Neža Bricelj: Ljudje, ki v Tokiu živijo že leta, ga še ne poznajo zares

Neža Bricelj je Slovenka, ki trenutno živi na Japonskem. Njen novi dom je Tokio, prestolnica, ki slovi po kontrastih, čistoči, odsotnosti kriminala in redu. Hkrati pa velja za enega najgosteje poseljenih območij na svetu, kjer se mešata superfuturizem, pa tudi tradicija. Z Nežo sva se povsem prvič v življenju na kavi srečali prav v Tokiu. Po njenih fotografijah na Instagramu se namreč sprehajam že nekaj časa in čeprav se v resnici ne poznava, sva se med mojim obiskom Japonske uspeli ujeti na klepetu. O tem, kaj počne na Japonskem, koliko časa navaden smrtnik v tej deželi vzhajajočega sonca potrebuje, da jo do potanskosti spozna in kakšne kulturne razlike jo tu presenečajo – pa še marsikaj drugega – sva pokrili v spodnjem Vandraj intervjuju. Kdo je torej Neža?

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo? 

Sem Neža Bricelj in grem z zanosom za nosom. Tale stavek me je iskreno nasmejal ob zadnjem klicu z mamo. Sicer pa sem kreativna duša, ki je začutila, da mora »pobegniti« iz Slovenije. Sem fotografinja in umetnica, za katero je definicija doma veliko mesto, ki navdihuje in kreativni ljudje, ki me obkrožajo.

Kdaj vas je odneslo na Japonsko? Zakaj ravno Tokio?

Čutim, da sem umetniška duša, ki jo je zaneslo v študij ekonomije. Večina Slovencev bi se verjetno prijela za glavo in zmajala z njo … Čeprav sem sprva tudi sama čutila močan, včasih boleč kontrast, se zdaj ob razlagi vsem le od srca nasmejim.

V začetku septembra sem se na Japonsko preselila za eno leto. V Tokio sem prišla na izmenjavo. Zdi se mi čudovita priložnost, ki mi bo razširila obzorja z izkušnjo »na drugi strani sveta«. Pa ne le kot popotovanje. Zdaj tukaj živim!

Kaj počnete v Tokiu?

V prvi vrsti mi je izmenjavo omogočila štipendija, ki sem jo dobila z dobrim povprečjem ob študiju. Kar me navdihuje še bolj, je vse, kar vidim, spoznam, izkusim in s čimer nahranim umetnika v sebi. Fotografija in estetika vzhoda predvsem. Fotografirala sem zakulisje tedna mode v Tokiu in spoznala = to sem jaz. Ob fotografiji odkrivam tudi druge plati same sebe. Vzamem si čas, ne hitim. In se vprašam, kaj je, kar me res osrečuje, navdihuje?

Na drugi strani sveta sem tudi začela razmišljati drugače. Čutim, da si upam več. Na Tokyo Fashion Week sem se s svojim dosedanjim delom prijavila kot freelance fotograf, naprimer. Rekla sem si: »saj nimam ničesar zgubiti?« Še zdajle čutim, kako me je oblil val »hladne vročine«, tisti občutek, ko se ti rahlo zamegli pred očmi, ko sem nekega večera konec septembra v Shibuyi videla mail, da so mojo prijavo odobrili!

.

Sledil je verjetno eden najbolj intenzivnih tednov mojem življenju. Vendar tudi en najbolj »lahkotno letečih«, kar sem jih doživela. Še zdaj čutim prvo jesensko »fashion week« jutro. S slušalkami v ušesih, kamero na rami, ovita v »preveliko« jeans jakno in »all in white outfitu« sem še v tako velikem mestu pobegnila v svoj svet. Na poti do Hikarie, megalomanske stolpnice nasproti Shibuya Crossinga, kjer se je odvijala prva modna revija. »Vse bo ok,« sem si rekla. Okoli vratu sem si nadela svojo fotografsko akreditacijo in šla. Nervoza ni trajala dolgo, ker sem se kmalu enostavno počutila v svojem elementu, v svojem naravnem habitatu.

Zanimali so me predvsem zakulisje in tisti pristni surovi in realni izrazi manekenov, dizajnerjev, stilistov … Tisti resnični trenutki, ki jih tako redko vidimo. In sem šla – tja, kamor »runway« fotografi ne gredo. Čutim, da je zunaj poplava »pre-urejenih« fotografij, ki delujejo nekako »pre-popolne«. Jaz sem želela ustvariti nekaj drugačnega – zares začutiti karakterje na drugi strani.

Največ mi pomenijo komplimenti dizajnerjev in ljudi, ki pravijo, da fotografije res začutijo. Sliši se kot glasek, ki pravi… Zdi se, da delam nekaj prav!

Nedolgo nazaj sem slišala tale stavek, ki me navdihuje: »I became what I wanted because one day I chose what I wanted to become.« – Benjamin Franklin. Zato vsak dan izbiram; samo sebe na prvem mestu. Dodam, kar me zanima, fotografijo, knjige, tečaj slikanja s pasteli, skrite kotičke… In odgovore pogosto odkrijem v sebi ob posedanju v kavarnah. Ob mizi ob oknu, kjer se posvetim sebi in po dolgem dnevu opazovanja ljudi, mode, majhnih in velikih stvari zapišem, kdo sem in kam grem.

Pred Japonsko ste delali tudi v Los Angelesu in Amsterdamu. Kaj ste počeli tam?

Točno tako. Po prvem letu študija ekonomije se mi je »odpeljalo« in sem si rekla, to nisem jaz, jaz se ne grem tega …

Los Angeles
Pot v LA zagotovo ni bila »racionalna« odločitev. Zapraviti »vse«, za kar sem trdo delala celo leto ob študiju v 3 mesecih poletja? Pa gremo. Občutek je zmagal. Ko pogledam nazaj, sem še vedno prepričana, da je to najboljša stvar, kar sem jih naredila v 20 letih svojega življenja.

Presenetljivo, nisem zapravila vsega in nazaj sem prišla še »bogatejša«. S spoznanjem, da sem definitivno kreativna duša. Umetnik, s smislom za posel, katerega ideje zares cenijo tam, na drugem kontinentu.

Slovenija

Oktobra enostavno nisem šla nazaj na faks. Rekla sem si »ne«, tole pa nisem jaz. Bilo je obdobje iskanja in iskreno, ni bilo najlažje. Čeprav stran od faksa, se v Sloveniji še vedno nisem počutila zares dobro. Če si nečesa želim, potem naredim vse, da se to uresniči. Tako je prišel Amsterdam.

Amsterdam
Svoja življenjepis in portfelj sem poslala večim agencijam v Evropi in nekega januarskega popoldneva prejela klic od produkcijske hiše v Amsterdamu. Ni trajalo dolgo, enostavno »smo začutili klik« in preden so se ostali dobro zavedli, sem bila že v Amsterdamu. Tudi zato, ker sem bila sama z mislimi tam že veliko prej.

Svoj prvi teden tam sem ustvarjala video Summer Days Lyric z Martinom Garrixom, Macklemorjem in Patrickom Stumpom. 90 odstotkov premikajočih se »stop-motion« umetnin sem izdelala, sestavila in uredila sama. Fantje so poskrbeli za montažo, jaz pa se z verjetno enim najbolj intenzivnih tednov v mojem življenju lahko ponosno okličem za kreativno direktorico.

Sledilo je še več dela z Martinom, kampanja za Tomorrowland, snemanja v Berlinu, Bruslju in Boom-u pa še vse vmes. In najpomembneje, upam, da se zavedamo, da so to le »bleščeča« imena. V realnosti je vse valovanje z vzponi in padci in za vsem tem stoji ogromno trdega dela.

Tokio

Vmes je še vedno odzvanjala misel »ampak neko sorto diplome pa moraš imeti, kajne?«… Zato sem poskusila in se prijavila na študijsko izmenjavo v Tokiu. Julija sem izvedela, da so me sprejeli.

Kaj je najboljše, kar prinaša življenje na drugem kontitentu?

Prijaznost. Varnost. Jutranja svetloba.

Dejstvo, da sem v velemestu. Skočim na vlak, ko sem odločim, izstopim na postaji in sem v drugem svetu. Tokio je čudovito mesto in pravi raj za odkrivanje kotičkov, v katere sem tako zaljubljena. Če veš, kaj ti je všeč in temu slediš. Najdeš res čudovite stvari. Seveda z vsemi lokalnimi presenečenji vmes.

Si predstavljate teden, v katerem ne naredite niti ene fotografije? 

Točno to = seveda, da ne, ampak … Prvi mesec je bil ekstremno naporen že samo z doživljajskega vidika. Toliko novih stvari, občutkov, in povrhu še dejstvo, da ne govorim japonsko.

Prišlo je tudi do obdobja, ko sem se zavestno odločila ne fotografirati ker je bilo enostavno preveč. Najprej so situacijo morali razumeti moji možgani, da so to lahko prevedli v fotografije.

Česa se boste v japonski kulturi težko navadili in kaj bi z veseljem prenesli tudi v domovino?

Pogrešam pristne povezave. To, kar sem začutila z ljudmi v LA-ju, Amsterdamu in kar imam v odnosih s svojimi najbližnjimi. Imeti človeka, osebnost in dušo z interesi in mnenji na drugi strani.

Prvi vtis je, da so Japonci izredno prijazni in vljudni, dežela je tudi izjemno varna. Vseeno pa čutim, da je to mirna gladina in vrh ledene gore. Pod njo je toliko neizrečenega in neizraženega. Zaradi strahu, da bi odstopali, bili drugačni in najhuje, bili zasmehovani.

Malo več prijaznosti in obzirnosti nikoli ne škodi, Japonci v tem definitivno zmagajo. Vendar pa čutim, da svetu na sploh manjka malo več človečnosti in deljenja občutkov.

Ste poleg Tokia, kjer živite, raziskali še kakšen del Japonske?

Seveda, in sem še vedno v procesu. Kyoto, Osaka, Hokkaido in seznam je še dolg. Definitivno si želim izkusiti tudi njihov pristni ryokan (tradicionalni hotel/penzion) in onsen (izvir tople vode). Nekako me mika odkriti to »tradicionalno deželo vzhajajočega sonca« na star način.

Kako je Tokio drugačen od življenja, ki ste ga vajeni v Ljubljani? Kaj vas v njem najbolj navdušuje? 

Dejstvo, da lahko vsak dan izberem, kdo sem in česa si želim.

Začne se v globini, v osebnosti, ko se vsak dan vprašam, kdo sem in kaj cenim. Potem vklopim »pozitivno stikalo« in miselnost »kozarec je napol poln« in grem v nov dan. Zdi se mi, da sem lahko bolj svobodna.

Zdi se, da se v Ljubljani nekako vsi poznajo in je tvoja osebnost taka »kot jo vidijo drugi« in ko jo enkrat imaš, si »to ti«. Osebno se mi zdi, da večje kot je mesto, lažje diham in to me najbolj navdušuje.

Kako bi opisali Tokio in Japonsko?

Ljudje, ki v Tokiu živijo leta, Tokia ne poznajo. To sprva verjetno pove veliko o tem, kako veliko je mesto in kot drugo, koliko »prostega časa« imajo ljudje, ki tu redno hodijo v službo.

Čutim, da sem res priviligirana, da imam možnost raziskovati Tokio kot megalomanski center Vzhoda in z njim Japonsko, v katero sem bila na skrivaj zaljubljena že od 10 leta starosti. 

Pa tamkajšnje ljudi?

Verjetno so najbolj vljuden, prijazen in obziren narod, kar sem jih srečala. Vendar čutim, da je to nekaj, kar sprva vidijo vsi. Ob zanosu občudovanja do tega je tih glasek dvoma in kanček skrbi … »Je kaj, kar se skriva pod površjem perfekcije«?

Vaši trije razlogi za obisk Japonske so …

Kultura. Hrana. Mesta + narava.

Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o Japonski kot turisti, pa jih spregledamo, ko enkrat tam živimo?

»Če ne govoriš japonsko, boš težko…« Google translate in majhni telefončki, v katere govorijo in na drugi strani izpišejo besedilo v angleščini, so vsakodnevni pripomočki, ki nas rešujejo.

In nasploh, vse bo ok.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih, popotnikih in življenju v tujini? 

To, da je najboljši popotovalni načrt sestavljen iz top 10 stvari, ki jih morate storiti v določenem kraju.

Odvisno je od okusa, ampak sama se najraje izgubim v okrožjih, v katerih čutim, da mi srce hitreje bije. Ne imeti načrta, je najboljši načrt, če veš, kakšna oseba si in kaj ceniš. Potem je dovolj, da imaš smer in presenečenja pridejo sama od sebe. Če jih znaš videti.

Seveda, lahko pa greš pa po seznamu atrakcij, kot ti je ljubše.

Kaj si želite, da bi vedeli, preden ste se izkrcali na Japonskem?

Da bo ZARES vse ok. In da je SIM kartica z neomejenim prenosom podatkov, a povsem brez klicev in drugih storitev ali pa 6 GB za en mesec popolnoma varen načrt. 

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešate?

Terezino mandljevo maslo. Štruklje. Babičine rižote, mamine juhe in sestrine piškote.

[O urbanih kotičkih kraja:]

Najljubši kotiček za sprostitev: Na novo odkrita kavarna ALI pa vedno varna izbira – Starbucks. In Tutsaya books – to je najboljša mešanica knjigarne in kavarne s konceptom.

Najboljšo kavo potrežejo v: Ralph’s Coffee Omotesando je zame res zmagovalna.

Najboljše kosilo najdete pri: KARKOLI in kjerkoli. Se sploh ne hecam. Mislim, da z japosko hrano ne moreš zgrešiti.

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Takoyaki, nekakšne slane palačinkaste kroglice s hobotnico. To je tudi tradicionalna ulična hrana v Osaki.

Najboljši šoping je: Verjetno Shibuya za komercialne znamke in hitro modo. Omotesando za visoko modo. Harajuku za bolj trendovski japoski občutek. Daikanyama za kose druge roke in unikatno modo, higher-end dizajnerske kose. Shimo-kitazawa za ZARES second hand shop + thrift store navdušence.

View this post on Instagram

Hey, how are ya feelin’? 🙉 Maybe it’s that time of the year when Mercury is in retrograde and things are just not going quite right? 🙊 maybe a gentle G L I T C H of comfort is needed to make us all feel just a lil’ bit better?Going for ☕️ with a stranger. Having a museum date to yourself. Giving yourself a comfort food snack while going for a walk in the park. I happened to be doing everything above and that gentle G L I T C H of comfort = things you might not have done otherwise, makes it all feel just a lil’ bit better. And also Mercury, will pass ✌🏻 until then, comfort yourself. Just felt I had to say this out loud. ✌🏻 • • • • • #tokyo #東京 #coffeetime #cafe #coffeelover #coffeeaddict #coffeegram #latte #instacoffee #espresso #caffeine #coffeeshop #barista #latteart #breakfast #shibuya #日本 #coffeelovers #coffeeholic #coffeebreak #커피 #coffeelove #コーヒー #starbucks #morning #coffeelife #cappuccino #coffeeoftheday #tea #japanese

A post shared by N É Z A (@i.am.neza) on

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Bookmarc knjigarna + mini galerija v Harajuku sta moja tedenska doza navdiha. Kashiyama Daikanyama za izbrane razstave. MOMAT.

Park, kjer najraje poležavate: Namesto poležavanja v parkih bi rekla, da posedam v kavarnah. Vendar sprehod skozi Yoyogi na poti do Harajuka je ču-do-vit.

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Ali restavracija s suši tekočim trakom (kjerkoli) šteje? Suši je predvsem v teh zelo poceni + enostavno dober.

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Shibuya crossing.

Najlepši razgled nad mesto najdemo: Tokyo tower ALI pa Roppongi Hills (s terase vidiš Tokyo Tower). Pa tudi Tokyo Metropolitan Government Building (brezplačen).

Najboljša zabava: Pravijo, da karaoke (še nisem bila! Vem, moram…!)

Najljubši festival/dogodek: Tokyo Fashion Week.

Top foto kadri, ki jih potrebujemo za Instagram: Čutim, da ima Japonska sama po sebi »filter«. Zato verjamem, da je vse, kar ujamete, unikatno in neprecenljivo z vidika spominov.

[Uporabno:]

Kateri je najugodnejši prevoz po mestu?

Verjetno hoja. Drugače JR + podzemna železnica, ker so razdalje enostavno prevelike.

Pa najugodnejša pot iz Slovenije do tja?

Jaz sem letela iz Benetk – verjetno eno od tujih letališč.

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 = najtežje): 2

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: 10 (če ne govoriš japonsko)

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 8

Občutek varnosti od 1 do 10 (10 = najbolj varno): 10

Foto: Neža Bricelj/osebni arhiv

Kaj v Tokiu počne Neža Bricelj in kako Japonsko lovi v svoj objektiv lahko preverite na njeni spletni strani ali na Instagramu.

PREBERITE ŠE: Japonska in 8 zanimivosti, ki jih morda še ne poznate

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

 

Japonska in 8 zanimivosti, ki jih morda še ne poznate

Japonska je otoška država na Daljnem vzhodu, njeno ime pa pomeni “izvor sonca”, zato ji tudi pogosto rečemo kar dežela vzhajajočega sonca.

Japonska ima bogato kulturo, slovi tudi po tehnološki ravitosti in visoko izobraženi delovni sili, njeno prebivalstvo pa dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob. Poglejmo, česa o tej barviti deželi morda še ne veste.

Tokio je najgosteje naseljeno urbano območje na svetu 

Ko boste naslednjič obtičali v gneči, si zamislite, kako bi bilo šele na Japonskem. Tokio je največje metropolitansko območje na svetu – v njem živi že skoraj 40 milijonov ljudi, število pa vsako leto narašča že zadnjih 20 let.

Na železniških postajah so zaposleni ljudje, ki potnike potiskajo v vlake 

Točni kot švicarska ura ali japonski vlaki. Od vseh prebivalcev Tokia jih kar 57% uporablja javni prevoz. Kar pomeni, da je potnikov na le-tem ogromno! To pomeni tudi, da večina vlakov obratuje na 199% svoje predvidene kapacitete. To je torej videti tako, da so vlaki v špici nabito polni, obrazi pritisnjeni na okna, ljudje drug ob drugega, osebni prostor pa je nekaj, česar Japonci med vožnjo iz službe ne poznajo. Da vlaki ne bi zamujali, medtem ko se ljudje tlačijo vanje, imajo na postajah zaposlene ljudi, ki potnike preprosto zrinejo v vlake, da se vrata sploh lahko zaprejo.

Japonci imajo več hišnih ljubljencev kot otrok

Leta 2013 je Goldman Sachs objavil rezultate raziskave, da je na Japonskem registriranih več hišnih ljubljencev, kot je otrok! Pred petimi leti je bilo na Japonskem torej 21,3 milijona registriranih mačk in psov ter le 16,5 milijona otrok, mlajših od 15 let.

PREBERITE ŠE: 11 pravil bontona, ki jih morate upoštevati na Japonskem

Po državi so milijoni avtomatov, kjer lahko kupite vse mogoče

Avtomat s hrano? Imajo. Avtomat z igračami? Tudi. Avtomat s seks igračami? Seveda! Po državi je namreč kar 5,52 milijona avtomatov, ki jim pravijo Gacha. V njih najdete kup povsem običajnih in povsem nenavadnih stvari. Prvi takšni so bili namenjeni prodaji cigaret. Danes iz njih lahko kupite revije, rože, igračo za psa, hrano in pijačo, pa tudi kaj bolj žgečkljivega.

Kriminal in Japonska? Kaj je to? 

Japonska je ena najvarnejših držav na svetu! Kriminala praktično ne poznajo, varno se boste počutili tudi v ogromnem Tokiu.

Imigrantov in raznolikosti ne poznajo

V primerjavi z drugimi metropolami je Tokio povsem homogen. Pravzaprav so bili skoraj vsi, ki živijo na Japonskem, tam tudi rojeni. 98% tamkajšnje populacije je Japoncev, je 2% je različnih priseljencev.

PREBERITE ŠE: 11 kapsulnih hotelov, kjer ni prostora za klavstrofobijo

Najbolj priljubljen šport je bejzbol 

Če ob bejzbolu najprej pomislite na Ameriko, zdaj veste, da ga obožujejo tudi Japonci! Spremlja ga kar 33% športnih navdušencev, ki so sicer precej starejših generacij, šele na drugem mestu po priljubljenosti pa je nogomet.

Japonci v spalnico prinesli zvezovanje, šeškanje in 50 odtenkov sive?

Kot kaže, se moramo za 50 odstenkov sive in vso evforijo okoli grobega seksa, ki jo je uspešnica prinesla, zahvaliti Japoncem. Besedi bondage ali BDSM, ki ju najdete v svojih seks priročnikih, sta verjetno prišli prav od njih. Sadomazohistične spolne prakse, šeškanje, zvezovanje, nadvlada in seksualno suženjstvo … Že leta 1400 so oblasti za onemogočanje ujetnikov uporabljale shibari, umetnost zvezovanja z vrvjo. Taktiko so posvojili še samuraji. Po letu 1800 pa se je pojavila nova tehnika shibarija, ki je zvezovanje z vrvjo odnesla še v spalnice. Tam danes vozli in vrvi na določenih mestih telesa stimulirajo prav posebne užitke …

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE:

7 dejstev, ki jih morate prebrati, preden odpotujete na Kitajsko

12 uporabnih nasvetov za tiste, ki vas vleče v Vietnam

 

Japonska: Tokio bi goste olimpijskih iger nastanil kar na vodo

Tokio bo prihodnje poletje gostil olimpijske igre, Japonci pa so ob prostorski stiski pri nastanitvah za navijače pokazali kar nekaj kreativnosti. Kam s turisti? Na ladje!

Tokio se sooča s pomanjkanjem nastanitev za navijače, ki bodo deželo preplavili ob olimpijskih igrah. Alternativa? Navijači bi lahko spali na križarkah, ki bi jih zasidrali blizu mestne obale.

V Tokiu sicer pospešeno gradijo, vseeno pa jim manjka vsaj 14 tisoč sob v že tako prenatrpanem mestu. Ob obali Tokia in blizu Yokohame bi tako lahko zagato rešili z ladjami. Mestne oblasti nameravajo pred začetkom iger odpreti nov terminal za križarke, skupaj s strokovnjaki pa upajo, da bodo zasidrane ladje, uporabljene za dodaten hotelski prostor, postale standard v državi.

Vrtoglave cene

Zamisel je že podprla največja japonska turistična agencija JTB, ki je za obdobje OI najela luksuzno ladjo Sun Princess z več kot tisoč kabinami. In koliko bi odšteli za kabino na ladji ter karte za olimpijske dogodke? Veliko. Dve nočitvi v sobi z balkonom in karte za nogometno tekmo olimpijskega turnirja stanejo približno 1650 evrov. To pa je šele začetek, saj cene za dvodnevni obisk in ogled tekme segajo tudi prek 7 tisočakov.

Sobe morajo po zakonu imeti okna

Če ste se kdaj znašli v hotelu in ob pogledu skozi okno razočarani ugotovili, da gledate na umazano notranje dvorišče s kupom klimatskih naprav ali pa okna sploh ni bilo, tega v Tokiu ne bo. Japonski hotelski zakoni namreč prepovedujejo sobe brez oken. Ob tem izrednem dogodku pa je ministrstvo za zdravje izdalo odlok, ki dovoljuje, da lahko ladje s kabinami brez oken med velikimi dogodki uporabljajo kot hotelske sobe.

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE

Japonska: Kaj je onsen, zakaj ga obožujemo in česa tam nikakor NE počnite

Najlepši kraji po svetu, kjer lahko ujamete cvetoče češnje

Češnjevi cvetovi so japonsko nacionalno cvetje, simbol upanja in novih začetkov, a Japonska ni edina destinacija, kamor zanese ljubitelje teh fotogeničnih cvetov.

Pomlad je pred vrati, z njo pa se počasi iz zimskega spanca prebuja tudi narava. Češnjevi cvetovi se bodo tako kmalu odprli od Slovenije do Španije, Francije, Švedske, Amerike in Japonske. Kje bodo najbolj dišali?

Washington, D.C

Leta 1912 so Japonci Američanom podarili tri tisoč češnjevih dreves, ki jih tam lahko občudujete še danes. V čast izvirnemu darilu v parku National Mall vsako leto priredijo festival češnjevih cvetov, ki se ga vsakič udeleži tisoče obiskovalcev.

Pariz

Je kaj bolj romantičnega od pomladnega Pariza? Cvetoče češnje lahko najdete po številnih mestnih parkih, vrtovih in soseskah, eden najbolj idiličnih prizorov pa je v parku Champ de Mars, kjer kuliso krasi tudi znameniti Eifflov stolp.

Hamburg

Največje s češnjami navdahnjeno praznovanje v Nemčiji se vsako leto odvija v Hamburgu. V šestdesetih so japonski potomci na nabrežju jezera Alster zasadili veliko češnjevih dreves, vse od takrat pa ta kraj v maju gosti Kirschblütenfest, festival češenj, kjer ne manjka dobre hrane, razstav, predstav, ognjemetov in drugih zabavnih reči.

Vancouver

Tudi Kanadčani so od Japoncev prejeli češnjeva darila. V Vancouvru jih je zasajenih kar 37 tisoč! Prvi festival češenj so tam organizirali leta 2006, danes pa je zrasel v enega največjih tovrstnih na svetu in je poln kulturnih predstav in umetnosti, filmskih projekcij, hrane in glasbe, organizirajo pa tudi tekmovanje v haikuju.

Stockholm

Najlepše cvetoče češnje na Švedskem boste našli v Stockholmu. Kungsträdgården – Kraljev vrt leži v središču mesta, v parku pa se bohoti 63 japonskih češnjevih dreves, ki so jih posadili leta 1998. Park vsako pomlad privabi številne ljubitelje narave, tudi tu pa si obiskovalci radi pripravijo piknik in uživajo pod krošnjami.

Japonska

Hanami je festival na Japonskem, ki slovi po cvetočih češnjah. Te že stoletja veljajo za eno izmed največjih japonskih znamenitosti. Bistvo praznika je občudovanje cvetov med pikniki v parkih, ki so polni obiskovalcev. Tradicija občudovanja cvetočih češenj, ki jim pravijo sakura, izhaja že iz devetega stoletja, ko so prvo češnjo zasadili pred cesarsko palačo. Od takrat naprej nosijo pečat aristokratskih rastlin, ki jih najdete po vsej državi.

Jerte

V španski dolini Jerte v snežno beli barvi vsako leto zacveti več kot 2 milijona češnjevih dreves, ki poskrbijo za prav posebno kuliso pokrajine. Prav v ta namen vsako leto organizirajo tudi festival, ki je poln razstav in tržnic z različnimi dobrotami.

Foto: Reuters, Shutterstock

PREBERITE ŠE:

Japonska se pripravlja na sakuro, pravljično cvetenje češenj

Japonska: Kaj je onsen, zakaj ga obožujemo in česa tam nikakor NE počnite

Japonska je dežela, ob obisku katere boste težko ostali ravnodušni. Varnost, čistoča, prijaznost, naravne in kulturne lepote ter kup (tudi precej nenavadnih) običajev so le začetek.

Japonska je znana tudi po kopanju, kulturnem običaju s filozofskim, verskim in sociološkim sporočilom. Namakanje v topli vodi vulkanskega grelca je torej nekaj, kar morate na Japonskem obvezno poskusiti.

Onsen je torej vroč izvir termalne vode, čemur tujci radi rečemo kar toplice. Srečali se boste tudi z izrazom Sento, kar pa so javna kopališča, kjer topla voda ne prihaja iz naravnega vrelca, ampak jo enostavno zgolj ogrevajo. Kakšna so torej pravila, če vas zamika obisk?

Onsen je ločen po spolu 

Če potujete v paru, boste imeli vsaj pri kopanju priložnost oddiha od svoje boljše ali slabše polovice. Onsen ima namreč ločena kopališča za ženske in moške. Kam sodite vi, vam bodo povedale oznake. Redko boste našli tudi onsen, ki sprejme vse spole.

Slečete VSE 

Najprej se boste sezuli. Nato vas čaka garderoba, kjer pustite še vse ostalo. Svoje premoženje lahko skrijete za majhno brisačo, ki jo uporabljate za pokrivanje med premikanjem med kadmi in za sušenje kože.

Če imate tetovaže, ste lahko nezaželeni

Zgodovinsko gledano Japonci tetovaže povezujejo s tolpami. Čeprav tudi na Japonskem počasi postajajo bolj odprti za črnilo pod kožo med navadnimi smrtniki, pa so tetovaže v številnih onsenih še vedno prepovedane. To vam bodo jasno pokazali tudi s tablami. Če je vaša tetovaža manjša, jo lahko prekrijete z obližem. In če je večja? Brez skrbi, onseni, kjer dovolijo goste s tatuji, so prav tako označeni s tablami in sploh jih ni malo.

Pred vstopom nujno pod tuš

To je sicer popolnoma jasno, a čudili bi se, koliko ljudi v javnih kopališčih pozabi na higieno. Pred vstopom v kopeli sedete v prostor za tuširanje in se dobro zdrgnete. Šele nato smete v skupne toplice.

Lasje se ne smejo dotikati vode

Če so vaši lasje dolgi, jih pred vstopom v kopel spnite v figo, saj se ne smejo dotikati vode. Lahko jih tudi zavijete v manjšo brisačo, nikakor pa jih ne potopite v vodo! V vodo torej sme le telo od vratu navzdol.

Alkoholiziranost ni pametna izbira

Pregrevanje in dehidracija z alkoholom nista v najboljših odnosih. Če torej želite resnično uživati, se izognite alkoholu, ki je v onsenih strogo prepovedan.

Hidracija, hidracija, hidracija

Kot rečeno, boste tam izgubili veliko vode, zato je ogromno tudi spijte. Vode in čaja, alkohola pa ne uživajte vsaj nekaj ur pred kopeljo.

Tisti dnevi v mesecu

Med menstruacijo je obisk onsena iz očitnih higienskih razlogov prepovedan.

Na koncu se ne tuširajte

Medtem ko je tuš obezna postaja preden zlezete v kad, tega po koncu tretmaja ne počnite. Voda iz vrelcev namreč vsebuje zdravilne minerale, ki jih bo tuš le spral s kože.

Sprostite se 

Onsen je unikatna izkušnja japonske kulture, ki vam bo zagotovo ostala v spominu. Zato se sprostite in uživajte v dogodivščini, ki vas bo stala okoli 1000 jenov, torej slabih 8 evrov.

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE:

 

Japonska umetnica Yayoi Kusama bo odprla svoj muzej v Tokiu

Pionirka japonske umetniške avantgarde Yayoi Kusama bo odprla svoj muzej v Tokiu. Muzej bo oseminosemdesetletna umetnica, znana po uporabi pikčastih vzorcev in živih barv, s katerimi prekriva slike in skulpture, odprla 1. oktobra z razstavo svojih del iz serije My Eternal Soul, pisanje japonskih medijev povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Prijateljica Warhola, Judda, Cornella …

Yayoi Kusama se je rodila leta 1929 v zimskem središču Nagano. Odraščala je v konservativni premožni družini in se že zgodaj, kljub nasprotovanju matere, v določeni meri pa prav zaradi tega, začela kaliti kot umetnica.

'I Who Have Arrived In Heaven' razstava

‘I Who Have Arrived In Heaven’ razstava

Leta 1957 se je preselila v New York, kjer se je na vrhuncu razcveta poparta in hipijevskega gibanja družila z umetniki, kot so bili Donald Judd, Andy Warhol, Joseph Cornell in Claes Oldenburg. Po vrnitvi v domovino je bila najprej dejavna na področju trgovanja z umetninami, nato se je odločila za življenje v psihiatrični ustanovi, kjer prebiva od leta 1977.

Duševna stiska velik del njenega ustvarjanja

Za umetnico pravijo, da je njena ponavljajoča se uporaba pik in svetlih barv poustvaritev njenih vizualnih in zvočnih halucinacij, zaradi katerih je trpela v otroštvu.

Yayoi Kusama

Yayoi Kusama

Poleg slikarstva in kiparstva je Yayoi Kusama dejavna tudi na področjih filma, performansov in okoljskih instalacij. Napisala je tudi več romanov in kratkih zgodb, zbirko poezije in avtobiografijo.

Leta 2006 je postala prva Japonka, ki je prejela nagrado praemium imperiale, eno najprestižnejših in najvišje dotiranih japonskih nagrad za umetnike z globalnim vplivom.

'I Who Have Arrived In Heaven' razstava

‘I Who Have Arrived In Heaven’ razstava

Vir: STA
Foto: GettyImages

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.