kakšno dodatno pomoč pri delu na blogu, da bomo sami na dopustu lahko malo bolj “počivali”.

Si predstavljate potovanje, na katerem ne naredite niti ene fotografije?

Žal ne, mogoče se bo slišalo malo staromodno, vendar si vsako leto iz vseh potovanj tistega leta izdelamo album fotografij in nato velikokrat v družinskem krogu ob listanju albuma podoživljamo pretekle popotniške trenutke. Nekaj fotografij na potovanjih seveda nastane z namenom za objave na blogu, medtem ko je pa preostalo namenjeno za osebno uporabo. Je pa dejstvo, da si je pri majhnem otroku, ki ga moraš ves čas loviti naokrog, precej težko vzeti čas za perfektno fotografijo.

Na Facebooku ima Izlet na dlani skoraj 120 tisoč sledilcev. Kaj je ključ do grajenja takšne baze?

Ključ do grajenja tako obsežne baze Facebook uporabnikov je zagotovo vztrajnost pri delu, učenje in prilagajanje novostim medijev, hkrati pa tudi povratne informacije uporabnikov. Je pa pridobivanje sledilcev bilo v preteklosti precej lažje. Facebook namreč ves čas spreminja in popravlja algoritme, kar posledično pomeni, da naše objave vidi vedno manjši krog sledilcev. Žal je za večji doseg na Facebooku potrebno oglaševati.

Je Izlet na dlani torej tudi vajina edina služba?

Jaz sem po izobrazbi sicer biologinja in ko sem pred leti zapustila “biološke vode”, sem se bloga Izlet na dlani bolj resno lotila. Tako je postal moja redna služba. Brez pomoči Samota, ki je računalničar in je sicer zaposlen drugje, pri blogu absolutno ne bi šlo.

Na katerem kontitentu se počutite najbolj domače? Zakaj?

Najbolj domače se zagotovo počutimo v Aziji, tam smo raziskali že lepo število držav in vedno se z veseljem vračamo. Blizu nam je tako azijska kultura kot tudi kulinarika, seveda pa je eden bolj pomembnih faktorjev cenovna dostopnost (prenočišč, prevozov, hrane…). Tudi to, da je otrokova najljubša hrana riž, pove marsikaj o tem (smeh).

Imate na potovanjih tudi kaj stikov z lokalci? Kje so vam najbolj prirasli k srcu?

Glede na to, da se med drugim poslužujemo rezervacije prenočišč preko ponudnika Airbnb, imamo tako pogosto stik z lokalci. Sicer pa je pri potovanju z otrokom težko ostati brez stika z lokalci. Stike z lokalnimi otroci namreč otrok naveže sam, nekaj stikov pa vzpostavijo tudi lokalci sami, predvsem tisti, ki ne srečujejo mladih “belih” družin v svojih krajih. Naš seznam dežel s prijaznimi lokalci bi lahko bil precej dolg, pa če mogoče izpostavimo zgolj nekaj, so to zagotovo Združeni Arabski Emirati, Indonezija in Kuba.

5 stvari, ki jih najprej spakirate?

Ni ravno 5 stvari, kar je pa ključno, da gre z nami na pot, je računalnik in vsa foto oprema s pripadajočimi priključki. Sledi obvezno pakiranje igrač in ostalih pripomočkov, ki zamotijo majhnega otroka na 10-urnem letu. Seveda ne smemo pozabiti tudi “potovalne denarnice”, v kateri so shranjeni potni listi, kartice, vize, zavarovanja …

Top 3 jedi, ki ste jih spoznali po svetu?

Mehiški ceviche (vsaj 1x mesečno na domačem jedilniku), dim sum (azijski žlikrofi, tudi brez njih težko preživimo mesec) ter tabouleh (arabska peteršiljeva solata s kuskusom).

Najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?

Do sedaj smo imeli kar precej sreče, saj neprijetnih izkušenj s potovanj skoraj nimamo. Bilo je le par zamud letal, kakšno odpovedano prenočišče in pokvarjen avtomobil. Mogoče bolj zabavna kot neprijetna, je bila izkušnja s hrano na Kitajskem, saj naju je na krožniku skoraj vsak dan pričakalo kaj neznanega. Vsaj pri jedi mravlje, ki plezajo na drevo, nisva dejansko dobila mravelj in drevesa. Sicer pa sem sama velika načrtovalka, tako da imamo poleg plana A še vedno kakšen plan B ali celo C.

Katera destinacija je presegla vaša pričakovanja in katera vas je razočarala?

Destinacija, ki je presegla pričakovanja je Indonezija. Že prvič, ko sva še sama obiskala Sulawezi, naju je popolnoma presenetil in navdušil, ko smo se v družinskem krogu ponovno podali v Indonezijo (Bali in Lombok), smo le še potrdili, da je država res izjemna in vredna ponovnega obiska.

Nekoliko nas je razočaral obisk Cipra z vidika hrane, saj smo imeli velika pričakovanja po izjemnih kombinacijah grške in arabske kulinarike; potem pa tega nismo doživeli. Res pa je, da smo Ciper raziskovali zgolj par dni in mogoče nismo uspeli odkriti najboljših jedi in restavracij.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

Največja zmota o potovanjih je zagotovo ta, da so zelo draga. Sama sva namreč že uspela rezervirati lepo število letalskih kart z zelo ugodnimi cenami, npr. V New York sva letela za 50 eur, na Tajsko za 260 eur, na Kubo za 140 eur in na Ciper celo za 1 cent.

Pogosto smo se tudi poslužili možnosti uveljavljanja najboljše cene (best price guarantee) in v določenih hotelih na ta način celo bivali brezplačno. Ena od zanimivih zmot je tudi varnost letal, namreč precej več je nesreč z avtomobili kot pa z letali.

In zmote o tem, kako je služiti z blogom?

Z blogom je mogoče živeti, vendar je zato potrebno vložiti veliko dela in najti pravo nišo. Za blog in vse pripadajoče kanale je potrebno nenehno skrbeti. Vsakodnevne objave in spremljanje novosti tako na področju vsebine, kot na področju marketinških trikov, terjajo precej več časa kot 8-urno služba. Pa tudi dopust oz. potovanje skoraj vedno vključuje vsaj nekajurni delovnik. Je pa dejstvo, da če nekaj zares rad počneš, temu ni težko posvetiti več časa.

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešate?

Kar zagotovo ima Slovenija je varnost. Sprehod je možen tudi sredi noči brez posebnega strahu; medtem ko se npr. v Mehiki ni ravno priporočljivo sprehajati ali celo voziti po temačnih okoliših. Kljub temu, da zelo radi potujemo, se vedno radi vračamo nazaj domov v Slovenijo. Sploh pa po obisku Kube, ki je v času še velik korak za nami, smo se začeli dobro zavedati, koliko stvari je pri nas v Sloveniji dostopnih in se nam zdijo popolnoma samoumevne.

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenite drugim popotnikom?

Svet čaka na vas, čimprej ga raziščite, vendar – pazite, potovanja vas lahko hitro zasvojijo.

Kam vas bo poneslo 2019?

Kmalu odpotujemo v Južno Afriko, za prvega maja razmišljamo o azijski destinaciji, je pa seveda odvisno od tega, kam nas bodo ponesle ugodne letalske karte.

HITRIH 6

Najljubša država: Japonska

Najljubše mesto: Bangkok

Najljubša plaža: plaža Mawun Lombok

Najljubša kulinarika: arabska

Naljubši način transporta: tuk tuk

Najljubši jezik: slovenščina

PREBERITE ŠE:

Nina potuje: Uspešna slovenska blogerka, ki potuje med delom in dela med potovanjem

Nina potuje: Uspešna slovenska blogerka, ki potuje med delom in dela med potovanjem

10. 1. 2019Maja FisterIntervjublog, intervju, nina potuje, popotniški blog, potovanja

Nina Kogej je tista popotnica, od katere ste gotovo že dobili kakšen uporaben namig in nasvet pri načrtovanju izleta ali potovanja. Verjetno jo bolje poznate pod imenom Nina potuje. To je eden od najbolj obiskanih slovenskih blogov, ki pokrivajo popotniške teme. In to, kar berete zdaj, je intervju o bloganju kot službi, potovanjih, ki postanejo delo in izzivih – ali raje radostih –, ki jih prinese potovanje z naraščajem. Kdo je torej Nina?

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?

Mislim, da me najbolj označuje beseda radovedna, saj me ogromno stvari zanima in verjetno prav zato tudi tako rada potujem. S pomočjo potovanj se vedno znova učim in spoznavam tako naš svet, kot sama sebe. Sem pa tudi žena, mama in za mnoge bolje znana kot popotniška blogerka.

Kolikšen del leta preživite na poti?

Tega nikoli nisem zares štela, ampak vsako leto je teh dni na poti več. Včasih so me prijatelji najprej vprašali, kako sem, sedaj je prvo vprašanje vedno, kje sem?

Kje smo vas torej ujeli tokrat?

Trenutno sem kar v Sloveniji, ampak se že kujejo novi načrti za potepanja.

Kaj počnete, ko ste doma?

Ko sem doma večinoma veliko delam – tako v službi kot za blog. Uredijo se vse stvari, ki jih na poti ne morem.

Kako izbirate naslednjo destinacijo?

Izbira destinacije je večinoma zelo spontana – lahko so razlog ugodne letalske karte, delo na kakšnem projektu ali pa kar zanimiva zgodba, ki jo slišim v kakšnem dokumentarnem filmu ali nenavadna fotografija.

Kakšen tip popotnika ste?

Rada imam avanturizem, odročne in manj turistične kraje, kjer lahko spoznam še tisti pravi utrip obiskane destinacije. Ampak po drugi strani pa me znajo vase posrkati tudi večja velemesta kot na primer Istanbul, New York. A v osnovi sem bolj za naravo in umirjene kraje.

Potujete s partnerjem Simonom in sinčkom Renom in podirate prepričanja, da so potovanja z malčki misija nemogoče. Kako se je vajin slog potovanj s prihodom Rena spremenil?

Mislim, da se sam stil potovanja ni veliko spremenil zaradi Rena. Ko je bil star štiri mesece smo šli že z avtom na Sardinijo in v avtu tudi spali – divje kampirali. Ko je dopolnil 8 mesecev, smo za dva meseca odšli, tudi z avtom, iz Slovenije v Turčijo, Gruzijo in Armenijo. Bolj kot stil potovanja se je spremenil ritem, ki ga prilagajava Renu – predvsem kar se tiče spanja, hrane, igranja.

Kaj bi svetovali mladim družinam, ki si ne upajo v svet z naraščajem?

To je vedno težko in nehvaležno vprašanje. Sama, ker sem že prej veliko potovala, sem videla, da potovanja niso nič groznega in da je svet lep in zanimiv tudi za mlajše popotnike, če jim ga znamo na tak način prikazati. Res pa je, da mora to v prvi vrsti začutiti in se zavedati mama. Sama mora biti dovolj samozavestna, da to zmore, saj bo drugače lahko čudovito potovanje, postalo nočna mora za vse družinske člane. So pa potovanja z malčkom kljub počasnejšemu tempu veliko bolj naporna. Čeprav sva bila s Simonom vajena potovanj, sva vseeno rabila nekaj časa, da sva v glavi naredila preklop, da nisva več sama in da mora raziskovanje potekati počasneje in bolj umirjeno. Če sva včasih hitela iz enega kraja v drugega, je s prihodom Rena pravilo več je manj, postalo še kako resnično.

Kolikšen del vaših potovanj je v resnici prej kot dopust – delo? Kolikšen del oddiha je v resnici nabiranje vtisov, fotografij in informacij, ki jih beležite zato, da jih boste kasneje prenesli bralcem?

Če sem povsem odkrita, je čisto vsako potovanje in vsak najkrajši izlet postal delo, saj kot popotniški bloger vedno potrebuješ novo vsebino, ki jo z domačega kavča pač ne moreš dobiti.

Na Instagramu vam sledi skoraj 30 tisoč sledilcev. Kaj je ključ do grajenja takšne baze?

Zdaj pa ste me dobili – še sama ne vem točno, kdaj je naš Instagram in tudi Facebook profil postal tako močan. Kot kaže nekaj že delava prav, saj se vedno osredotočava na kakovostno vsebino – tako glede raznih popotniških nasvetov, fotografij, kot tudi kakšnih globljih tem, ki v ljudeh sprožijo razmišljanja o njih samih, o svetu, o “drugačnosti”.

Si predstavljate potovanje, na katerem ne naredite niti ene fotografije?

Hehehe, ne, tega si res ne znam predstavljati, čeprav morda kdaj to niti ne bi bilo tako slabo.

Se z blogom in Instagramom lahko tudi preživljate?

Ja in ne… Verjetno bi bil odgovor na to vprašanje veliko bolj prepričljiv, če bi izbrala vsa sodelovanja, ki pridejo do naju, a sprejmeva le tista, v katerih se vidiva sama in s tistimi podjetji, za katerimi stojiva in so vsaj nekako povezana tudi z našimi potovanji. Poleg tega pa naju “ovira” tudi tema bloga – popotniški blog namreč potrebuje veliko večji vložek, kot na primer modni ali kozmetični blog, kjer se da objavo narediti že o izdelku, ki stane nekaj evrov.

Na katerem kontitentu se počutite najbolj domače? Zakaj?

Najbolj domače se sigurno počutim v Evropi, saj sem se tukaj rodila in tukaj živim. Ampak v osnovi sem zelo prilagodljiv človek in mi tudi tuje kulture hitro zlezejo pod kožo. Všeč so mi tako države, ki so energične, barvite in kulturno ter zgodovinsko zelo bogate, kot države, ki so zavite v tančico skrivnosti in zato težje za potovati.

Imate na potovanjih tudi kaj stikov z lokalci? Kje so vam najbolj prirasli k srcu?

O, seveda, brez takšnega stika z lokalci ni pravih potovanj. Vedno se rada družim in pogovarjam z njimi – pa čeprav le z nasmehom, mimiko in rokami. A dejstvo je, da so prav ljudje tisti, ki destinacijo naredijo privlačno ali malce manj prijetno. V vsaki državi pa sem uspela najti ljudi, s katerimi smo se v trenutku povezali.

5 stvari, ki jih najprej spakirate?

Imam dve stvari, ki ju zelo rada spakiram: japanke, ker to pomeni, da grem nekam na toplo in beležko, kamor si zapisujem razne praktične informacije kot tudi moje misli. Potem pa so tu še tri stvari, brez katerih nikoli ne grem na pot: zdravstveno zavarovanje za tujino, ker nikoli ne veš, kaj se ti v tujini lahko zgodi, kreditno oz. debetno kartico, da mi ni potrebno s sabo nositi prevelike količine gotovine ter seveda fotoaparat, s katerim se beležijo nepozabni spomini in dogodivščine.

Top 3 jedi, ki ste jih spoznali po svetu?

Morda se sliši smešno, ampak moje tri najljubše jedi so povsem preproste in lokalne… Še danes se mi pocedijo sline, ko se spomnim na ulično prehrano v Ugandi in odličen rolex – tipično ulično hrano, ki jo dobimo na vsakem koraku (umešano jajce z zelenjavo, zavito v chapati). Na Filipinih sem skoraj vsak dan naročila ocvrti riž s česnom, ki me je vedno znova premamil z vonjem, medtem ko me je na Šrilanki povsem navdušil njihov bivolji jogurt curd, postrežen v simpatičnih lončenih posodicah.

Najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?

Na srečo takšnih izkušenj ni bilo veliko, ampak mislim, da me je bilo najbolj strah na potovanju po Turčiji, kamor sem takoj po srednji šoli odpotovala sama. Bivala sem pri turški družini, ko sem neko dopoldne ostala v stanovanju sama z mamo, ki je takrat dobila srčni napad. Na srečo, sem hitro razumela, kaj mi kaže, saj turško nisem znala, in ustrezno ukrepala, tako da se je na koncu vse dobro končalo.

Katera destinacija je presegla vaša pričakovanja in katera vas je razočarala?

Težko rečem, da me je katera destinacija razočarala, ker sem se od vsake nekaj naučila. A najmanj prijetno sem se počutila v Rusiji, kjer se še vedno zelo dobro občuti tamkajšnji socialistični režim in s tem kar nekakšno “sivo” ozračje. Nikakršne posebne želje nimam po vrnitvi, medtem ko se zelo dobro počutim v Turčiji in se je nikoli ne naveličam, pa čeprav sem se tam znašla že približno desetkrat. Zelo velik pozitiven vtis name pa je naredila tudi Sirija, ki sem jo uspela prepotovati le nekaj mesecev pred tamkajšnjimi prvimi spopadi, ki so sledili v še danes trajajočo vojno.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

Kaj pa vem… morda to, da so potovanja draga? Ne bom lagala, potovanja vsekakor nekaj stanejo, a so z leti postala veliko bolj cenovno dostopna, kot so nekoč bila. Je pa res to, da marsikdo zaradi te “dostopnosti” kar pozabi, da so potovanja še vedno luksuz in da si jih nikakor ne more privoščiti vsak. To je pravzaprav vedno precej burna debata med popotniki, zaradi česar sem svoje mnenje in razmišljanje o tem zapisala kar v poseben blog prispevek (ki ga lahko preberete TUKAJ).

In zmote o tem, kako je služiti z blogom?

O, ja, mislim, da si skoraj vsak kdaj dela utvare, kako super življenje imamo blogerji – potujemo in nekaj napišemo ter od tega celo živimo. Verjetno je prav zaradi te zmote vsak dan tudi na slovenskem trgu nekaj novonastalih blogerjev. A dejstvo je, da je zaslužek z blogom potrebno jemati kot tek na dolge proge. Tisti, ki blogati začnejo samo zaradi zaslužka, bodo težko sploh dočakali svoj prvi evro, saj bodo prej zagotovo obupali.

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešate?

Mislim, da smo v primerjavi z nekaterimi drugimi narodi še vedno precej zaprti pa čeprav si to težko priznamo.

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenite drugim popotnikom?

Ne bojte se stopiti izven uhojenih turističnih poti, saj so manj znana področja vedno veliko bolj pristna, zanimiva in nagrajujoča.

Kam vas bo poneslo 2019?

V letu 2018 smo imeli veliko popotniških načrtov, ki pa so se zaradi raznih projektov zelo spremenili, tako za leto 2019 nimamo točno določenih planov – kar bo, pa bo. Vemo, da ne bomo veliko doma, a kam točno nas bo poneslo, je zaenkrat še malce zavito v neznano. Je pa res, da je ena destinacija že potrjena – čez slab mesec namreč odhajamo na Karibe.

HITRIH 6

Najljubša država: Oman

Najljubše mesto: Istanbul

Najljubša plaža: vsaka samotna peščena plaža

Najljubša kulinarika: italijanska

Najljubši način transporta: lasten 4×4 avto

Najljubši jezik: arabščina

Foto: Nina potuje

Blog popotniške družinice lahko ujamete na Nina potuje, sledite pa jim lahko tudi na Instagramu.

PREBERITE ŠE:

Vandraj insider: Slovenka, ki se je s Francozom ustalila na rajskih Karibih

Vandraj insider: Dubaj skozi oči Iztoka Franka, Slovenca, ki so ga tja odnesli avtomobili

8. 1. 2019Maja FisterIntervjuDubaj, intervju, iztok franko, Vandraj insider

Vandraj insider se je tokrat potikal po Dubaju, kamor nas je popeljal Iztok Franko. V Dubaj ga je odnesla želja po tem, da izkusi puščavo in se prepriča, če imajo res toliko super športnih avtomobilov, ki so ena od njegovih največjih strasti.

Kako bi se opisali tistim, ki vas še niso spoznali?

Sem človek, ki se mu življenje vrti okoli avtomobilov. Še tudi takrat, ko morda želim pobegniti od njih. Tako sem od želje po dirkanju pričel delati kot avtomobilistični novinar, urednik in pristal v marketinških vodah, kjer se ponovno dnevno srečujem z avtomobili. Moj največji užitek je sesti za volan in se čisto za dušo zapoditi po kakšni zaviti cesti, dirkališču ali peščenih sipinah. Potovanja so večinoma službeno obarvana, najraje pa grem kam kar sam. Vsekakor sem nagnjen k introvertnosti, saj se nelagodno počutim v množicah ljudi in imam raje pogovore ena na ena, kjer lahko osebo tudi bolje spoznaš. V življenju razumem, da se vse zgodi z razlogom, tudi negativne stvari, ki nas naredijo močnejše.

Od kdaj živite v Dubaju? Kaj vas je tja odneslo?

V Dubaju sem že vse od začetka 2014. Po dveh obiskih v 2013 sem bil trdno odločen, da želim nekaj izvoziti v ta kraj. Po raznih povezovanjih s slovenskimi podjetji, ki še niso prisotna na tem trgu, sem na koncu izvozil kar sebe in pristal v podjetju RAMY Automotive, kjer sem še sedaj. Prvi razlog za obisk Dubaja pa je bila želja izkusiti puščavo in sipine ter se prepričati, če imajo res toliko super športnih avtomobilov, kot to lahko vidimo preko spleta ter posledično, kako je razvita industrija na tem področju.

S čim se tam ukvarjate/preživljate?

Sem Marketing Manager podjetja RAMY Automotive, kjer smo znani predvsem po predelavi večinoma off-road vozil. Smo distributerji za precej mednarodnih znamk, kot so Sonax, Warn, American Off Road, Rugged Ridge, AEV, S&B Filters in podobno ter imamo nekaj lastnih trgovin v Emiratih, Omanu in Egiptu. Od jeseni pa z Anžetom Potecinom in Primožem Kosem pospešeno delamo na slovenskem “hubu”, ki bo omogočal lažji preboj našim slovenskim podjetjem na trg bližnjega vzhoda, predvsem Dubaja.

Se boste kdaj vrnili v Slovenijo?

Težko rečem. Vsekakor sem še vedno povezan in navezan na domovino, vendar ko si enkrat v tujini, sta dve opciji. Ali se kaj hitro vrneš domov ali pa te življenje zanese naokoli.

Vas kdaj ujame domotožje?

Seveda. Predvsem po družini in domačem psu. Smešno, pogrešam tudi kakšne slovenske ceste, kot je cesta na Vršič, okoli Bovca in seveda kvalitetno doma predelano hrano. Goveja juha pač tu ne bo nikoli takšna kot tista iz sestavin, pridelanih doma. Sploh poleti pa se pogreša tudi svež zrak in poletni rahel dež.

[O mestu:]

Kako bi opisali Dubaj?

Dubaj je stičišče različnih kultur, verstev in običajev. Je odlična mešanica in lep primer, kako te različnosti umestiti na en kraj, da ne pride do večjih nesoglasij in kreganj.

Pa njegove ljudi?

Lokalcev je izjemno malo, večina nas je priseljencev. Hitro se moraš naučiti raznolikosti in razumeti, zakaj se nekateri obnašajo tako, kot se. Kruto rečeno, vendar nekdo, ki prihaja iz nekih vasih iz gora Pakistana, vsekakor ne bo imel istega pristopa, kot nek Anglež. Dubaj ti prikaže popolne skrajnosti med revnim in ekstremno bogatimi ljudmi. Načeloma pa so po večini vsi prijazni, tudi če zaigrano prijazni in nasmejani.

Katera je najbolja nadležna stvar mesta?

Hmmm, lahko bi naštel dolg seznam, vendar vedno poskušam potegniti iz vsega nekaj dobrega. Poleti vsekakor izjemna vročina in slaba kvaliteta določenih storitev, ker je pogosto nekaj narejeno samo, da je. Recimo naročiš likanje srajc in ti vmes kakšno ponovno umažejo, ker uporabljajo star rjast likalnik. Za njih je vse ok, češ, saj je pa zlikana. Tako, da je dobro vse zmeraj dobro preveriti kar naročiš.

Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o mestu kot turisti, pa jih spregledamo, ko enkrat tam živimo?

Zagotovo to, da so v Dubaju vsi premožni ter da je vse tako lepo urejeno. Dejstvo je, da Dubaj ne bi bil Dubaj brez svoje industrije v ozadju, kamor pa turisti ne zaidejo. Tam je pač pravi rahlo kaotični, surovi bližnji vzhod. Zame ena od zmot je bila o prečudoviti čisti puščavi. Žal je realnost kruta, saj najbolj obiskani predeli puščav so že zdavno postali umazani zaradi obilice obiskovalcev. Za pravo izkušnjo pravih sipin je potrebno iti globoko, na nekaj ur trajajočo vožnjo, v puščavo.

Vaši trije razlogi za obisk so …

Mnogi sem prihajajo zaradi ogromnih nakupovalnih središč, vendar bi jaz raje izpostavil puščavo, kjer lahko uživaš v kampiranju in off road vožnjah, obisku odličnih karting stez (Dubaj, Al Ain,…) in možnosti poslovanja in razvoju lastne kariere. Mesto je najlepše pozimi, ko je za nas “sezona” preživljanja prostega časa zunaj. Temperature se gibljejo od jutranjih 18 do 28 stopinj Celzija čez dan. Vsekakor razlog za pobeg iz hladne Slovenije.

Pa stvari, zaradi katerih je tam vredno živeti?

Določene stvari so tu mnogo bolj dostopne kot denimo v Sloveniji. Imam občutek, da so storitve kot so pranje vozil, čiščenje oblek, čistilke, frizerstvo in podobno cenovno ugodnejše kot v Sloveniji in zato življenje s tega vidika preprostejše. Vse je tudi na dosegu roke oziroma oddaljeno s klikom preko mobilnih aplikacij. Na dom ti pripeljejo tudi gorivo za vozilo. Pozimi pa je vsekakor najboljše lepo vreme.

[O urbanih kotičkih:]

Najljubši kotiček za sprostitev: Puščava!

Najboljšo kavo potrežejo v: Cafe Rider.

Najboljše kosilo najdete pri: Chicking – sicer fast food, vendar izjemno ugodno skleda riža s piščancem stane zgolj okoli 2 evra, ki se ji ne morem upreti.

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Sicer libanonska solata fattoush in pa kakšna jed iz riža in rib.

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Uff, nazadnje sem bil lani septembra na otvoritvi razstave slovenskih umetnikov v Abu Dhabiju.

Park, kjer najraje poležavate: Puščava Rub Al Khali, ki jo kličejo tudi Liwa.

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Tišina puščave, ko si oddaljen od prve ceste nekaj deset kilometrov.

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Dubai mall, pač odličen kraj za tiste, ki bi radi na hitro izgubili čimveč denarja.

Najboljša zabava v mestu: Zame karting proga, za mnoge mlajše pa verjetno kakšni klubi, recimo Stage Dubai.

Najljubši festival/dogodek v mestu: Dirka 24 ur Dubaja na kateri nastopajo vozniki, kot je Fernando Alonso (2x prvak F1).

[Uporabno:]

Kateri je najugodnejši prevoz po mestu?

Taxi je precej ugoden. Sicer malce zamuden, a ugoden, je tudi metro.

Pa najugodnejša pot iz Slovenije do tja?

Kakšen Turkish Airlines iz Ljubljane ali Zagreba. Čeprav se najdejo poceni opcije s kakšnimi leti čez Ukrajino ipd, a so zelo zamudne. Najhitreje pa je Emirates oz. FlyDubai direktno iz Zagreba.

[Plus in minus:]

Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?

Slabost v primerjavi z življenjem v Sloveniji je zagotovo pomanjkanje prostega časa in nenehno delo. Dubaj je izjemno kapitalistično usmerjen kraj in v sled tega vse stremi k “delaj več”. Hitro pozabiš, da moraš dati sebe na prvo mesto! Prednost pa je multikulturnost, nenehen izziv na kariernem področju.

Kaj pa prednosti in slabosti dela v tujini?

Delo v tujini te naredi bolj odprtega. Ne ubadaš se več z gostilniškimi debatami in nekimi mikro problemi. Težko se daš voditi neki politični strani, kot je to pogosto v Sloveniji. Še vedno me preseneča nepripravljenost Slovencev iti v tujino. Za določene so že službena potovanja čez mejo big deal. Ko si enkrat v tujini, daleč od doma, je vse malenkost kar je manj kot tri ure vožnje z vozilom ali pa leti pod 3 ure… Slabost dela v tujini je odsotnost od bližnjih in družine. Čas kar leti in tako zamudiš številne trenutke z domačimi, ki jih vidiš mogoče enkrat ali dvakrat letno.

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 = najtežje): 7 (kot povsod po svetu so tudi tu stanovanja draga in pogosto odtehtajo ⅓ prihodka)

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: 8 (trenutno je malce krize na tem področju)

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 5 (come and go prijateljstva je preprosto dobiti, težje pa je dobiti prava, iskrena dolgotrajna prijateljstva)

Občutek varnosti od 1 do 10 (10 = najbolj varno): 10 (počutim se bolj varno tu ponoči kot sredi Ljubljane)

Foto: arhiv Iztoka Franka, Vid Voršič

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu? Pišite mi na maja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE:

Vandraj insider: Slovenka, ki se je s Francozom ustalila na rajskih Karibih

Vandraj insider: Klara Vrbnjak, plesalka, ki vas vabi na terapevtski oddih na Tenerife

26. 12. 2018Maja FisterIntervjuintervju, Kanarci, Kanarski otoki, klara vrbnjak, Tenerife

Tokrat se nam je v Vandraj insiderju pridružila Klara Vrbnjak. Vandraj je nove kotičke sveta tokrat odkrival v družbi plesalke in psihologinje, ki najraje združuje umetnost, ples, psihologijo ter ocean in prav to jo je odneslo na Tenerife. Tam je ustanovila center za terapevtske počitnice, zato so Kanarci kljub povratku v Ljubljano ostali njen drugi dom. S čim jo je otok večne pomladi tako očaral?

Kaj vas je odneslo na Kanarske otoke?

Na Tenerife sem odšla zaradi izmenjave, saj se mi je ideja o “pisanju magistrske naloge pod palmo” zdela res odlična. In točno tako je bilo. Pravijo, da ima otok dva ekstrema. Lahko te močno privlači ali pa za vedno odbije. No, meni se je zgodilo prvo. Zaljubila sem se v otok, v kulturo, v način življenja. Kljub vsemu sem se po koncu izmenjave morala vrniti v Slovenijo. Težko je bilo. Kot da sem pustila delček sebe daleč stran. Vsem sem govorila, da čutim, da se moram vrniti. Niso mi verjeli … Dva dni po magistrskem zagovoru v Ljubljani, sem že letela na otok večne pomladi. Povsod je lepo, najlepše pa je tam, kjer je srce. In moje je bilo takrat na Tenerifih.

Torej je to vaš drugi dom? Kako pogosto ste tam?

V Ljubljano sem se vrnila letos spomladi, vendar bom šla kmalu spet nazaj na Tenerife. Začela sem namreč projekt, ki je tesno povezan s Tenerifi. S prijateljem sva ustanovila Self Center Tenerife – drugačen psihološki center, ki ponuja terapevtske počitnice na Tenerifih. Za leto 2019 že pripravljava nove termine, zato bom zagotovo spet hodila po čudovitih vulkanskih plažah.

In kaj vas je prineslo nazaj v Slovenijo?

Tako močno sem pogrešala Ljubljano, da je to težko opisati. Tenerifi so čudoviti, vendar ni zelenja, ni pitne vode. Pogrešala sem vonj po drevesih, pa jutranjo meglico in aprilski dež. Pogrešala sem ljudi, ki ne živijo iz dneva v dan. Pogrešala sem nekoga s cilji, s poslanstvom. Nekoga, ki bi me razumel. Najbolj pa sem pogrešala psihologijo – to, kar sem študirala in to s čimer se želim ukvarjati celo življenje. Vse to me je prineslo nazaj.

Kaj je najboljše, kar ste odnesli od življenja prek meje?

Veliko mero samostojnosti. Ko greš na drugo stran sveta čisto sam, ti ne preostane drugega, kot da si iznajdljiv in pogumen. Zagotovo sem se naučila trdno zagovarjati svoje vrednote in živeti točno tako, kot čutim, da je prav.

[O mestu:]

Kako bi opisali Tenerife?

Tenerifi so zelo raznolik otok. Sever in jug sta kot dan in noč. Sama sem živela na jugu. Tam je poletje skozi celo leto. Enkrat letno, navadno v februarju, dežuje in takrat se čas ustavi (zaprejo šole, v prometu nastane kaos).

Tenerife je prav tako otok plesa. Tam živi veliko priseljencev iz latinske Amerike, zato plesni ritmi odmevajo po vseh ulicah in supermarketih. Tudi februarski karneval, ki poteka skoraj en mesec, je obarvan s plesom.

Pa tamkajšnje ljudi?

Na Tenerifih živi toliko različnih narodnosti, da ne smemo vseh metati v isti koš. Veliko sem se družila s Slovenci, ki živijo tam (ja, veliko jih je!). Slovenci so zelo odprti, večina jih išče neko pustolovščino, novo izkušnjo. Španci (iz celine) so večinoma prijazni in razgledani. Nekateri so nezaupljivi. To se izkaže zlasti pri iskanju stanovanja. Kanarci so zelo prijazni, glasni in velikokrat vsiljivi. Ob vsaki priložnosti te zasujejo z lepimi besedami in pohvalami. Podobno je z latinoameričani. Italijani imajo najslabši sloves na otoku, čeprav sama nimam slabih izkušenj z njimi. Angleži so prijazni, vendar mislijo, da so vladarji otoka.

Seveda obstajajo izjeme, zato nerada posplošujem. Kot psihologinja, pa sem opazila tudi temnejšo plat otoka. Tenerife so otok “pobega”. Nekateri bežijo pred samim seboj, drugi pred svojimi problemi. Pometejo jih pod preprogo in mislijo, da jih bo sonce pozdravilo. Ravno zaradi tega na otoku obstaja rek: “Hay muchos locos en Tenerife”.

Katera je najbolj nadležna stvar otoka?

To, da stanovanja pozimi niso ogrevana. Kljub temu, da je podnevi toplo, so januarske noči mrzle. Pravzaprav lahko rečem, da me še nikoli ni tako zeblo, kot me je na Tenerifih.

Druga nadležna stvar je izjemno močna Calima. Gre za saharski veter, ki prinese pesek iz puščave in zelo vroče temperature. Ob hudi Calimi je priporočljivo ostati v notranjih prostorih, saj pesek v zraku povzroča slabo počutje.

Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o otoku kot turisti, pa jih spregledamo, ko enkrat tam živimo?

Veliko ljudi bi reklo, da so Tenerifi otok zabave – samo “siesta in fiesta”, nič drugega. Res je, da se vse premika počasneje, vendar, ko živiš in delaš tam, vidiš, da ni čisto tako. Ljudje, ki delajo v turizmu, imajo po navadi samo 1 dan v tednu prost in še to ni vedno nedelja.

Vaši trije razlogi za obisk so …

Ocean, sonce, ples.

Otok je najlepši …

… oktobra, ker je temperature morja najvišja, ljudje pa so še vedno poletno razpoloženi.

Stvari, zaradi katerih je tam vredno živeti?

Nekje na otoku vedno sije sonce
Prijetna temperatura skozi celo leto
Možnost surfanja na valovih

[O urbanih kotičkih kraja:]

Najljubši kotiček za sprostitev: Branje knjige na kateri izmed plaž, kavica v bližnji kavarni in Siam park.

Najboljšo kavo postrežejo v: La Parada – italijanska kavarna v vasici Adeje.

Najboljše kosilo najdete pri: La Salud – tapas bar v vasici Adeje.

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Kanarska hrana ni zame. Všeč mi je bil krompirček s posebno omako: Papas con mojo.

Najboljši šoping je: Siam Mall, El Galeon – outlet center, celotna avenida de Las Americas.

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Na jugu ni kulture. Me je pa zaneslo na sever v TEA (Tenerife Espacio de las Artes).

Park, kjer najraje poležavate: Kot velika ljubiteljica palm, priznam, da sem zelo uživala v Palmetumu – park, kjer imajo vse palme sveta. Tam sicer ni bilo časa za poležavanje, vendar bi se z veseljem vrnila še enkrat.

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Glavno mesto – Santa Cruz.

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: La Laguna.

Najlepši razgled nad mesto najdemo: Hard Rock Hotel – The 16th in El Teide (če hočete biti višje od oblakov).

Najboljša zabava: Achaman club, Casablanca, Botellon Salsero …

Najljubši festival/dogodek: Carnaval de Tenerife, Pasión Kizombeira…

Top foto kadri, ki jih potrebujemo za Instagram: skulpture v Las Americas, tisoč in ena palma iz avenide de Las Americas, Las Teresitas, playa del Duque.

Najlepša plaža: Fañabe playa, playa del Duque.

[Uporabno:]

Kateri je najugodnejši prevoz po mestu?

Zelo ugodno je najeti avto. Sicer pa se je ugodno prevažati z avtobusom. Mladi pod 30 let imajo posebno ugodnost za nakup bono kartice.

Pa najugodnejša pot iz Slovenije do tja?

Pred letom dni je bil to zagotovo Ryanair iz Benetk.

[Plus in minus:]

Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?

Prednosti: drugačen način življenja, spoznavanje tujih kultur, razumevanje drugačnosti, glasba in ples, sonce …

Slabosti: ne cenijo izobrazbe, ni pitne vode in vonja (morje nima vonja pa slanem, drevesa nimajo vonja pa zelenju), izoliranost (sredi Atlantika) …

Kaj pa prednosti in slabosti dela v tujini?

Na Tenerifih sta samo turizem in gostinstvo. Tam nisem imela priložnosti delati kot psihologinja. Prednosti pa so sledeče: povprečna plača je višja, delaš v bližini morja in ob delu se res dobro naučiš govoriti tuj jezik.

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 = najtežje): 15. Skoraj nemogoče.

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: 2.

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 3. Španci so zelo odprti in hitro sklepajo prijateljstva. Vseeno sem se hitro naučila, da večina takšnih prijateljstev ni tistih pravih. Seveda pa so izjeme, saj se nepričkovano spletejo vezi, ki jih nikoli ne pozabiš.

Občutek varnosti od 1 do 10 (10 = najbolj varno): 7.

Foto: Klara Vrbnjak/osebni arhiv

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu? Pišite nam na maja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE:

Vandraj insider: Slovenka, ki se je s Francozom ustalila na rajskih Karibih

Eva Panjan: Ljubljano je zamenjala za Madrid, mesto, kjer nima ničesar, a hkrati vse #intervju

13. 12. 2018Maja FisterIntervju, Vandramo z

Tokrat jo je Vandraj Insider popihal na malo topleje, v sončno Španijo. Natančneje v Madrid, kjer nam je svoje najljubše kotičke mesta razkrila Eva Panjan. Kaj morate ob obisku Madrida videti, kaj lahko prekočite, kaj ji gre v mestu na živce in kaj ji je tam v primerjavi s Slovenijo najbolj všeč, preverite v spodnjem intervjuju.

Kako bi se opisali tistim, ki vas še niso spoznali?

Sem Eva, 27-letna bivša novinarka Dnevnika in Radia 1, ki je že skoraj rutinsko življenje v Ljubljani zamenjala z magistrskim študijem in kasneje redno zaposlitvijo v španski kraljevi prestolnici.

Od kdaj živite v Španiji/Madridu? Kaj vas je tja odneslo?

V Španijo me je je odnesel magistrski študij pred dobrima dvema letoma.

S čim se tam ukvarjate/preživljate?

Delam v mednarodnem tehnološkem podjetju, specializiranem v filmski industriji, natančneje v post-produkcijskem sektorju. Zadolžena sem za vse aspekte komunikacije, marketinga, strateških odnosov s partnerji in organizacijo dogodkov – tako v Španiji kot drugje po svetu.

Se boste kdaj vrnili v Slovenijo?

Zagotovo… je le vprašanje časa.

Vas kdaj ujame domotožje?

Uf, pogosto. Večkrat, kot bi si mislili.

Kaj iz Slovenije najbolj pogrešate?

Predvsem družino in prijatelje. Poleg tega pa tudi dobro kavo, domač jabolčni štrudelj in mamino kuhinjo.

[O mestu:]

Kako bi opisali Madrid?

“Madrid pomeni imeti nič, a hkrati vse,” je poznan španski rek, ki po mojem mnenju precej dobro ujame esenco te evropske prestolnice. Madrid nima široke reke, ki bi se prelivala čez staro mestno jedro, nima niti morja, ki bi se zaletavalo v robnike mestne rive. Ima pa nebo, romantično obarvane sončne zahode in številne razglede z mestnih teras, ki ponujajo občutek neskončne svobode. Ima tudi poskočno energijo ob večerih in pomirjujočo tišino ob nedeljskih jutrih.

Pa tamkajšnje ljudi?

Ljudje tukaj, sploh v delovnem in študijskem okolju, se vedno trudijo biti zelo prijazni in ustrežljivi. Slovensko hladnost lahko hitro interpretirajo kot odrezavo ali celo nesramno. Odnosi na delovnem mestu in na faksu so precej drugačni – bolj osebni in topli. Španci so izjemno ponosni na svojo kulinariko, še posebej na pršut in vino. Madrid pa je sicer pravi primer multikulturalnega mesta, ima ogromno priseljencev, predvsem iz Južne Amerike, še posebej iz Venezuele (zaradi političnih razmer). Tako da nekega skupnega imenovalnika ni, razen to, da se vsem vedno nekam mudi (kot je pač tipično za vsa večja mesta).

Katera je najbolja nadležna stvar mesta/države?

Njegova velikost in prenaseljenost.

Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o mestu/državi kot turisti, pa jih spregledamo, ko enkrat tam živimo?

Hm, morebiti to, da sredi dneva odložijo delo in si privoščijo siesto. Kljub temu, da je veliko trgovin na obrobju mesta, ki res zaprejo svoja vrata v tem času, velika večina nima tega popoldanskega privilegija. V Madridu delamo vsaj do 18h, 19h zvečer, včasih tudi dlje. Res pa je, da se tradicija sieste bolj ohranja na jugu države, v Andaluziji.

Vaši trije razlogi za obisk so …

Skoraj vedno sončno vreme, enkratna kulinarika, utrip (vele)mesta.

Mesto je najlepše …

… spomladi, ker še ne udari huda poletna vročina in mesto ni prepolno turistov. Odsvetujem obisk Madrida poleti, saj je vročina res neznosna – ponavadi tudi ponoči vztraja pri 30 stopinjah. Izogibajte se ga tudi v božičnem času, saj veliko domačih turistov obišče prestolnico in se v centru mesta dobesedno ne da premikati. Po mojem mnenju so najboljši meseci za obisk maj, junij, september in oktober.

Kaj pa stvari, zaradi katerih je tam vredno živeti?

Hrana, zanimive delovne priložnosti, predvsem pa to, da se vedno nekaj dogaja.

[O urbanih kotičkih:]

Najljubši kotiček za sprostitev: Retiro Park

Najboljšo kavo potrežejo v: Faborit

Najboljše kosilo najdete pri: 80 grados – tradicionalna španska kuhinja na moderen način. Hrano pripravljajo na 80 stopinjah, ker naj bi tako živila ohranila svoj poln okus.

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Salmorejo – hladna paradižnikova krema), Croquetas de Jamon – ocvrtki z bešamelom in pršutom, Pan tumaca – popečen kruh z olivnim oljem in paradižnikom.

Najboljši šoping je: Madrid je sinonim za šoping – tako v centru mesta kot tudi v katerem koli izmed neštetih nakupovalnih središč.

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Reina Sofia, Caixa Forum

Park, kjer najraje poležavate: Retiro / Parque Capricho

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Matadero

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Plaza del Sol (glavni mestni trg)

Najlepši razgled nad mesto najdemo: Circulo de Bellas Artes, Hotel Indigo, Hotel Oscar

Najboljša zabava: Fortuny, Barcelo, ali katerikoli drug bar/diskoteka v predelu Malasaña, Huertas.

Najljubši festival/dogodek: Mercado de Motores – vsako prvo nedeljo v mesecu se železniški muzej prelevi v tržnico.

Top foto kadri, ki jih potrebujemo za Instagram: Templo de Debot v času sončnega zahoda, srkanje Tinta de Verano na terasi hotela Oscar, selfie pred Palacio Cibeles.

Top kraji v bližini: V bližini lahko naredite tudi super dnevna izleta v Toledo in Segovio.

[Uporabno:]

Kateri je najugodnejši prevoz po mestu?

Metro ali avtobus.

Pa najugodnejša pot iz Slovenije do tja?

Odvisno od datuma nakupa kart. Jaz najraje letim Madrid-Benetke z Iberio, je pa tudi možnost s Ryanairom iz Verone ali Milana.

[Plus in minus:]

Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?

Mislim, da je v Sloveniji neprimerljivo višja kakovost življenja. Plače v Španiji niso veliko višje od slovenskih, je pa kupna moč Slovenca precej višja. Predvsem bivanje v mestu je precejšen udarec za žep – cene garsonjere v centru mesta se lahko povzpnejo krepko nad 1000 evrov mesečne najemnine.

Prednost življenja v tujini je seveda izpopolnjevanje tujih jezikov, raziskovanje novih kotičkov v mestu in državi, spoznavanje tujih kultur, njihovih običajev in navad ter odkrivanje drugačnih kulinarčinih izkušenj.

Kaj pa prednosti in slabosti dela v tujini?

Zdi se mi, da je v Madridu na voljo več ponudb za delo za nedoločen čas, pa tudi trg dela se mi zdi bolj pester. Mislim, da je delo v tujini enkratna priložnost za učenje in tudi izpopolnjevanje ostalih profesionalnih veščin.

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 = najtežje): 25. Res! Misija nemogoče.

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: 4

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 7

Občutek varnosti od 1 do 10 (10 = najbolj varno): 9,5

Foto: Osebni arhiv Eve Panjan

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu? Pišite nam na maja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE:

Vandraj insider: Slovenka, ki se je s Francozom ustalila na rajskih Karibih

Slovenca, ki sta pustila službi in služita kar med neskončnim potovanjem

29. 11. 2018Maja FisterIntervjuandshexplores, blog, intervju, nika pensek, potovanja

V tokratnem Vandraj intervjuju smo klepetali z Niko Penšek, popotnico in blogerko, ki ustvarja popotniški blog AndSheXplores.com. S fantom Žigo sta pred časom pustila redni službi v Sloveniji in se podala na neskončno avanturo, ki pa je postala tudi njun vir zaslužka.

Že leto in pol ustvarjata blog in Instagram profil s skoraj 50 tisoč sledilci, s katerima tudi služita. Obožujeta fotografijo in se zbujata pred sončnim vzhodom, da imata lahko kraje samo zase ali pa iščeta skrite kotičke brez množic turistov. Kaj sta nam zaupala o svoji neskončni dogodivščini po svetu?

Kako bi se predstavila tistim, ki vaju še ne poznajo?

Sem Nika iz Velenja. Popotništvo imam praktično zapisano v DNK-ju, saj sta starša velika popotnika in sta to strast prenesla tudi name. S fantom Žigo sva vedno veliko potovala, lani pa sva pustila službi z namenom, da se lahko več posvečava temu, kar imava najraje. Sva ponosna skrbnika najboljše psičke na svetu. Obožujem živali in sem zato veganka. Avanturistka, ki si polni baterije z meditacijo in jogo. Po izobrazbi sem finančnica in sem delala na področju M&A. Sedaj pa sem pripovedovalka zgodb na Instagramu in blogu.

Kje smo vaju ujeli tokrat?

Ravno na poti iz Južnega na Severni otok Nove Zelandije. Loungi na letališčih so zadnje čase prostor, kjer opraviva največ dela.

Kolikšen del leta preživita na potovanjih?

Zadnje leto 100%. Preden sva pustila službi, pa sva si privoščila na leto dve daljši potovanji in nekaj krajših evropskih.

Kako izbirata naslednjo destinacijo?

Greva kamor si želiva iti, kamor naju najbolj vleče, ko planirava. Imava bucketlist. Veliko vlogo igrajo seveda sušna/deževna obdobja, razni prazniki, ki se jih želiva udeležiti ali izogniti. Sama obožujem načrtovanje potovanja, skoraj toliko kot potovanje samo!

Katero od preteklih potovanj vama je najbolj pri srcu?

Roadtrip po zahodu ZDA, ki je bil najino prvo skupno pravo daljše potovanje.

Kako dolgo ustvarjata svoj blog in kaj je bil povod za zapisovanje popotniških vsebin?

Blog AndSheXplores.com je zaživel pred letom in pol, zaradi poziva sledilcem na Instagramu, da jim povem kaj več o sebi, o najinih potovanjih. Tako je precej lažje deliti, kaj vse sva obiskala z nasveti in triki, kako in kdaj obiskati določeno destinacijo. Na Instagramu še vedno prejemam na stotine sporočil sledilcev o kraju, hotelu ali dejavnosti na sliki, kar jim sedaj najlažje odgovorim z blogom.

Katera je najbolj brana objava vseh časov na blogu?

Pravzaprav gre za objavo v slovenščini, o tem, kaj vse lahko gre na potovanju narobe (tukaj)! Seveda že pripravljava tudi prevod v angleščino.

Kaj počneta, ko sta doma?

Kje? (smeh). Doma nisva videla že od novega leta, ob vrnitvi pa bova namenila čas družini in prijateljem.

Na kakšen način si financirata svoje poti? Z blogom tudi služita?

Imava nekaj prihrankov, sicer pa delava s turističnimi agencijami, hoteli, restavracijami in ostalimi, zaradi katerih ne plačujeva za potovanja, oziroma naju ti plačajo, da delava z njimi in jih nato predstaviva sledilcem in bralcem. Sva zelo selektivna, s kom sodelujeva, saj želiva ostati avtentična in nama je pomembno, da znamke, ki jih predstavljava, delijo tudi najina načela. Največ služiva z Instagramom, ki je najin primarni kanal in ga dopolnjujeva z blogom.

Kdaj bloganje iz hobija preraste v posel?

Ko to delaš dovolj dobro, da želijo podjetja sodelovati s tabo. Lahko pa povem, da je bloganje bolj naporno delo, kot pa sedeti vsak dan 12 ur v pisarni in preverjati modele v excelu, saj se delo nikoli ne konča. Je kot upravljanje svojega časopisa, samo da si za vse sam – urednik, avtor, fotograf, idejni vodja, marketing, stiki z javnostjo, prodajnik, itd.

Kdo so vajini bralci? Prevladujejo Slovenci ali tujci?

Prevladujejo tujci, Slovenci pa so nekako najbolj zvesti bralci, ki jih je v zadnjem letu vedno več, zato sva se odločila za občasne objave tudi v slovenščini.

Na katerem kontitentu se počutita najbolj domače? Zakaj?

Doma v Evropi, v Sloveniji, ker je dom. Sicer se pa s časom hitro navadiš, da vsak kraj hitro postane dom. Hotelska soba v bližini letališča za eno noč, glamping sredi ničesar na Šrilanki, najljubša restavracija na Baliju, največkrat obiskan lounge v Bangkoku. In vsakič, ko se vrneš, se ga veseliš, kot da bi prišel domov.

Imata na potovanjih tudi kaj stikov z lokalci? Kje so vama najbolj prirasli k srcu?

Ja seveda, brez tega ne gre in so včasih najboljši del potovanja! Najbolj se razumem z Američani, zaradi njihove odprtosti in pristopa, navdušena pa sva tudi nad Avstralci in njihovim gostoljubjem.

Si predstavljata potovanje, na katerem ne naredite niti ene fotografije?

Ne. Pa ne zato, ker to predstavlja vir najinih prihodkov, ampak, ker sva zaljubljena v fotografijo.

Kakšen tip popotnikov sta?

Tak, ki rad pot splanira, ampak vedno pusti prostor za spontanost. Vstajava pred sončnim vzhodom, da imava lahko kraj samo zase, nikoli ne zamudiva sončnega zahoda. Rada dobro jeva, pustiva se razvajati. Skušava najti skrite kotičke, saj ne marava biti med množico turistov.

5 stvari, ki jih najprej spakirata?

Oblačila, fotografska oprema, prenosni diski, dokumenti, čepki za ušesa.

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenita drugim popotnikom?

Vsak bi rad obiskal najbolj ikonične destinacije, ob tem pa pozabljajo, da to želijo tudi vsi ostali. Ko tako obiščejo želeno destinacijo – da bi v miru uživali na plaži, se sprehajali med riževimi polji ali fotografirali Angkor Wat, pa jim na poti stoji na stotine ali tisoče ostalih turistov. In čarovnija kraja izgine. Zato raziskujte neznano, ali pa vstajajte pred sončnim vzhodom.

Top 3 jedi, ki sta jih spoznala po svetu?

Veganski cheese burger v New Yorku, tajski zeleni curry, ki sva ga sama naredila na organski kmetiji v Chiang Maiju, japonska “poke bowl”.

Najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?

Dejansko se ne spomnim nobene, ki bi jo posebej izpostavila. Nikoli nisva imela večjih neprijetnosti, razen zamude letala, včasih žuželke v sobi ali pa odpovedanega izleta. Če gre karkoli narobe, se rada spomniva, da je slab dan na potovanju boljši kot dober dan v službi! Neprijetnosti poskušava spremeniti v dogodke, ki se jih bova spominjala, se ob njih nasmejala in jih pripovedovala drugim.

Katera destinacija je presegla vajina pričakovanja in katera vaju je razočarala?

Najbolj jih je presegla Nova Zelandija, najbolj razočaral pa Mauritius.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

Verjetno to, da so potovanja nevarna in da se moraš pred potovanjem cepiti. Sama se nikoli nisem cepila, pa sem prepotovala Azijo, tudi del Afrike. Med drugim sem tudi prenočila zunaj v deževnem gozdu na Sumatri, naredila ogromno v naravi in bila ogromno v stiku z lokalci in živalmi. Vedno pa je treba paziti nase, higiena je zelo pomembna in te ščiti pred 1000 bolezni, ki si jim izpostavljen in ne samo proti 1, za katero obstaja cepivo.

Katerih življenjskih lekcij naučijo potovanja?

Kar 70% vseh. Potovanja so me verjetno naučila več o razumevanju sveta, kot pa 20 let šolskega sistema. Predvsem pa, da je treba skrbeti za naravo in se učiti od nje.

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešate?

Družino in prijatelje.

HITRIH 6

Najljubša država: Italija

Najljubše mesto: San Francisco

Najljubša plaža: Whiteheaven beach, Avstralija

Najljubša kulinarika: Italijanska

Naljubši način transporta: Helikopter

Najljubši jezik: Angleščina

Foto: Arhiv AndSheXplores.com

AndSheXplores.com lahko sledite na blogu pa tudi na Instagramu.

Na Facebooku lahko sledite tudi VANDRAJ. Če želite z nami podeliti tudi vaše popotniške utrinke, nas označite na našem Instagram profilu z #vandraj ali @vandraj.