To so najboljši kampi v Sloveniji in na Hrvaškem

Kakšen tip popotnika ste? Imate raje udobje hotelskih kompleksov ali svobodo kampiranja? Kamping portal Avtokampi.si je v izboru za Naj kamp Adria podelil nagrade, ki jih prejmejo najboljši kampi v Sloveniji in na Hrvaškem za sezono 2020.

Znani so najboljši kampi v Sloveniji in na Hrvaškem! Med domačimi večjimi kampi gredo vse tri nagrade na Gorenjsko. Najboljši je kamp Bled. Med manjšimi kampi je največ glasov prejel kamp Koren iz Kobarida, najboljše glamping naselje je Garden Village Bled, najlepše naselje mobilnih hišic je v River camping Bled, na Rogli pa imajo najbolj urejeno postajališče za avtodome.

Na Hrvaškem so glede na regijo najboljši večji kampi Valkanela, Čikat in Straško, med manjšimi pa kampi Polidor, Draga in Lupis.

Najboljši kampi pri nas so …

Prvo mesto med večjimi kampi so gostje podelili kampu Bled, kjer so v zadnjih letih veliko investirali v ureditev parcel in prenovo sanitarij. Na drugem mestu je River Camping Bled, ki si zasluži posebno pohvalo. Korona kriza jih ni ustavila, tako da so do junija zaključili z vsemi deli in z odprtjem obogatili ponudbo gorenjskih kampov. Na tretjem mestu je kamp Šobec, ki je največji kamp pri nas.

Med manjšimi kampi je najboljši kamp Koren iz Kobarida, kjer so uredili nove lesene hiške, gre pa za najbolj ekološki kamp pri nas. Sledita kampa Polje pri Dolenjskih Toplicah in letos odprt kamp David iz Vipavske doline.

Najlepše mobilne hiške imajo na Bledu

Nagrada za najlepše urejeno naselje mobilnih hišic pa letos ne gre na Hrvaško, ampak v Slovenijo! River Camping Bled je navdušil goste z modernimi hišicami slovenskega proizvajalca Adria in osvojil prvo mesto. Sledijo mobilne hišice v kampu Krk Premium in kampu Aminess Maravea Resort v Novigradu.

V kategoriji najboljši glamping resort je prvo mesto osvojil Glamping  Garden Village Bled, ki navdušuje s spanjem v drevesnih hišicah in glamping šotorih. Njihovo ponudbo dopolnjuje odlična kulinarika v restavraciji znotraj glampinga. Na drugem mestu je vinski glamping Chateau Ramšak iz Maribora, na tretjem pa Glamping Olimia Adria Village.

Letos so tudi avtodomarji aktivneje spoznavali Slovenijo

Urejena postajališča za avtodome omogočajo kratke postanke popotnikom, veliko pa je tudi domačih avtodomarjev, ki so letos še bolj množično spoznavali Slovenijo. Največ glasov je dobil PZA Rogla, ki je zaradi možnosti smučanja priljubljen pozimi, poleti pa ga obiščejo ljubitelji pohodništva in kolesarjenja. Na drugo mesto se je uvrstil PZA Koper in na tretje prenovljeno postajališče v Kostanjevici na Krki.

Najboljši kampi v Istri, Kvarnerju in Dalmaciji

Med velikimi istrskimi kampi je zmagal kamp Valkanela iz Vrsarja. Drugo mesto si je prislužil kamp Lanterna Premium Resort in tretje kamp Porto Sole iz Vrsarja.

Kamp Polidor iz Funtane je kot kaže zelo priljubljen pri Slovencih, saj je že drugič zapovrstjo osvojil prvo mesto med manjšimi kampi v Istri. Sledita kampa Lighthouse iz Savudrije in kamp Puntica iz Funtane.

Na Kvarnerju je ponovni zmagovalec kamp Čikat, kjer so letos uredili nove parcele, z novimi igrišči izboljšali ponudbo športa ter prenovili še enega od sanitarnih objektov. Na drugem mestu je kamp Kovačine s Cresa, ki je priljubljen pri družinah, na tretjem pa kamp Njivice, ki pa se po novem imenuje kamp Aminess Atea Resort.

Med manjšimi kampi je največ glasov prejel kamp Draga iz Moščeniške Drage, ki ga vodi mlada slovenska ekipa. Sledita kampa Mali iz Baške in Rapoča iz Nerezin na Lošinju.

Najboljši večji dalmatinski kamp je tudi letos kamp Straško iz Novalje. Slovenci imajo radi veliko sence na parcelah in odlično otroško animacijo. Drugo mesto gre v kamp Šimuni na Pagu, tretje pa v kamp Adriatic v Primoštenu.

Najboljši manjši kamp v Dalmaciji imajo na Peljšecu, kjer v kraju Lovište deluje kamp Lupis. Drugo mesto gre v kamp Slanica na otoku Murter, tretje pa v kamp Navis na otoku Pag. 

Top kampi za nudistično kampiranje so …

Ob Jadranu imamo samo še 14 lokacij, namenjenih nudističnemu kampiranju in med FKK kampi je največ glasov dobil kamp Koversada iz Vrsarja. Sledita kampa Ulika iz Poreča in Baldarin s Cresa.

Domačo sezono dvignili turistični boni

Slovenski kampi so se po marčevskem zaprtju odprli šele konec maja. Uvedba turističnih bonov in želja po preživetju počitnic v naravi sta vzroka, da so Slovenci rešili domačo sezono in do konca septembra ustvarili 841.000 nočitev. Glede na prejšnjo sezono je to za kar 61 % več. Občutno manj pa je bilo nizozemskih gostov, ki večji del poletja niso smeli bivati pri nas, zato je skupno število nočitev v kampih manjše za 28 %.

Na Hrvaškem letos 30 odstotkov manj Slovencev

Hrvaški kampi sicer beležijo slabšo sezono v primerjavi z lansko, kar je posledica zapiranja evropskih meja. Skupno beležijo kar 52 odstotkov manj nočitev.

Največ Slovencev je kampiralo v Istri in Kvarnerju, med kraji pa so bili najbolj priljubljeni Medulin, Mali Lošinj in Novalja. Slovenski gostje so v kampih ob Jadranu ustvarili nekaj več kot 2 milijona nočitev, kar je 30 odstotkov manj kot lani.

Foto: sava-camping.com/Jošt Gantar in sobec.si

PREBERITE ŠE: Tereza: Hvaležna sem, da živim na delu sveta, kjer vedno lahko pobegnem v naravo #intervju

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Nasveti iz prve roke, kako raziskati Oman s šotorom in najetim terencem

Tokrat smo v odlični družbi raziskovali Oman. Skozi to deželo sta nas popeljala Lucija in Klemen, ki ste ju zagotovo že kdaj srečali tudi na njunem popotniškem blogu.

Lucija in Klemen sta z nami delila kup uporabnih nasvetov za vse, ki vas vleče v  Oman, deželo s strateško lokacijo na skrajnem jugovzhodu Arabskega polotoka, ki zagotovo ni zgolj ena sama puščava … Kaj sta z nami delila po njunem zadnjem raziskovanju sveta? Preverite v tokratnem Vandraj intervjuju!

Od našega zadnjega intervjuja sta odkrila še en delček sveta, tokrat sta nas očarala z Omanom. S čim vaju je Oman prepričal, da je pristal na seznamu destinacij, ki sta jih želela videti še letos?

Oman sva imela na svojem seznamu želja že kar nekaj časa, ampak sva se potem vedno raje odpravila v nama ljubo jugovzhodno Azijo. Letos sva se odločila, da je čas, da zamenjava kulturo in način potovanja. Padla je ideja, da obiščeva Oman. Poleg čudovite in raznolike pokrajine, ki jo država ponuja, naju je prepričalo tudi dovoljeno divje kampiranje.

Kako bi predstavila Oman, njegove lepote in njegove ljudi?

Oman velja za eno najbogatejših držav na Arabskem polotoku. Velja še za nekako neodkrit biser, ki še ni preplavljen z množičnim turizmom. Ponuja vse od naravnih lepot, drugačne kulture, prostranih plaž do mogočnih gora, vse od puščave do zelenih wadijev, luksuznih letovišč in dovoljenega divjega kampiranja, off-road poti… Oman velja tudi za zelo varno državo. Domačini so izjemno prijazni, ustrežljivi in vedno pripravljeni pomagati. Dajo ti občutek, da si pri njih dobrodošel. Vedno so nama radi priskočili na pomoč ali naju povabili na klepet ob kavi in datljih.

Po deželi sta se premikala z najetim avtomobilom. Je to najlažja oblika prevoza? Kaj moramo vedeti, preden se odločimo za najem?

Najem avtomobila je najpogostejša oblika prevoza, saj javnega prevoza skoraj ni, oziroma je zelo omejen. Za celotni čas potovanja sva najela avto s 4×4 pogonom, ki nama je omogočal tudi vožnjo po off-road terenu. Pri lokalni agenciji sva najela Dacio Duster (v Omanu Renault Duster), za najem pa sva odštela 40 €/dan, z vključenimi 200 kilometri na dan. Pred najemom je treba vedeti, kakšen bo vaš načrt potovanja, temu primerno pa potem rezervirate tudi avto. V kolikor želite doživeti več, kot samo glavne znamenitosti, vsekakor priporočava najem avtomobila s 4×4 pogonom.

Oman sta raziskovala kar s šotorom. Kako prijazen je za (divje) kampiranje?

Tako je. Oman sva raziskovala kar s šotorom. V Omanu je divje kampiranje dovoljeno skoraj povsod, kar nedvomno doprinese nepozabnim nočem na potovanju. Tako sva prespala v puščavi Wahiba, na čudovitih plažah ter visoko v gorah tik nad mogočnim kanjonom Grand canyon of Oman. Prav tako je država zelo varna, tudi domačini so izjemno prijazni, zato ni nobenega strahu glede varnosti. Odsvetujeva edino kampiranje v wadijih (rečne soteske). Sicer so to zelo lepa mesta za kampiranje, vendar so lahko tudi zelo nevarna. V deževnih dneh se wadiji precej hitro napolnijo z vodo.

Katere so ključne stvari, ki jih moramo spakirati za kampiranje po Omanu?

Za kampiranje v Omanu, potrebujemo le osnovno kamp opremo, kot so šotor, podloga za spanje, spalno vrečo, gorilnik, pribor in posodo … Midva tudi drugače veliko kampirava in sva tako svojo kamp opremo prinesla s sabo, ostale malenkosti sva kupila v glavnem mestu. Kampiranje je precej priljubljeno tudi med domačini, zato lahko osnovno kamp opremo kupite tudi v Omanu. V nakupovalnih centrih lahko za ugodno ceno kupimo vso kamp opremo, ki jo potrebujemo za potovanje.

Kaj pa hrana? Sta si večinoma kuhala sama ali sta okusila tudi kaj njihove kulinarike?

V Omanu sva najbolj pogrešala lokalno hrano, ki je skoraj da ni. Domačini so nama razložili, da lokalne ponudbe ni iz preprostega razloga. Med službo hodijo na kosilo domov in ne v restavracijo. Hrana je večinoma indijska, najdete pa jo v tako imenovanih ‘’coffee shopih’’. Naj vas ne zavede ime, saj ne gre za kavarne, ampak za manjše lokale, kjer najdete indijsko in hitro hrano. V coffee shopih se lahko odlično najeste za 3-4 evre po osebi.

Večino hrane na potovanju sva si pripravila kar sama, večkrat pa sva se odpravila po že sveže pripravljeno  hrano v nakupovalni center. 

Kako pogoste so trgovine z živili, kjer sta si nakupila zaloge hrane in vode?

Pred najinim potovanjem, sva zasledila veliko informacij, da je priporočljivo vso hrano in pijačo nakupiti v glavnem mestu, ker drugod po Omanu ni veliko trgovin. V vseh večjih mestih kot je Muškat, Nizwa in Sur, so večji supermarketi, kjer lahko najdemo precej pestro ponudbo hrane, pijače in tudi kamp opreme.

Tudi med potjo je dosti manjših marketov, kjer imajo dovolj široko ponudbo hrane, da si pripravite zajtrk ali kosilo. S tem na začetku nisva bila seznanjena, zato sva si prvi dan naredila zalogo hrane za večji del potovaja. Načeloma tudi ni potrebno kupovati vode na zalogo, saj so skoraj v vsakem mestu ali vasi pipe, kjer si natočite vodo zastonj. Voda je pitna in v večini primerov tudi ohlajena.

Sta z Omana prišla tudi s kakšnimi spominki? Katere so tiste stvari, ki se najpogosteje znajdejo med suvenirji iz Omana?

Iz vsakega potovanja vedno prineseva magnetek in spominek, ki nama krasi stanovanje, obenem pa naju spomni na tisto potovanje. Iz Omana sva prinesla magnetek in dve bunkici, ki sva ju ta božič obesila na smrekico. Za najpogostejše suvenirje v Omanu bi izpostavila seveda magnetke in pa te bučke, kakšne šale, pisane torbice iz blaga, tradicionalno moško pokrivalo itd.

Kako turističen pravzaprav je Oman? Koliko slikovitih kotičkov, kjer sta bila povsem sama, sta našla?

Oman iz leta v leto vse bolj pridobiva na svoji prepoznavnosti. Lahko bi rekla, da Oman postaja vse bolj postaja. K sreči je dežela ogromna, poseljenost pa majhna, tako se turisti kar malce porazgubijo med seboj. Zato nisva imela nekega pretiranega občutka, da je Oman precej turističen.

Izjema so seveda najbolj turistične točke, kot so Bimmah Sinkhole, Wadi Shab, Wadi Bani Khalid …

Našla sva tudi nekaj precej slikovitih kotičkov, kjer sva bila popolnoma sama. Eden od takšnih krajev je nedvomno kampiranje v puščavi Wahiba. Svoj prostor za postavitev šotora sva našla nekaj kilometrov v notranjosti puščave, pod mogočno sipino. Zjutraj sva se zbudila še pred sončnim vzhodom, se povzpela na najvišjo sipino in tam pričakala sončni vzhod.

Kakšna je bila vajina pot? Katere kraje sta obiskala in kateri so se vama najbolj vtisnili v spomin?

Najina pot je bila več ali manj podobna poti, ki jo naredi večina, le da sva vmes večkrat zavila na stran in šla malo v neznano. Obiskala sva glavno mesto Muškat in se kopala v Bimmah Sinkhole, ki je bila nekoč jama, v katero se je zrušil strop. Obiskala sva tudi nekaj znanih in manj znanih wadijev ter prespala v puščavi. Navdušila naju je tudi bivša prestolnica Omana Nizwa, kot tudi gorovje Jebel Shams in Jebel Akhdar. V spominu nama je najbolj ostalo kampiranje v puščavi, spanje na vrhu canyona Jebel Shams in obisk mošeje Sultana Quaboosa v Muškatu.

Tehnologija je postala pomemben del samostojnih potovanj. Katere naprave uporabljata in brez katere aplikacije na telefonu ne gresta na pot?

Ah, ja, kaj bi brez tehnologije. Na potovanju imava vedno en nahrbtnik, kjer imava shranjeno vso elektroniko. S sabo navadno vzameva DSLR fotoaparat, prenosni računalnik, dron, mobilni telefon in po novem tudi gimbal (stabilizator za mobitel). Največkrat seveda uporabiva mobitel, ki nama poleg fotoaparata pride prav tudi zaradi uporabnih aplikacij. Google Maps in OfflineMaps sta nedvomno aplikaciji, ki ju največkrat uporabiva. Uporabljava pa tudi aplikacijo Snapseed za urejanje fotografij, aplikacijo Quik, s katero precej hitro in enostavno narediš video. Za divje kampiranje uporabljava tudi aplikacija IOverlander in Park4night, kjer lahko najdemo primerna mesta za kampiranje.

Kaj si želita, da bi sama vedela pred odhodom v Oman?

Želela bi, da bi že veliko prej vedela, kako krasna destinacija je Oman (smeh). Pred odhodom bi bila vesela informacije, da si ni potrebno narediti zaloge hrane za celotno potovanje že v Muškatu.

Potovanje po Omanu sta začinila s še enim dodatnim izletom – skokom v Istanbul. Katerih kotičkov tega mesta ne smemo spregledati?

Tako je. Po raziskovanju Omana, sva se za tri dni še ustavila v Istanbulu. Tega sva imela v načrtu že kar nekaj časa, a nikoli ni bilo časa oziroma priložnosti za obisk. Istanbul naju je zelo navdušil, predvsem sam utrip mesta. Med obiskom nikakor ne smete izpustiti Grand Bazarja in bazarja začimb, križarjenja po Bosporju, Modre mošeje, trga Taksim, obisk hamama in pa seveda turške kulinarike, ki je izvrstna.

Na katero mesto vajinih top 10 potovanj bi se uvrstil Oman?

Nedvomno na prvo mesto!

Foto: arhiv Lucije in Klemna

Luciji in Klemnu lahko sledite tudi na njunem blogu Lucina potepanja in na Instagramu, več o njunih potovanjih pa lahko izveste tudi v njunem prvem Vandraj intervjuju (TU).

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

Oddih s prijatelji: Po mero adrenalina in belokranjski piknik na Kolpo

Počitnice so končno tu, Vandraj pa tudi ta teden prinaša nekaj idej za prijeten oddih v naravi, kjer vam ne bo prevroče, še manj pa dolgčas. Zadnji teden vročega junija izkoristite za skok do Bele krajine, kjer vas čaka Motorično-rekreacijski park Kolpa.

Park velja za enega najbolj varnih v Sloveniji, opremljen pa je s Speedrun sistemom, ki omogoča popolno in zanesljivo adrenalinsko doživetje med krošnjami dreves. Tu se lahko pomerite v vožnji BMX-a na višini in v zibanju na belokranjski pisanici, se spustite s tarzanom, preizkusite zip-line in številne druge adrenalinske podvige.

VANDRAJ priporoča // Adrenalinski dan na Kolpi za 17,5 evra unovčljiv le še do 1. julija!

Prav tu najdete tudi manjši in odlično urejen kamp Podzemelj, ki se v celoti razpostira tik ob reki Kolpi, ima urejeno kopališče in je obkrožen z neokrnjeno naravo Bele krajine. Poleg kopanja v reki in adrenalinskega parka, je v okolici kampa še kup različnih možnosti za aktiven oddih.

Po reki se lahko zapeljeti s SUP-i, kanuji ali kajaki, raftate ali lovite ribe, greste na sprehod ali sedete na kolo. V kampu najdete tudi namizni tenis, mini golf, košarkarsko igrišče, trim stezo, igrate odbojko na mivki, mali nogomet, badminton ali se preizkusite v lokostrelstvu.

Če bi ob Kolpi radi ostali več dni, lahko torej kampirate, če noč raje preživite na udobni postelji, pa lahko najamete tudi mobilno hiško, za tiste, ki si v naravi želijo še malo prestiža, pa obstaja tudi glamping, keltske hiške, kjer najdete celo finsko savno in zasebni wellness kotiček.

 V kampu imajo tudi bogato gostinsko ponudbo, lahko pa si pripravite kar lasten piknik v naravi. Ste že spakirali?

Foto: Facebook/Camping Podzemelj

Najlepši glampingi v Sloveniji

Počitnikovanje v šotoru je med dopustniki že prava stalnica, zadnja leta se na turističnem trgu vse pogosteje pojavlja tudi opcija za tiste oboževalce kampiranja pod zvezdami, ki morda niso toliko vajeni zabijanja klinov in spanja v spalni vreči. Glamping je namreč nadgradnja taborjenja v naravi, njegovo ime pa pravzaprav pomeni glamurozno kampiranje. Zakaj glamurozno? Pri glampingu postavljanje šotora ni potrebno, ponuja pa tudi udobje, ki ga v navadnih kampih ne moramo doživeti in je odličen način preživljanja prostega časa na prostem, ne da bi za to žrtvovali luksuz.

Trend glampinga je k nam prišel preko Atlantika, kjer je postal turistična možnost pred približno desetletjem, danes pa se za ponudbo glampinga odločajo tako lastniki zasebnih posesti, pa tudi velike hotelske verige, kot je na primer Four seasons. Glamping tako dopustnikom omogoča doživetje vseh dobrih strani kampiranja, ne da bi morali za to izkusiti tudi njegove slabše, malce neudobne plati. Ponuja namreč visok standard hotelskih storitev, ki bazira na gostovem udobju in dobrem počutju, ki lahko čas preživlja pod milim nebom.

Glamping je hipoma postal trend, podjetje Google pa je zabeležilo, da so uporabniki v letu 2015 v iskalnik to ključno besedo vpisali kar tri milijonkrat.

Ta vrsta počitnic se močno razvija tudi pri nas, kjer se skoraj vsako sezono pojavi vsaj ena nova tovrstna turistična kapaciteta. In kje lahko glamurozno kampiramo v Sloveniji?

#1 Herbal glamping, Ljubno ob Savinji

charming_herbal_jost_gantar_mala-9-41041a6e

#2 Garden Village, Bled

garden

#3 Eco Natura Camp, Kranjska Gora

kranjska

#4 Glamping gozdne vile, Bled

visual-about

#5 Glamping Malerič, Bela Krajina

glampingbelakrajina

#6 Glamping ob Bloškem jezeru

glam

 

Foto: charmingslovenia.com, Sava Hotels, Natura Eco Camp

Pet stvari, ki jih mora vedeti vsak divji kamper

Čeprav ima že skoraj vsak kraj svoj kamp, ima taborjenje v naravi še vedno poseben čar. Nekateri v samoti narave iščejo svoj jaz, drugi se učijo samostojnosti, spet tretji se želijo popolnoma odmakniti od sodobnega sveta. V času, katerem živimo to žal ni najpametnejša in najvarnejša odločitev, a malce adrenalina na dopustu najbrž ne škodi. Da bi možnost neprijetnih situacij vseeno približali nič odstotkom, smo se obrnili na izkušene kamperje individualiste, ki se držijo spodnjih nasvetov.

#1 Kadar postavljaš šotor v gozdu pred njega vedno postavi dva stola. Tako bo tvoj taborni prostor na daleč videti kot, da imaš družbo, tako pa postaneš težja tarča naključnih mimoidočih s slabimi nameni.

#2 V izogib divjim živalim, imej v šotoru s seboj vedno glasno trobljo ali podobno hrupno napravo, ki bo že na daleč preplašila divjad, za vsak slučaj pa se opremi tudi s sprejem proti živalim, ki jih ne poškoduje, samo začasno oslabi vid.

sotor_shutterstock_154557734

#3 Vedno imej pri sebi napolnjen telefon v šotoru pa še polnilno postajo, da boš lahko ves čas dosegljiv. Ko si v nevarnosti takoj pokliči policijo ali svoje bližnje ter jim pošlji svojo lokacijo.

#4 Vedno imej točno predstavo o lokaciji, kjer se nahajaš. Zapomni si čim več točk na poti, da se v primeru nevarnosti ne izgubiš  in lahko sporočiš, kje se nahajaš. Svoje bližnje ves čas tudi obvesti o svoji lokaciji, ko si postaviš tabor.

#5 S seboj imej raje več pripomočkov kot premalo. Multifunkcijski (švicarski) nož je obvezna oprema, ne pozabi pa niti na vrvi, kompas, vžigalice, topla oblačila in dobro obutev.

#6 Če sumiš, da se nahajaš na zasebnem zemljišču, za dovoljenje raje vprašaj lastnika, saj si boš tako prihranil nepričakovane jezne obiske.

Foto: Shutterstock

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.