Verjetno ga ni slovenskega navdušenca smučanja ali deskanja, ki za Kronplatz ne bi vsaj slišal, mnogi pa so se po tamkajšnjih belih strminah tudi že podili. V poletnem času smučarje zamenjajo kolesarji, saj tako gora kot regija na Južnem Tirolskem ponujata ogromno čudovitih (gorsko)kolesarskih poti.
Dolomiti so mnogim najlepša gorska veriga v Evropi, uvrščeni so tudi na seznam zaščitene naravne dediščine Unesca. Idej in čudovitih krajev za krajši ali daljši oddih je ogromno, med najprepoznavnejšimi pa je brez dvoma regija Kronplatz z istoimenskim kopastim vrhom, ki se ne uvršča ne le med vodile smučarske destinacije, ampak so kraji vse bolj priljubljeni za poletni turizem. »Kolesarski turizem je v Kronplatzu v izrazitem vzponu,« pove domačin Lukas, sicer lastnik družinskega hotela Alpinhotel Keil v majhnem kraju Olang, ki je vključen v verigo Bikehotels. Poleg plačila za članstvo v verigi mora Lukas izpolnjevati še najmanj osnovni pogoj, da ima kolesarjem prijazen hotel. Lukas pa se, če mu čas le dopušča, s kakšnimi gosti tudi poda na gorskokolesarsko turo. »To mi je v užitek. Tako imam vsaj izgovor, da lahko malo pobegnem in se mi ni treba ves čas ukvarjati s hotelirstvom,« pristavi v smehu. O slovenskih gostih pravi, da jih je včasih pozimi v hotelu tudi tja do 80 odstotkov, za njih pa je značilno, da se leta in leta vračajo na isti kraj, če so tam zadovoljni in se dobro počutijo.
Staro mestno jedro Brunecka
Italija, a prevladuje nemščina
Ko beseda nanese na območje, ki je do prve svetovne vojne spadalo pod avstrijsko oblast, Lukas pojasni, da je, čeprav zdaj že stoletje spadajo pod Italijo, prvi jezik v osnovni šoli še vedno nemški. Zato ne preseneča, da so na dvojezičnem območju po večini vsi napisi najprej v nemščini, šele nato v italijanščini. Pa tudi sicer je skoraj pogosteje slišati nemško kot italijansko besedo. Da se zadeva še malce zaplete, je ponekod zapis trojezičen, še v ladinščini; gre za različico romanskega jezika, značilno za to območje, a jo govori le še izredno majhen odstotek ljudi.
Tudi Kronplatz je, kakopak, nemška beseda in pod tem imenom regijo tudi tržijo. Plan de Corones mu rečejo po italijansko, s tem, da je corones izvorno ladinska beseda, pomeni pa »krona«.
Ob vsem tem se seveda postavi vprašanje, kako domačini sprejemajo takšno mešanico narodnosti in jezika na tem območju. Presenetljivo ni prav nobenih problemov in vse teče v popolnem sožitju, čeprav so nemško govoreči prebivalci v boju za svoje pravice pred desetletji uporabili tudi skrajne ukrepe, terorizem. A brez skrbi, to je le grenak spomin za zgodovinske učbenike.
Pestra izbira kolesarskih poti
Največ kolesarskih poti na tem območju je povezanih s tamkajšnjo najvišjo goro Kronplatz, ki se dviga 2275 metrov nad morjem. Gre pravzaprav za planoto. Nanjo z več strani tudi v poletnih dneh vozijo gondole, kar še posebej prav pride fizično ne ravno najbolje pripravljenim kolesarjem in drugim obiskovalcem planote. Velika prednost je tudi, da se s kolesom po različnih označenih poteh podate do vmesnih postaj in se od tam naprej do vrha povzpnete s kabinsko žičnico. Pohvalno je, da so poti res dobro označene, tako se tudi nedomačini dobro znajdejo, ponekod pa je na začetku celo tabla z reliefom trase – to da kolesarju najbolje vedeti, v kaj se podaja. Sicer pa je vrsta kolesarskih in pešpoti različnih težavnostnih stopenj dobro opisana v brošurah in zemljevidih, ki jih dobite ne le v turističnih pisarnah, temveč tudi v hotelih in zasebnih apartmajskih nastanitvah.
Čeprav bi med vrtenjem pedalov na Kronplatz vse kolesarje, ki sem jih srečal, lahko preštel na prste, sem bil na vrhu izredno presenečen nad njihovim številom, kar le še dokazuje, da do vrha vodi več različnih poti, predvsem pa potrjuje Lukasove besede, da je kolesarstvo prihodnost poletnega turizma.
Regija Južne Tirolske se vse bolj uveljavlja kot idealna za poletni počitniški in družinski turizem
MMM
Naokoli se lahko podate tako s cestnim ali treking kolesom, če izberete asfaltirane poti, po gozdnih pa brez primernega gorskega kolesa ne bo šlo. Vsekakor pa ni nobena trasa nedosegljiva z vse bolj priljubljenimi gorskimi e-kolesi. A na vrhu hriba bolj kot ne kraljujejo »spustaška« oziroma downhill kolesa. Kako le ne bi, če je pa spust po tamkajšnjih urejenih progah tako čudovit. Najdaljši spust, namenjen tudi začetnikom, brez težav pa ga premagate z običajnim gorskim kolesom, je dolg zavidljivih devet kilometrov! Pohvale vredno je tudi, da poskrbijo za varnost. Na vsakih sto metrov je tabla z intervencijsko telefonsko številko, tako da reševalcem, če se poškodujete, lahko natančno poveste, kje ste.
Češnja na torti Kronplatza je od leta 2015 postavljeni Messner Mountain Museum ali krajše MMM. Gre za šestega in menda zadnjega po vrsti vrhunskega plezalca Reinholda Messnerja (med drugim je prvi na svetu brez dodatnega kisika preplezal vseh 14 osemtisočakov). Estetsko je to izredno dodelan muzej, ki je umeščen na goro oziroma njeno obrobje, predstavlja pa največjo zbirko razstavnih predmetov, povezanih z gorami. A obiskovalca nekoliko preseneti predvsem njegov umetniški pridih, ne toliko vsebina. Tu se mešajo likovna in kiparska umetnost, knjižnica, plezalni pripomočki, citati, razmišljanja …
Messner Mountain Museum je izredno zanimiv že zaradi zunanjosti, preseneča pa tudi notranjost.
V naravi odkrijte in doživite otroški svet
Turistični delavci vse bolj stavijo tudi na družinske počitnice, zato vas prav posebna zabava in pustolovščina čakata v Olangu na obrobju gozda in ob tamkajšnjem potoku, kjer je pred dvema letoma na več sto metrih dolžine zrasel otroški svet (Kinderwelt oziroma Kids World of Valdaora Olang). Razdeljen je na tri dele: gozdno igrišče, vodni svet in plezališče. Če sta igrišče in plezališče bolj kot ne namenjeni razgibavanju in otroškemu odkrivanju sveta, je vodni svet tudi precej poučen, saj otroci na svojevrsten način sami spoznavajo naravne fizikalne zakonitosti črpanja in odtekanja vode. Ob vodnem parku je od letošnjega junija prav posebna atrakcija, najdaljši tobogan Južne Tirolske. A s to razliko, da je umeščen sredi gozda, ne pa, kot je za velike tobogane običajno, na kakšnem bazenskem kompleksu. Spuščanje po toboganu z mokrimi oblačili je strogo prepovedano, odsvetujejo pa tudi oblačila, narejena iz poliestra. Razlog je preprost: s takšnimi oblačili se hitrost spusta lahko nevarno poveča. Vadba in igranje na prostem pa ne razveselita le najmlajših obiskovalcev, saj se tudi kakšen starejši rad preizkusi, kako spreten je.
Še nekaj namigov, kako prijetno čas preživeti z najmlajšimi. V poletnih dneh je vsekakor obvezen obisk zunanjega bazena. Ker temperatura vode ne pade pod 25 stopinj Celzija, za namakanje zunaj ne rabi biti ravno pasje vroče. V Kron Arc Adventure Parku se malo starejši otroci lahko na obrobju gozda preizkusijo v lokostrelstvu, le nekaj korak vstran pa je Kids Fun Camp in Tubing Park. Marsikaterega otroka pa navdušuje že sprehod po čudoviti naravi.
Ne manjka niti kulturno-zgodovinskih znamenitosti, kamor brez dvoma sodi tudi največje mesto na tem območju, Bruneck, ki je predvsem pri nežnejšem spolu priljubljen tudi zaradi starega mestnega jedra z veliko trgovinami.
Pod črto, brez dvoma se v Kronplatzu najde za vsakogar nekaj.
Od otroškega sveta so bodo najmlajši težko ločili.
Članek je napisal Mitja Felc, novinar Delove rubrike Trip
Foto: Mitja Felc, Press Release
