Jahorina – sedemdnevna smučarska vozovnica za slabih 120 evrov!

Sanje vsakega smučarja – urejene proge, garancija za smučarske dni, pestra dodatna ponudba in neverjetne cene – vse to nudi Jahorina!

Olimpijska lepotica Jahorina že vrsto let razvaja smučarje s svojo ponudbo, vendar pa je med slovenskimi smučarji postala znana šele pred kratkim. Znana je sicer že od davnega leta 1984, ko je bila izbrana kot gostiteljica zimskih olimpijskih iger. Danes obiskovalce očara s svojim čudovitim naravnim okoljem, primernim za različne rekreativne aktivnosti – pozimi seveda prevladuje smučanje, sankanje, vožnja z motornimi sankami, v preostalih letnih časih pa je na voljo več peš poti, kolesarjenje, raziskovanje okolice, … Seveda pa to še ni vse.

Poleg smučarjev, navdušuje tudi ljubitelje dobre hrane in zabave

Jahorina nudi tudi odlično lokalno kulinariko, dobro znano tudi slovenskim smučarjem in obiskovalcem, ob večerih pa ne bo manjkalo niti zabave! Po smučanju se lahko odločite tudi za kakšno wellness sprostitev v kateremu od hotelov na Jahorini, podate pa se lahko tudi na raziskovanje Sarajeva, ki je oddaljeno le nekaj kilometrov. Jahorina res nudi za vsakogar nekaj, zapustili pa jo boste z goro novih spominov in gorečo željo, da se kmalu spet vrnete.

Tedenska smučarska vozovnica za neverjetno ceno

Odlična novica za vse smučarske navdušence je zagotovo nova pridobitev, s katero se ponaša smučišče Jahorina. V sezoni 2018/19 vas čakajo posodobljene smučarske proge – po novem vas čaka kar 40 km belih strmin! Dokončali so tudi sistem umetnega zasneževanja, prav tako pa boste lahko uživali v nočni smuki, na 3 km osvetljenih prog. Če vas Jahorina s tem še ni prepričala, potem vas bo zagotovo s ceno smučarskih vozovnic! V glavni smučarski sezoni lahko 7-dnevno karto kupite že za manj kot 120 evrov! Ugodno, kajne?

Ob tem pa seveda ne pozabite tudi na ugodne Megabon ponudbe namestitvenih kapacitet na Jahorini. Za ogled ponudb kliknite tukaj. Ugodno smučanje na urejenem smučišču je torej le nekaj ur vožnje stran! Jahorina je pripravljena, pa vi? Ste že izbrali svoj termin?

Vir: Shutterstock

PREBERITE ŠE:

Praznični izlet: Do Mojstrane na žive jaslice v ledu

Vandraj insider: Slovenka, ki v BiH študira igro in ve, kje v Sarajevu najdete najboljšo kavo in ‘čevape’

Po svetu vandra vedno več Slovenk in Slovencev, nekateri med njimi pa so si prek naših meja našli tudi nov dom. Beg možganov ali lov za boljšim življenjem? V rubriki Vandraj insider bodo mladi, ki živijo in ustvarjajo v tujini, vsak torek z nami delili svojo zgodbo, izkušnje in najljubše kotičke mesta, v katerem živijo.

***** 

Vandraj insider se tokrat podaja v Sarajevo, po katerem nas je popeljala Slovenka, ki tam živi že skoraj tri leta. Vanja Matović je 27-letna mikrobiologinja, ki se je julija 2014 prvič v življenju napotila v Sarajevo. Po kaj? Na sprejemne izpite za igralstvo na Akademiji scenskih umetnosti.

Te je uspešno opravila in bila sprejeta na študij, isto poletje pa je v Ljubljani diplomirala iz mikrobiologije. Po končanem študiju v Ljubljani se je odločila, da gre svojim sanjam naproti in se septembra 2014 preselila v Sarajevo ter začela s študijem igralstva, kjer je zdaj zaključila tretji letnik. Čez svoje novo mesto nas je sprehodila skozi nekaj spodnjih namigov, ki vam bodo zagotovo prišli prav, če vas kdaj zanese v bosansko prestolnico.

[O mestu:]

Kako bi opisali Sarajevo?

To je mesto z dušo, kjer se mešajo kulture celega Balkana, zato v Sarajevu nimaš občutka prilagajanja in adaptacije. Tu enostavno si. To je mesto z bogato zapuščino kakovostnih umetnikov na vseh področjih.

In kako vidite njegove ljudi?

Mesto je polno toplih, prijaznih in odprtih ljudi. Ljudi z veliko dušo in ogromnim smislom za humor.

Trije razlogi za obisk mesta so

… Prošetati po čaršiji, pojesti najboljše čevape in si polnega želodca privoščiti bosansko kavo.

Mesto je najlepše

… poleti, ker so vrhovi planin okoli mesta lepo obsijani s soncem, nebo dobi neverjetne barve, ki se proti večeru spreminjajo, ljudje pa postanejo še bolj sproščeni.

[O urbanih kotičkih:]

Najljubši kotiček za sprostitev: Vilsonovo sprehajališče, če govorimo o urbanih kotičkih, sicer pa se najraje sproščam v okoliških hribih in planinah Sarajeva. Sarajevo obkrožajo 4 olimpijske planine, do katerih je le 20-30 minut vožnje.

Najboljšo kavo potrežejo: V večini lokalov strežejo poleg espressa tudi bosansko kavo, odvisno od okusa. Jaz pijem obe, najboljša bosanska kava zame je definitivno v Rahatlooku na začetku Baščaršije, espresso v klubu Obala na Akademiji scenskih umetnosti ali pa v Caffe Kamarija, kjer ob odlični kavi strežejo tudi odlične torte in slaščice brez moke.

Najboljše kosilo najdete pri: Kar se bosanskih jedi tiče, je to zagotovo Bašča kod Ene, s prelepim razgledom na mesto in odlično hrano. Pol ure stran je hrib Crepoljsko, kamor grem jest, ko si zaželim zares pravega domačega kosila. V malem planinskem domu živi starejši par – Lazo in njegova žena, ki za zajtrk, kosilo in večerjo strežeta kar tisto kar onadva ta dan jesta. Tudi tu strežejo odlično bosansko kavo. Ko sem bila prvič na Crepoljskem sem se spomnila Slovenije in svojega otroštva, na vrhu hriba je eno in edino drevo, ki pa je na las podobno tistemu s starih Fructalovih steklenic.

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Čevapi in pite, begova čorba, dolme vseh vrst, peksimeti s kajmakom, za mačka pa nič boljšega kot pače.

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Nacionalni muzej BIH, Zgodovinski muzej BIH, Muzej ratnog djetinjstva (Muzej vojnega otroštva), Muzej moderne umetnosti Ars Aevi, Umetniška galerija BIH.

Park, kjer najraje poležavate: V Sarajevu ni v navadi poležavati po parkih, tako da parka za poležavanje nimam. Meni najljubši je Veliki park v centru mesta in pa park Svjetlosti, kjer je na tleh narisana velika šahovnica, en meter visoke figure pa upokojenci po poljih premikajo ob vsakem sončnem dnevu.

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Spomen park Vraca – spomenik narodnim herojem iz 2. svetovne vojne.

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Nargila bari na Baščaršiji (šiša bari).

Najboljša zabava v mestu: Mucha Lucha in So.ba.

Najljubši festival/dogodek v mestu: Sarajevo Film Festival, Pop Art Festival, FUU festival, Beer fest.

[Uporabno:]

Kateri je najugodnejši prevoz po mestu?

Najraje vzamem kar taksi, ker je zelo poceni. Sicer pa greste lahko na avtobus ali tramvaj, ki so prav tako zelo ugodni.

Katera je najugodnejša pot iz Slovenije do Sarajeva?

Prevoz najraje poiščem na internetni strani prevoz.org, ta opcija je najugodnejša in najudobnejša, ker vožnja z avtobusom lahko traja do 12 ur, kar spoh ni udobno, cena pa je skoraj ista. Včasih, ampak res redko, se najdejo tudi poceni letalske karte Ljubljana-Sarajevo – povratna približno 100 evrov.

[Plus in minus:]

Kakšne so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?

Prednost je ta, da je tukaj vse veliko ceneje. Tu predvsem mislim na restavracije v Sarajevu, ki so trikrat cenejše kot v Ljubljani. Zdi se, kot da življenje v Sarajevu počasneje teče, tu se nikomur nikamor ne mudi, vsi so “lagano”. V Ljubljani se mi zdi, da vsi nekam hitijo, težko sploh koga ujameš. Tukaj pa se ljudje dejansko sprehajajo po mestu kot na promenadi, kavice trajajo ure in ure dokler se ne spreobrnejo v piva in rakije, ki pa lahko trajajo do jutra.

Slabost je predvsem veliko onesnaženje v mestu. Ni ozaveščenosti o recikliranju odpadkov, zato so ponavadi tudi ulice dokaj umazane. Pozimi se v mesto spusti gost smog, ki traja tudi do 20 ali več dni. Država ima manj denarja in to se vidi tudi po urejenosti cest, pločnikov in ulic v mestu. Velik problem v mestu predstavljajo potepuški psi.

Ste se že soočili s prednostmi in slabostmi dela v tujini?

O tukajšnjem delu še ne morem zares govoriti, ker še vedno študiram in osebno nisem imela izkušenj z zaposlitvijo in iskanjem dela.

Kaj iz Slovenije najbolj pogrešate?

Starše, sestro in prijatelje. Pa Metelkovo.

Se boste kdaj vrnili v Slovenijo?

Vračam se vsako poletje, ko sem na počitnicah, če se bom kdaj zares vrnila, pa je odvisno od zaposlitve, ko končam akademijo.

Vas kdaj ujame domotožje?

Redkokdaj in če že, potem samo za kratek čas. Takrat pokličem prijatelje, vidim, da se nič ni spremenilo in potem sem mirna.

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10: 1

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: /

Občutek varnosti od 1 do 10: 8

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 1

 

Foto: osebni arhiv Vanje Matović 

 

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu? Pišite nam na maja@vandraj.si ali eva@vandraj.si!

Ideja za praznovanje: Sarajevo s štirimi odličnimi dogodki

Če se še sprašuješ, kam za novo leto, ti morda danes damo dovolj namigov, da se odločiš za Sarajevo. To je mesto, ki te zagotovo ne bo razočaralo. Ena izmed priljubljenih balkanskih prestolnic te pričakuje z bogatim dogajanjem v zadnjih dnevih decembra. Četudi so tvoje koordinate že v Sarajevu in čakaš na praznovanje novega leta z Dinom Merlinom, imaš do takrat še nekaj časa. Morda se odpraviš na sankaško zabavni festival na Bjelašnico, ali poskusiš domača piva.

Zimski festival S(h)ankanje

Na svoj račun bodo med 23. in 25. decembrom prišli vsi ljubitelji zimskih norčij in dobre zabave. Na planini Bjelašnica te ne bodo pričakale le dobro urejene bele strmine, temveč nepozabne zabave, ki jih bodo zaznamovali vrhunski mojstri elektronske glasbene scene, med katerimi naj omenimo britanskega Dj-a in producenta Jamesa Zabiela in Marka Nastića. Ozračje bodo ogreli tudi bendi alternativnega rocka, med kateri bodo tudi S.A.R.S.

Iz Sarajeva bo prav tako organiziran prevoz na S(h)ankanje z odhodom 23.12 ob 9.00 izpred Zemaljskog muzeja. Cena povratne karte od Sarajeva do Bjelašnice je 10 KM (5 evrov). Povratek je načrtovan 25.12.2016 ob 15.00.

VANDRAJ priporoča // Megabonova odlična ponudba za silvestrovanje v Sarajevu

Festival domačega piva

V vzhodnem delu mesta, se bo 24. decembra, odvijal Mini festival domačega piva. Na njem se bo predstavilo osem lokalnih proizvajalcev domačega piva iz Novega Sarajeva, Sarajeva, Kiseljaka, Foče in Pale. Festival se bo dogajal v prostorih nekdanjega Doma kulture Lukavica na ulici Vojvode Radomira Putnika 100, s pričetkom ob 16.00 uri. Cena vstopnice sta 2 KM (1 evro), medtem ko se bodo cene piva gibale med 2 in 4 KM.

Večerni del dogajanja bo popestril sarajevski bend Still Crazy, ki bo zavrtel časovni stroj v sedemdeseta in osemdesete v rock ritmih.

PREBERI še // Potopis Sarajeva

Sarajevska filharmonija & Sofija Gülbadamova

Če si želiš nekoliko več kulture in klasike, potem naj bo novoletna večerja začinjena s sarajevsko filharmonijo z gostjo, priznano rusko pianistko Sofijo Gülbadamovo. Koncert se prične na zadnji dan v letu 2016 ob 19:30 uri.

PREBERI še // Ko si v Sarajevu, obvezno v Čajdžinico

Koncert Dina Merlina na prostem

Najpopularnejši pevec Bosne, Dino Merlin, bo prvič v svoji karieri imel koncert na odprtem za novo leto v Sarajevu. Lansko leto je pevcu uspelo napolniti rekordnih 70.000 oboževalcev v sarajevskem olimpijskem stadionu. Tokrat bodo njegovi oboževalci prišli na svoj račun na Trgu Bosne i Hercegovine. Koncert se bo pričel ob 21.00. Trg bodo pred Merlinom ogreli After Affair, Yehan Jevan in Divanhana.

Cilj mestne uprave je dvigniti nivo praznovanj na prostem. Koncert Dina Merlina bo vsekakor pripomogel k temu, da bo Sarajevo letos priljubljena destinacija za novo leto. Morda tudi tvoja. Preveri ugodno ponudbo, s katero te Megabon pelje v Sarajevo.

Mesto razbitih src

V mesto prispemo zvečer, dovolj zgodaj, da še vidimo obrise okoliških zelenih hribov, in ravno prav pozno, da ti že žarijo v soju več tisoč uličnih svetilk, ki dajejo vtis kresničk. V zraku je poznan vonj po pečenem mesu ter vlagi, ulice je ravnokar opral dež. Dnevni vrvež se umika večernemu šepetu, a daleč od tega, da se mesto odpravlja spat. Avantura se šele začenja!

Sarajevo se spreminja. Nič več ne pojejo glasno mujezini, njihova pesem je tiha, da jo slišijo le sosedje blizu džamije. Stavbe počasi dobivajo novo preobleko, brez okruškov in razbitin. A ne vse naenkrat, med posameznimi sodobnimi bleščečimi pročelji se stiskajo utrujene in prašne hiše, njih prebivalci pa živijo tako, kot so od nekdaj živeli. Počasi, skromno in pazljivo, saj nikdar ne veš, komu lahko zares zaupaš. Včasih so bili to sosedje, po koncu vojne nič več. Psi, ki so v tolpah nadzorovali ulice, se pojavljajo le še na obrobju mestnega središča, edino najbolj pogumni zaidejo med turistični vrvež. Iz oči jim sije nezaupljivost, vajeni so preganjanja in boja za preživetje. Mladeniči, vsi postriženi na enake pričeske, ki spominjajo na irokeze, podobno previdno in ponosno stopajo po cestah ter pločnikih. Čeprav je ozračje mirno, se lahko vsak čas vname konflikt. Grafiti na fasadah jasno sporočajo, da v tej državi sobiva veliko nasprotij, četudi ta tlijo pod površjem, jih je nemogoče spregledati. Preteklost še vedno preveč boli, revščina tudi. Pokopališča, raztresena po vsem mestu, nekaj jih je celo v parkih, so vidna manifestacija smrti, ki mesta nikoli ni zapustila. Nasilje ostane, ne glede na to, kako ljudem uspeva živeti naprej.

img_7056

Nasprotja

Ljubezen in boj se praviloma vnameta med silami, ki se dojemajo kot nekaj nasprotnega, čeprav to drži le na videz. V Sarajevu nasprotja ležijo vsepovsod, na cesti, v ljudeh, zgodovini. Nemalo je svetlečih se vozil dragih blagovnih znamk, parkiranih zraven rjavečih ostankov drugega časa, druge skupne države. Novejši center mesta polnijo restavracije in lokali, opremljeni po najnovejših smernicah interjerja, ter trgovine zahodnih blagovnih znamk, ki napolnjujejo vsa evropska mesta. Zahod je čisto blizu, a podroben pogled razkrije, da se v pore družbenega življenja še ni dodobra vpil. Kavarne, po njihovo »kafane«, so polne moških vseh starosti. Pijejo, se pomenkujejo in igrajo namizne igre, pretresajo dogajanje mimobežnih dni in oprezajo za vsiljivci. Žensk ni na spregled, te se zadržujejo v novejšem delu mesta in stanovanjskih soseskah, zanje veljajo druga pravila. Dom in družina za tiste, ki sledijo tradiciji, in kozmetični saloni za mlajše generacije, katerih glavni cilj je videz lutke. Lutke so v tem delu sveta daleč najbolj iskano blago. Tihe lepotice, ki iz ozadja podpirajo svoje alfa samce.

PREBERI še // Ko si v Sarajevu, obvezno v čajdžinico

Padec na testu zgodovine

V sodobnejšem centru mesta, kjer ulice z novejšimi kavarnami spominjajo na Ljubljano, se v kotu stiska prva spominska galerija v BiH. Z ulice je opazen le velik črn napis, ki pogumne vabi v prvo nadstropje. Tam se skriva drug svet, prostor občutkov, vtisov in solz. Napis v dvigalu, Ti si moja priča, opominja na tisto, kar bi ljudje najraje pozabili. Ampak ne morejo, vsaj Bošnjaki ne. Pobudnik projekta Galerija 11/07/95 je Tarik Samarah, priznani bosanski dokumentarni fotograf, njegove so tudi fotografije, ki sestavljajo stalno razstavo v galeriji. Širok spekter multimedijskih vsebin, kot so Zemljevid genocida, šestnajstmetrski Zid smrti z imeni vseh pokopanih ter portreti žrtev, različni posnetki in fotografije, ohranjajo spomin na 8372 ljudi, ki so v poletnem mesecu leta 1995 izgubili življenje. Zato, ker so bili drugačni od tistih, ki so ubijali. Ker so verjeli, da bodo politični vrhovi znali razmere rešiti prej, preden bo prepozno. Galerijski prostor poleg stalne razstave za krajši čas polnijo različni avtorji, kot so Ron Haviv, Narciso Contreras in Paul Lowe, ter drugi tuji in domači ustvarjalci. Namen galerijskega muzeja ni obtoževanje, temveč opozarjanje na problematiko nasilja po vsem svetu: »Srebrenica je simbol, ne le vojne v BiH, temveč simbol trpljenja vseh nedolžnih ljudi in brezbrižnosti drugih, ki bi lahko pomagali.« Teh je danes vsak dan več, a tudi simboli, kot je Srebrenica, ne pripomorejo k višji zavesti tistih, ki vztrajno gledajo stran. Ali celo kažejo s prstom na neke druge tujce, ki so znova preveč drugačni, da bi jih lahko sprejeli medse.

Starejši del mesta, kjer so ohranjene tradicionalno grajene stanovanjske stavbe.

Starejši del mesta, kjer so ohranjene tradicionalno grajene stanovanjske stavbe.

Mrtve knjige

Arhitekturno in estetsko najbolj zanimiva stavba v Sarajevu je gotovo Vijećnica, mestna hiša s knjižnico, ki je obnovljena vrata obiskovalcem odprla v letu 2014. Stavbo s trikotnim tlorisom krasijo psevdomavrski dekorativni elementi, izvirajoč iz islamske umetnosti Španije in Severne Afrike, čeprav velja za simbol avstro-ogrske vladavine v BiH. Eklektika elementov in namenov je očitna, arhitekt Alexandar Wittek je po navdih potoval celo v Kairo, kjer si je za model izbral džamijo Kemala II. Med obleganjem Sarajeva, med letoma 1992 in 1995, so Vijećnico večkrat zadele granate jugoslovanske in srbske vojske, vrhunec vojnega terorja je doživela v noči 25. avgusta 1992, ko je je velik del pogorel. Ogenj je odnesel večino zbirke Nacionalne in univerzitetne knjižnice BiH, kar 80 odstotkov dokumentov, ki so pričali o zgodovini države. Danes se opomnik kulturocida, tako ji pravijo domačini, znova bohoti, stisnjena med Baščaršijo, ceste in reke, da jo človek v pravem sijaju uzre šele iz daljave. Obnova gole konstrukcije je zahtevala dve fazi, prva je trajala dve leti, druga še enkrat dlje, nato so še slabo desetletje obnavljali notranjost. Uspešno, kot znajo le Bosanci (s tujo pomočjo), je danes Vijećnica enako mikavna, kot znajo biti mikavne mlade gospodične. A knjig, zgorelih v ognju, ne bo nihče znova napisal.

PREBERI še // Obišči Sarajevo!

Srečanja

Znamenita Baščaršija je pravi raj za vse tiste, ki imajo balkansko posedanje ob kavi, rakiji in tobaku v krvi. V sončnem sobotnem jutru je starinski bazar, zgrajen v 15. stoletju, poln turistov in domačinov. Ti se izgubljajo v labirintu tesnih uličic, polnih trgovin, zlatarjev, filigranov, kovačev in drugih mojstrov, z obveznimi slastnimi prekinitvami v obliki čevapdžinic, burekdžinic in prodajaln baklav. Vsi vedo, da je tradicionalne čevapčiče pri Hodžiču 2 težko preseči, to uspe le simpatičnemu Sarajevčanu dve ulici stran, ki ne prodaja le čevapčičev, ampak toplino in nalezljiv nasmeh. Všeč mu je Slovenija, pravi, v njej se večkrat ustavi na svoji letni poti v Avstrijo, kjer si nekaj mesecev na leto služi kruh. V Bosni in Hercegovini je težko preživeti, povprečna plača dobrih 400 evrov pokrije nujne življenjske potrebščine in nič več, bog ne daj, da imate večjo hišo. Zato so hiše pogosto majhne in nedokončane, neredke polne brazgotin, ki še zmeraj kažejo znake vojne. A tudi s tem se da živeti, če ceniš tisto, kar imaš. Družino in prijatelje, dišeč obrok in poživljajočo tekočino. Zato so srečanja glasna, ljubeča in iskrena, med ljudmi ni severnjakom znane žalostne odmaknjenosti, ki nastane v glavah in srcih tistih, ki se raje pretvarjajo, kot da bi zares živeli. Pa čeprav to pomeni trpeti, se pobrati in vse ponoviti znova. To Sarajevo do popolnosti obvlada, kako pobirati razbite koščke nekega časa, jih z ljubeznijo in bolečino znova skrpati skupaj, vmes pa živeti, živeti. S sevdalinkami v ušesih!

Baščaršije se ne izogibajo niti domačini.

Baščaršije se ne izogibajo niti domačini.

Osrednje mestne prometne povezave pripadajo starinskim tramvajem.

Osrednje mestne prometne povezave pripadajo starinskim tramvajem.

Različne igre so priljubljeno kratkočasje sarajevskih mož.

Različne igre so priljubljeno kratkočasje sarajevskih mož.

Stolpnice polnijo stanovanjske soseske, prebivalci hiš so umaknjeni na mesto obkrožajoče hribovje.

Stolpnice polnijo stanovanjske soseske, prebivalci hiš so umaknjeni na mesto obkrožajoče hribovje.

Besedilo in fotografije: Petra Godeša, novinarka priloge One in revije Onaplus

Mesta po olimpijskih igrah

Po koncu OI v Riu se porajajo neizbežna vprašanja o poolimpijski zapuščini. Kot vsako gostiteljsko mesto tudi Rio de Janeiro upa na dobičkonosnost iger še dolgo po zaključni prireditvi, pri tem pa računajo na zvišano število turistov in izboljšan svetovni ugled. Seveda pa stvari ne gredo vedno po načrtih.

Ravno nasprotno, mesta si s prireditvijo iger redko ustvarijo profit in pogosto pristanejo v rdečih številkah. Organizatorji so tako za spektakel v Riu planirali 2,6 milijarde evrov, ter jih ob koncu porabili več kot tri, če gre verjeti študiji, ki so jo opravili na univerzi v Oxfordu. Zaslužek torej ni najboljši razlog za prireditev Iger, v mestih, ki so to izkusila na lastni koži pa v opomin na pomanjkanje daljnovidnosti še danes ostajajo nekatera nekdaj mogočna prizorišča.

Peking ostal prazen

Eno od takšnih prizorišč je zagotovo pekinški National Stadium. Gradnja tega impresivnega stadiona je stala 430 milijonov evrov, letno jih za vzdrževanje v kitajski prestolnici namenijo kar slabih deset. Kljub ogromnim vložkom je bil stadion neuspešno predlagan kot stalni štab pekinškega nogometnega kluba, posledično je kmalu po olimpijskih igrah sledil upad obiskovalcev. S pomanjkanjem obiska se na stadionu v Pekingu spopadajo še danes, čeprav se v kleti nahaja celo svojevrsten muzej voščenih figur nekdanjih predsednikov Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki jim v bližnjem nakupovalnem središču lahko kupite obleke ter jih peljete na sladoled. Ah, Kitajci.

olimpijske_shutterstock_408315082

Londončani izkoristili infrastrukturo

Medtem, ko se Peking kot organizator najdražjih iger v zgodovini uvršča med tiste države z bolj klavrnim poolimpijskim izkupičkom, pa so iz organizacije več uspeli iztržiti Londončani, ki so olimpijski park uspešno vpletli v svoj vsakdan. Olimpijski park kraljice Elizabete v Londonu je danes namreč dom največji urbani plaži v državi, mnogim sprehajalnim potem v naravi in možnostjo vožnje s čolnom. Športna infrastruktura v parku, vključno s centrom za vodne športe, velodromom in pokrito dvorano pa je javnosti na voljo v rekreativne namene. Olimpijski stadion je danes tudi dom angleškega prvoligaša West Ham United.

olimpijske_2_shutterstock_98213165

Angleška prestolnica je tako v pogledu olimpijske zapuščine dober zgled, saj so se ognili gradnji preštevilnih novih prizorišč, ki bi jih v prihodnosti utegnila obremenjevati, kot se je to zgodilo npr. grkom v Atenah leta 2004. Ključno igro pri ohranjanju zanimivosti olimpijskega parka pa v Londonu igra najvišji otoški kip ArcelorMittal Orbit s katerega se lahko spustiš po najdaljšem zaprtem toboganu na svetu, še prej pa si na razgledni ploščadi ogledaš londonsko strešno linijo. Razvoj parka bo trajal še vsaj naslednje desetletje, v nastajanju sta tudi kulturna in izobraževalna četrt, kjer naj bi dom našla tudi plesno gledališče ter novodobna različica muzeja Victoria&Albert, primerna za digitalno dobo.

Zmagovalka prirediteljic je Barcelona

Si se pred kratkim sončil na kateri izmed lepih plaž v katalonski prestolnici? Za to se lahko zahvališ letnim olimpijskim igram, ki so se tu odvijale leta 1992. Barcelona je namreč odličen primer, kako lahko pod krinko Iger urediš tudi mestno infrastrukturo. Na območju današnjih plaž je včasih stalo industrijsko smetišče, ki pa so ga odstranili kot del priprav na OI. Poleg javnih plaž so bile preurejanja deležne tudi soseske z visoko stopnjo kriminala, saj so organizatorji želeli zagotoviti visoko stopnjo varnosti povsod v mestu. Med športnimi objekti, ki so v uporabi še danes, velja omeniti Estadi Olímpic Lluís Company, katerega fasade so ohranile originalen dizajn iz leta 1920. Stadion je bil prvotno zgrajen za potrebe Expa leta 1929, kasneje preurejen za olimpijske igre, danes pa je v uporabi kot prireditveni prostor za športne in glasbene dogodke, kot je bil npr. nedavni koncert Beyonce. Barcelonin profil se je po sklenjenih igrah le še razvijal, v letu 2014 je bila tako kar sedmo najbolj obiskano evropsko mesto. Seveda pa ne smemo pozabiti na podzemno železnico, ki jo je Barcelona zgradila prav v namen OI.

olimpijske_3_shutterstock_169300010

olimpijske_4_shutterstock_141464677

Barcelona, London, pa tudi Salt Lake City so tako olimpijske igre odlično izkoristili, nekoliko manj uspešno pa jim je to uspelo v Sarajevu, ki jih je zaznamovala maskota Vučko. Kaj se bo zgodilo z Riom, lahko zaenkrat le ugibamo.

Foto: Shutterstock

Ko si v Sarajevu, obvezno v čajdžinico

V Sarajevu ne bo težko najti lokala, kjer ne bi postregli z dobro kavo. Ta bo dišala na vsakem koraku, po bosanski kavi pa se ti bo zahotelo že takoj, ko boš na Baščaršiji zagledal ogromen izbor ročno izdelanih džezvic.

O tem, kaj si ogledati v Sarajevu, si lahko prebreš tukaj.

Kave se v Sarajevu popije vsaj toliko, kot se poje sirnic in čevapčičev. A bosanska prestolnica poskrbi tudi za ljubitelje čajev. Če bodo mesoljubci zahajali v čevabžinice, pa čajeljubcu ne sme uiti čajedžinica Džirlo. Ta se nahaja na Baščaršiji, če se od znamenitega vodnjaka odpraviš navzgor, čez cesto, boš kmalu na manjši terasi zagledal starejšega blond dolgolasca, katerega svet se vrti okoli čajev. Lastnik Husein Džirlo poskrbi za prijetno dobrodošlico med njegovo zbirko čajev, je izjemno gostoljuben, kar je v Bosni tako ali tako nekaj povsem normalnega, a kljub temu nikakor ne vsiljiv.

04

Enim klepet, drugim knjige

“Veseli smo, da se pri nas zbirajo ljudje iz vsega sveta. Zunaj sedita Francozinja in Italijan, tale zraven vaju sta Indijica iz Londona,  tule so Avstrijci in vidva iz Slovenije,” pove Huseinova partnerica Diana. “S tistimi, ki so za klepet, klepetamo, tisti, ki si želijo miru, dobijo knjigo,” opiše njun način ustvarjanja prijetnega vzdušja v lokalu. In res, čajdžinica Džrilo ni lokal, kjer bi moral iz vljudnosti navezovati stike, kljub temu, da je osebje zelo zgovorno.

02

In če si tam zaradi čajev, ne zaradi pogovora, potem si na pravem mestu. Ogromna zbirka čajev iz vsega sveta in poznavalca, ki ti bosta znala priporočiti, kaj bi ustrezalo tvojemu okusu. Ob naročilu boš čaj lahko povohal in že takoj morda izbral kaj drugega, lastnika pa te bosta seznanila z vsemi lastnosti čaja, ki bo kmalu zadišal na mizi.

05_caji

Ne čaj, ne kava ampak salep!

Poleg čaja, pa ti v čajdžinici Džirlo priporočam tudi preizkus salepa. Gre za okusen, sladek in topel napitek, ki je tako zelo fin, da bi si ga lahko privoščil prav vsak dan. Salep je prah iz korenin divje vrste orhideje, ta se zmeša v mleku, napitku pa se doda cimet. Salep se pije izjemno vroč, kar ti pri Džirlotu ne bodo pozabili poudariti. Salep bo v grlu naredil prijetno plast, kar bo sploh koristno, če si prejšnji večer, v katerem od zakajenih bosanskih lokalov kadil šišo.

caj1

Obisk čajdžinice Džirlo načrtuj že prvi dan v Sarajevu, saj se zna zgoditi, da si boš sladkega salepa zaželel prav vsak dan bivanja v tem čudovitem mestu.

07

 

Foto: Shutterstock in Daša Mavrič

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.