Anastasia Skibina, ki raje sliši na ime Asia, prihaja iz Rusije, a njen dom je že dve leti Slovenija. S čim jo je dežela na sončni strani Alp tako očarala, katere slovenske navade so ji nenavadne, kakšne izzive ji povzroča učenje slovenskega jezika in kakšen narod so po njenih izkušnjah Slovenci. Preverite, kaj je v tokratnem Vandraj intervjuju povedala Asia, Rusinja, ki živi v Sloveniji.

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?

Če kje po ulicah Ljubljane zagledate dekle, ki na kolesu prepeva v polomljeni slovenščini – to sem jaz, Asia. Sem Rusinja, v Ljubljano pa me je prinesel študij na magisteriju Ekonomske fakultete, smer Turizem.

Zakaj ravno Ljubljana? 

Rada imam mesta in večino svojega življenja sem preživela v mestih z več kot milijonom prebivalcev. Zato je bila Ljubljana še najbližje večjemu mestu v primerjavi z vsemi drugimi kraji v Sloveniji. In za življenje je zelo udobna.

Kako dolgo ste že v Sloveniji?

Moj prvi izlet v Slovenijo se je zgodil v obdobju, ko sem iskala življenjske spremembe v drugačnem okolju. Takrat sem na zemljevidu opazila majhno Slovenijo in začela raziskovati o njej. Nato sem jo šla raziskat tudi v živo. Dežela me je takoj očarala in jasno je bilo, da je to kraj, kjer si želim živeti. Tu sem že dve leti in še vedno je to popoln kraj za življenje.

Koliko ste o Sloveniji vedeli pred prihodom? Kaj ste pričakovali, da boste doživeli, ko enkrat pridete sem? 

Iz ur geografije v šoli sem se spomnila, da je Ljubljana glavno mesto Slovenije. Kar je bolj ali manj to. O Sloveniji sem se začela učiti kakšno leto preden sem šla na fakulteto. Vmes sem Ljubljano dvakrat obiskala, tako da sem bila pred selitvijo dobro pripravljena na to, kar me čaka tu.

Sem pa pričakovala, da bodo ljudje malo bolj odprti in da bodo cene najemnin nižje, kot so.

Katere so vam najljubše stvari v Sloveniji?  

Slovenija je preprosto čudovita in urejena, ekološka in varna. In nisem prva, ki ima tak vtis. Ko sem bila otrok, sem takšna zelena polja in hribe s cerkvicami na vrhu ter majhne vasice v okolici lahko videla le v knjigah in pravljicah. Ko se tukaj peljem mimo takšnih prizorov, kar ne morem verjeti, da je to kraj, ki mu zdaj rečem dom. 

In čeprav ste Slovenci do tujcev in celo med seboj nekoliko odmaknjeni, je Slovenija izkušnja za dušo. Prav tako ima dežela odlično geografsko pozicijo med “svetovi”, kar nudi veliko možnosti za obiskovanje drugih dežel z različno kulturo in naravo. Nenazadnje mi je pri Ljubljani ljubo tudi to, da se v njej počutim domače in srečno.

In katere vam niso najbolj pri srcu?

Moje edine težave s Slovenijo izvirajo iz tega, da sem tujka in se težje vpeljem v določene stvari. Enkrat na leto na primer trpim ob slabo organiziranem sistemu in dolgih čakalnih vrstah na Upravni enoti. Prav tako se še kar nisem navadila na tukajšnji zdravstveni sistem, kjer moraš na obisk zdravnika čakati več tednov ali celo mesecev, medtem ko ti v Rusiji naredijo celosten zdravniški pregled v enem tednu ali po nekaj urah čakanja. Želim si, da bi lahko imela tudi primerno zdravstveno zavarovanje in osebnega splošnega zdravnika, pa sem obupala nad sistemom. Včasih mi gredo na živce tudi taksisti, ki jih je na praznike in ob dežju nemogoče priklicati. In to je med minusi tudi vse.

Pa Slovenci? Kako bi nas opisali – poleg prej omenjene zadržanosti? 

Slovenci, ki sem jih uspela spoznati, so zelo prijazni in so mi vedno iskreno pripravljeni pomagati, če le prosim za pomoč. Če ne iščem pomoči, se navadno brigajo zase in spoštujejo osebni prostor. Celo otroci tu vedo, da se njihova svoboda konča tam, kjer se začne svoboda nekoga drugega. Čeprav imajo otroci tu veliko svobode nasploh. Kar je super. Slovenci imate lepe vrednote in ste lahko resnično prijetni. Kot Rusinji mi je všeč tudi odsotnost neprimernih patriarhalnih idej in delitve vlog med moškimi in ženskami. Všeč mi je vaš relativno sproščen način življenja in dela.

Ste spoznali kakšne slovenske običaje in tradicije, ki se vam zdijo nenavadne? 

Simpatično in super mi je, kako skrbno ljudje obravnavajo krajevna praznovanja, začenši s kurentovanjem in celo z majhnimi dogodki v odročnih mestih. Enkrat smo bili v Gradu Žovnek in od majhnega srednjeveškega dogodka, ki smo ga slučajno odkrili na Facebooku, nismo pričakovali veliko. Vendar je bilo veliko družin in starejših ljudi v tematskih kostumih, ki so se prišli zabavat in podpret lokalno tradicijo. Čeprav dogodek morda ni bil popolno organiziran, sta ga vključenost in navdušenje ljudi naredila posebnega.

Kako zelo drugačna je slovenska kultura od ruske? 

Mi smo bolj kot Azijci in vi ste bolj kot Avstrijci. Mi pijemo čaj, vi raje kavo. Mi imamo radi mačke, vi pse. Veliko nas ima raje morje (ker nam konstantno primanjkuje toplote in sonca), medtem ko imate vi zelo radi tudi gore.

Mi svoja mnenja in čustva iskreno kažemo, a hkrati ne moremo skriti niti negative. Ne znamo se tako vljudno smehljati, kot vi. Slovenci svoje misli raje zadržite zase in ne marate začenjati konfliktov. Prav zato je pogosto težko prebrati, kaj si zares mislite.

Mi smo bolj direktni, površni in živimo hitro, smo patriarhalni in prefinjeni. Vi imate raje nek red, sledite pravilom, a ste bolj sproščeni in odprte glave. Kaj imamo skupnega? Oboji smo sumničavi do neznancev in se znamo zabavati.

Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o Rusih?

To, da imamo vsi radi Putina in alkohol, da imamo doma medvede in da je povsod mrzlo (smeh).

Če sva že pri alkoholu – obstaja “pravilen” način, kako piti vodko? 

Moja stopnja izkušenosti pitja vodke je tudi bolj začetniška. Pravijo, da je v izogib neželenim stranskim učinkom ob pitju vodke najbolj pomembno kombiniranje s hrano.

Kaj moramo vedeti, preden obiščemo Rusijo?

Vsaj osnove cirilice ne bi škodile. Nismo najbolj vešči v angleščini in veliko napisov je samo v ruščini. Všeč nam je, če so tujci radovedni in radi jim pomagamo, zato nas brez oklevanja vprašajte za nasvet ali smer. Ne pozabite pa upoštevati splošnih varnostnih pravil.

Kakšna je ruska kulinarika?

Imamo veliko juh in čorb, kot je boršč – juha iz pese, šči – juha iz zelja, piščančje in goveje juhe, pite – pirogi, palačinke – bliny, cmočke – pelmeni, kaše in kompote …

Kakšna pa se vam zdi naša kulinarika? 

Ko sem prišla v Slovenijo, me je prijetno presenetila velikost vaših porcij. Ko sem poskusila slovensko alpsko kulinariko, zaradi količine različnih jedi večinoma nisem niti mogla pojesti vsega na krožniku.

Na začetku sem tako večinoma jedla bolj italijansko hrano. Takrat namreč še nisem razumela okusa slavne kranjske klobase, ni mi bilo jasno, zakaj tako kot Nemci jeste zelje in zakaj hudiča tako radi vlagate rdečo peso. Smešno mi je bilo tudi, da delate juhe iz buč in da v solato namesto olja dajete kis. Zdaj, ko imam testenin vrh glave, poskušam in kuham vse od naštetega. No, ja, morda mi le bučna juha še vedno ni najbolj blizu (smeh).

Kako pa je z jezikom? Kako komunicirate z ljudmi tu? Se vam slovenščina zdi težka?

Že v Rusiji, kakšne pol leta, preden sem prišla v Slovenijo, sem se začela učiti vašega jezika. Ko sem prišla sem, sem lahko prebrala in razumela marsikaj. Moje slušno razumevanje jezika pa je druga zgodba. Včasih sem iz pogovora komaj razbrala temo, o kateri je tekla beseda.

Intonacija je popolnoma drugačna od drugih slovanskih jezikov, bolj avstrijska. V zadnjih dveh letih v Sloveniji sem se jezika učila bolj malo, saj je moje okolje na univerzi v celoti v angleščini. To poletje sem se zato odločila, da se posvetim slovenščini in zdaj lahko rečem, da razumem skoraj vse, medtem ko govorim še vedno nekoliko polomljeno.

S Slovenci tako govorim slovensko, je pa veliko ljudi, ki jih poznam še iz časov, ko je bila moja slovenščina slaba in smo zato od začetka govorili angleško. S temi nam je zdaj težko preklopiti na slovenščino.

Žal moje znanje ruščine pri učenju slovenščine pomaga zgolj pri branju, medtem ko sta struktura in izgovorjava čisto drugi. Potem je tu še sleng, da o tem, kako sta dve besedi videti enako, a pomenita nekaj čisto drugega, sploh ne začnem. Po angleščini mi je bilo učenje italijanščine, francoščine in norveščine z rusko podlago veliko lažje od učenja slovenščine.

Trenutno so moji najhujši sovražniki besedni poudarki in naglaševanja (v ruščini so ravno nasprotni) in vrstni red besed, ki ga v ruščini sploh nimamo.

Kako pogosto se vračate v Rusijo?

Dvakrat na leto. Žal so povezave Rusije z Ljubljano precej drage.

Se boste v Sloveniji ustalili ali se v prihodnosti vidite nazaj v Rusiji?

Želim si ostati tu, vendar je težko natančno vedeti, kaj se bo zgodilo v življenju priseljenca. Preteči mora veliko let in truda, da državi dokažeš, da si vreden življenja v njej. 

TOP 7

Najljubši kraj v Sloveniji: Ljubljana

Najbolj podcenjen kotiček v Ljubljani, ki je vreden obiska: Vse je že precej obljudeno in znano

Najbolj precenjena turistična točka Ljubljane: Zmajski most

Najljubša država, ki ste jo obiskali: Razen Slovenije – Norveška

Najljubši jezik: Bretonščina

Najljubša slovenska beseda: Krompirček

Najljubša ruska beseda: Картошка [kartoška]

PREBERITE ŠE: Maroko skozi oči Slovenke, ki jo je tja odnesla ljubezen do valov in Maročana

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

Iščete še več navdiha, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – tokrat po Sloveniji.