V tokratnem Vandraj intervjuju klepetam z Nino Plantan, komunikologinjo, ki rada raziskuje svet. Njen seznam kotičkov, ki jih želi ujeti še v tem življenju, je v resnici neskončen. Na njem se je pred kratkim znašla tudi Ukrajina. Zaupala nam je, katerih kotičkov Kijeva med obiskom ne smemo preskočiti, obiskala pa je tudi Pripjat, mesto, o katerem je po jedrski nesreči v elektrarni Černobil leta 1986 govoril ves svet, ki njene posledice nosi še danes.

Kdo je Nina, kako se je Černobil znašel na njenem seznamu krajev, ki si jih želi ogledati pobliže, katere so največje zmote, ki jih imamo o tako imenovani mrtvi coni in kaj jo je tam najbolj presunilo, pa tudi, kako sploh organizirati obisk v ta mračen del sveta, preverite spodaj.

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?

Verjetno kot popotniška duša, ki išče »Je ne sais quoi«. Že od majhnega sem z vsem veseljem prebirala knjige, polne dogodivščin in vedno znova spremljala Indiano Jonesa pri norih podvigih. Zdaj pa te otroške sanje uresničujem. Ko ne potujem, kot komunikologinja pišem zgodbe za svoje podjetje na digitalni papir.

Pred kratkim ste se vrnili s potepa po Ukrajini. Kako je pristala na seznamu destinacij, ki ste jih želeli obiskati še v repu 2019?

Vzhodnoevropske države me v zadnjem času vse bolj privlačijo. Njihova kultura in zgodovina sta zelo pestri, obenem pa so to države, ki niso obljudene in v sebi nosijo pristen čar. Ljudje so prijazni, hrana je okusna, arhitektura čudovita in hkrati lahko povadim svoje znanje slovanskih jezikov.

S čim vas je očarala in česa tam res niste pričakovali?

Kar z vsem skupaj. Lviv je npr. zelo moderno mesto in lahko uživaš v luštnih lokalih in restavracijah, se sprehajaš po mestu in iskreno, občutek ni prav nič »vzhodnoevropski«. Kijev pa je na drugi strani tipično vzhodnoevropsko mesto; ogromno parkov, razglednih točk, tipičnih vojnih spomenikov in polno ljudi na ulicah. Krasi ga ogromno pravoslavnih cerkev v čudoviti turkizni barvi in restavracij, kjer lahko poskusite tradiconalno hrano.

Katerih kotičkov Kijeva med obiskom ne smemo preskočiti?

Meni je v spominu najbolj ostal nedeljski sprehod po mestnih ulicah. Presenečena sem bila, kako ljudje po različnih kotičkih mesta razstavljajo svoja umetniška dela, ki okrušenim fasadam hiš dajejo novo upanje. Umetniška dela te počasi vodijo do bolšjega trga, ki se konča pri cerkvi sv. Andreja.

Ostale vredne ogleda lokacije v Kijevu: Golden Gate, The Motherland Monument in park okoli z muzeji, Katedrala sv. Sofije, Kiev Pechersk Lavra (obvezno v katakombe, kjer se skozi njih sprehodiš s svečo), People’s Friendship Arch, ulica okoli sv. Andreja, muzej One Street … Za ukrajinske dobrote pa predlagam restavracijo Katjušo. Mmm, še zdaj se mi cedijo sline, ko pomislim na vse tiste dobrote. Še to, Kijev je super tudi za vse ljubitelje gruzijske hrane, ki jo je v naših koncih težko »dobiti«.

Ob tem ste obiskali tudi Pripjat, mesto, o katerem je po jedrski nesreči v elektrarni Černobil leta 1986 govoril ves svet, njene posledice pa svet nosi še danes. Kako je prizorišče ene največjih jedrskih katastrof v zgodovini človeštva postalo turistična atrakcija in kaj je tja pritegnilo vas?

Černobil je morda na prvi hip res nenavadna destinacija za preživljanje svojega dopusta, a z nekega informativnega vidika so me podobne destinacije vedno privlačile. Zato se pogosto na mojem repertoarju znajdejo tudi serije in (dokumentarni) filmi o pričujočih dogodkih. Verjetno skoraj ni osebe, ki še ni slišala za HBO-jevo serijo Černobil, ki je lani na zaslone priklenila ogromno število ljudi in je najbolje ocenjena serija v 2019 na IMDb-ju. Priporočam ogled, odlična je.

Katastrofe, kot je Černobil, za seboj vedno pustijo ogromno žalostnih in herojskih zgodb, ki ti strejo srce. Obisk kraja nesreče pa ti vse pridobljene informacije postavi v neko drugo dimenzijo … kraj, posledice in zgodovino začutiš na drugačen, bolj oseben način.

Bi se pred reciva petimi leti Černobil sploh uvrstil na vaš seznam top 50 krajev, ki jih želite obiskati?

Ja, nedvomno. Černobil je bil ena izmed tistih destinacij, ki so bile na vrhu moje bucket liste že precej časa.

Kako ste si pot v mesto duhov organizirali vi in kakšne so cene za takšen izlet iz Kijeva?

Za obisk Černobila je treba rezervirati turo v eni izmed agencij. Prebrala sem nekaj blogov, povprašala znance, ki so Černobil že obiskali in izbrala enega izmed predlogov. Turo lahko brez problema rezervirate in plačate kar prek spletne strani.

Černobil sem obiskala med prvonovembrskimi prazniki na nedeljo, zato je bilo tisti dan tam kar 30 skupin, vsako pa so odpeljali po rahlo drugačni poti, tako si med obiskom skoraj nismo prekrižali poti. Cena enodnevnega obiska s kosilom in prevozom iz/v Kijev je 120 evrov pri agenciji CHERNOBYLwel.com. 

Kaj moramo vedeti, preden se podamo na ogled kraja, kot je Černobil?

Vse potrebne informacije agencija pravočasno pošlje na mail, organizacija je res odlična. S seboj prinesite dovolj vode, kakšen prigrizke (do kosila vam bo že pošteno krulilo), udobne čevlje za hojo in svoj potni list, ki ga boste morali pokazati na kontroli pred vstopom v prepovedano oz. mrtvo cono. Obleke naj popolnoma prekrivajo vaše telo, pozimi pa priporočam, da se tudi toplo oblečete.

Na dan odhoda ekipa preveri vso potrebno dokumentacijo in opremo, med dvourno vožnjo do prepovedane cone pa te osebje seznani z vsemi nevarnostmi in pravili. Ves čas smo se morali držati skupine in upoštevati vodnika. Pravil je res ogromno. Npr. prepovedano se je dotikati predmetov in jih odnašati iz cone, zaužiti ne smeš sadežev in stvari odlagati na tla, prepovedan pa naj bi bil tudi vstop v zaprte objekte, ki smo jih ob spremstvu vodnika sicer vseeno obiskali (vodniki vedo, kje je sevanja manj in ni škodljivo).   

In na kakšne odzive znancev in domačih ste naleteli, ko ste povedali, da boste dopust porabili za skok v Černobil?

Presenetljivo dobro, vse je zanimalo več. Sem pa tja se je pojavilo kakšno vprašanje glede sevanja, vendar vse zelo v pozitivnem smislu. Kasneje pa me je presenetil tudi odziv na Instagram storyje, ki sem jih objavila iz Černobila. Neverjetno, nisem pričakovala, da toliko ljudi zanimajo take destinacije.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o Černobilu, kot je danes?

Hm, verjetno to, da je sevanje še vedno tako visoko, da ogroža naše zdravje. Enodnevni obisk Černobila naj bi po različnih zanesljivih virih predstavljal enako izpostavljenost sevanju kot čezoceanski let. Obstajajo tudi žarišča, kjer je vrednost sevanja višja, ta mesta je treba po nekaj minutah zapustiti. Vodniki sicer skrbno pazijo, da se vseskozi gibate po manj kontaminiranih področjih, izpostavljenost radioaktivnosti pa tudi neprekinjeno merijo Geigerjevi števci.

Kakšni občutki so vas prevzeli ob pogledu na ta kraj?

Groza in žalost. Že ob ogledu serije in dokumentarnih filmov sem imela ves čas solzne oči in cmok v grlu.

Katerih življenjskih lekcij so vas naučila potovanja?

Čeprav se sliši klišejsko, potovanja so me spremenila. Postala sem veliko bolj odprta za sprejemanje drugačnosti, reševanje izzivov na različne, bolj iznajdljive načine in vsekakor, postala sem bolj potrpežljiva. Včasih ti ne preostane nič drugega, kot da se usedeš in počakaš na tisti vlak, ki zamuja že nekaj ur.  Nedvomno pa slog potovanja, ki se ga poslužujem, ni vedno lep in udoben. Pogosto me prizadene in spravi do solz. Krivice in grozote, ki se dogajajo po svetu pogosto ne pridejo do nas. Če povzamem, bolj cenim stvari, ki so nam dane v (našem) priviligiranem svetu.

Kakšen tip popotnika ste sicer, kako izbirate naslednjo destinacijo in na kakšen način načrtujete svoja potovanja?

Glavno vodilo je, da vsako leto vidim vsaj nekaj novega, torej eno novo državo v Evropi in eno izven. Pa to ne pomeni, da se ne vračam v države, ki sem jih že obiskala. V Španijo in Italijo grem res vsako leto, vedno kaj novega odkrijem, včasih pa tudi le obiščem prijatelje in uživam ob slastnih tapasih in vinu.

Svoje destinacije izbiram bolj po »last minute« navdihu. Rada bi videla in raziskala ves svet, zato mi je dejansko vseeno, kam grem. Samo, da grem. Seveda so tu destinacije in doživetja, ki so višje na moji »bucket listi«, ampak se mi ravno ti kraji pogosto izmikajo vrsto let, kot npr. Iran, Ruanda, Islandija in Kolumbija. Vsako leto si rečem, letos pa res, no, pa potem po naključju najdem karto za čisto nekam drugam. K navdihu nedvomno pripomore tudi Instagram, hočeš-nočeš, ti družbena omrežja ponudijo »vpogled« v kraje, ki jih ne najdeš v turističnih vodičih.

Kar se tiče načrtovanja pa lahko rečem, da sem ga v zadnjem letu ob vse hitrejšem tempu postavila malo na stranski tir in si načrt delala sproti na potovanju. Spomnim se, da sem sedela na letalu za v Rio de Janeiro, na mojem načrtu pa je bilo od slabega meseca potovanja le zaznamek, da letim čez dva dni na sever v Salvador, prestolnico Bahie. Verjetno bi marsikdo občutil tesnobo, nekaj od nas pa ravno ta občutek svobode osrečuje in požene kri po žilah. Ima pa sprotno načrtovanje tudi slabo stran. Cene prenočitev in prevoza znajo visoko poskočiti. Včasih tudi prezreš stvari, ki bi si jih sicer z veseljem ogledal. Vsekakor si mora vsak poiskati tisti slog potovanja, ki mu najbolj ustreza. Jaz sem svojega našla v backpackanju, spanju v hostlih ali pri domačinih, na splošno v aktivnem doživljanju in spoznavanju vsega novega, predvsem pa drugačnega.

Pa najboljši nasvet, ki ga lahko namenite drugim popotnikom?

Morda to, da je vsak slog potovanja super in važno je, da najdemo tistega, ki nam najbolj ustreza. Seveda vse do mere, da spoštujemo drugo kulturo, njihove običaje in okolje. Priložnosti za odkrivanje sveta se nam ne bodo povrnile, zato je pomembno, da jih zajemamo s polno žlico. Na seznam nepozabnih trenutkov se včasih uvrstijo dogodki, ki se na prvi hip zdijo popolnoma običajni. Npr. pogovor z neznancem na vlaku ali pomoč pri sestopu slepi devetdesetletni babici v Petri.

Brez katerih naprav in mobilnih aplikacij ne greste na pot?

Zadnje čase vse bolj potujem le s svojim telefonom, s kamero vse manj, prvo, ker je okorna in zavzema precej prostora in drugo, ker si bolj opažen. Na potovanje pogosto vzamem tudi svojega polaroida. Analogni spomini imajo še vedno prav poseben čar.

Aplikacije: Google maps/Here We Go, Instagram, potem pa so tu še različne aplikacije za urejanje fotografij (VSCO in Lightroom) in seveda aplikacije za rezervacije prenočišč. Še Uber in Grab, ki marsikateremu popotniku omogočita lažje gibanje po velikih mestih.

Top 3 jedi, ki ste jih spoznali po svetu?

Acai, khinkali in fatteh. 

Katera je najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?

Hmm, to moram prav malo pomisliti. Mogoče to, da so me sredi noči oropali, ko sva s kolegico spali v šotoru na enem izmed rock festivalov v Nemčiji. Ves denar, ki sem ga imela s seboj, so mi izmaknili izpod blazine, na kateri sem spala. To res ni bil prijeten občutek. Ne toliko zaradi denarja, bolj zaradi občutka, da se je nekdo smukal okoli tebe, ko si spal.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

Da so potovanja draga in da je spanje v hostlih rezervirano za najstnike in tiste malo čez 20.

HITRIH 6

Najljubša država: Indija

Najljubše mesto: Ljubljana <3

Najljubša plaža: Halong Bay

Najljubša kulinarika: Gruzijska

Naljubši način transporta: nič ne premaga road tripa s prijatelji

Najljubši jezik: brazilska portugalščina

Foto: arhiv Nine Plantan

Nini Plantan in njenim dogodivščinam lahko sledite tudi na njenem Instagram profilu @wanderlust_nina.

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: Nasveti iz prve roke, kako raziskati Oman s šotorom in najetim terencem