Vandraj insider se je tokrat potikal po Dubaju, kamor nas je popeljal Iztok Franko. V Dubaj ga je odnesla želja po tem, da izkusi puščavo in se prepriča, če imajo res toliko super športnih avtomobilov, ki so ena od njegovih največjih strasti.
Kako bi se opisali tistim, ki vas še niso spoznali?
Sem človek, ki se mu življenje vrti okoli avtomobilov. Še tudi takrat, ko morda želim pobegniti od njih. Tako sem od želje po dirkanju pričel delati kot avtomobilistični novinar, urednik in pristal v marketinških vodah, kjer se ponovno dnevno srečujem z avtomobili. Moj največji užitek je sesti za volan in se čisto za dušo zapoditi po kakšni zaviti cesti, dirkališču ali peščenih sipinah. Potovanja so večinoma službeno obarvana, najraje pa grem kam kar sam. Vsekakor sem nagnjen k introvertnosti, saj se nelagodno počutim v množicah ljudi in imam raje pogovore ena na ena, kjer lahko osebo tudi bolje spoznaš. V življenju razumem, da se vse zgodi z razlogom, tudi negativne stvari, ki nas naredijo močnejše.
Od kdaj živite v Dubaju? Kaj vas je tja odneslo?
V Dubaju sem že vse od začetka 2014. Po dveh obiskih v 2013 sem bil trdno odločen, da želim nekaj izvoziti v ta kraj. Po raznih povezovanjih s slovenskimi podjetji, ki še niso prisotna na tem trgu, sem na koncu izvozil kar sebe in pristal v podjetju RAMY Automotive, kjer sem še sedaj. Prvi razlog za obisk Dubaja pa je bila želja izkusiti puščavo in sipine ter se prepričati, če imajo res toliko super športnih avtomobilov, kot to lahko vidimo preko spleta ter posledično, kako je razvita industrija na tem področju.
S čim se tam ukvarjate/preživljate?
Sem Marketing Manager podjetja RAMY Automotive, kjer smo znani predvsem po predelavi večinoma off-road vozil. Smo distributerji za precej mednarodnih znamk, kot so Sonax, Warn, American Off Road, Rugged Ridge, AEV, S&B Filters in podobno ter imamo nekaj lastnih trgovin v Emiratih, Omanu in Egiptu. Od jeseni pa z Anžetom Potecinom in Primožem Kosem pospešeno delamo na slovenskem “hubu”, ki bo omogočal lažji preboj našim slovenskim podjetjem na trg bližnjega vzhoda, predvsem Dubaja.
Se boste kdaj vrnili v Slovenijo?
Težko rečem. Vsekakor sem še vedno povezan in navezan na domovino, vendar ko si enkrat v tujini, sta dve opciji. Ali se kaj hitro vrneš domov ali pa te življenje zanese naokoli.
Vas kdaj ujame domotožje?
Seveda. Predvsem po družini in domačem psu. Smešno, pogrešam tudi kakšne slovenske ceste, kot je cesta na Vršič, okoli Bovca in seveda kvalitetno doma predelano hrano. Goveja juha pač tu ne bo nikoli takšna kot tista iz sestavin, pridelanih doma. Sploh poleti pa se pogreša tudi svež zrak in poletni rahel dež.
[O mestu:]
Kako bi opisali Dubaj?
Dubaj je stičišče različnih kultur, verstev in običajev. Je odlična mešanica in lep primer, kako te različnosti umestiti na en kraj, da ne pride do večjih nesoglasij in kreganj.
Pa njegove ljudi?
Lokalcev je izjemno malo, večina nas je priseljencev. Hitro se moraš naučiti raznolikosti in razumeti, zakaj se nekateri obnašajo tako, kot se. Kruto rečeno, vendar nekdo, ki prihaja iz nekih vasih iz gora Pakistana, vsekakor ne bo imel istega pristopa, kot nek Anglež. Dubaj ti prikaže popolne skrajnosti med revnim in ekstremno bogatimi ljudmi. Načeloma pa so po večini vsi prijazni, tudi če zaigrano prijazni in nasmejani.
Katera je najbolja nadležna stvar mesta?
Hmmm, lahko bi naštel dolg seznam, vendar vedno poskušam potegniti iz vsega nekaj dobrega. Poleti vsekakor izjemna vročina in slaba kvaliteta določenih storitev, ker je pogosto nekaj narejeno samo, da je. Recimo naročiš likanje srajc in ti vmes kakšno ponovno umažejo, ker uporabljajo star rjast likalnik. Za njih je vse ok, češ, saj je pa zlikana. Tako, da je dobro vse zmeraj dobro preveriti kar naročiš.
Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o mestu kot turisti, pa jih spregledamo, ko enkrat tam živimo?
Zagotovo to, da so v Dubaju vsi premožni ter da je vse tako lepo urejeno. Dejstvo je, da Dubaj ne bi bil Dubaj brez svoje industrije v ozadju, kamor pa turisti ne zaidejo. Tam je pač pravi rahlo kaotični, surovi bližnji vzhod. Zame ena od zmot je bila o prečudoviti čisti puščavi. Žal je realnost kruta, saj najbolj obiskani predeli puščav so že zdavno postali umazani zaradi obilice obiskovalcev. Za pravo izkušnjo pravih sipin je potrebno iti globoko, na nekaj ur trajajočo vožnjo, v puščavo.
Vaši trije razlogi za obisk so …
Mnogi sem prihajajo zaradi ogromnih nakupovalnih središč, vendar bi jaz raje izpostavil puščavo, kjer lahko uživaš v kampiranju in off road vožnjah, obisku odličnih karting stez (Dubaj, Al Ain,…) in možnosti poslovanja in razvoju lastne kariere. Mesto je najlepše pozimi, ko je za nas “sezona” preživljanja prostega časa zunaj. Temperature se gibljejo od jutranjih 18 do 28 stopinj Celzija čez dan. Vsekakor razlog za pobeg iz hladne Slovenije.
Pa stvari, zaradi katerih je tam vredno živeti?
Določene stvari so tu mnogo bolj dostopne kot denimo v Sloveniji. Imam občutek, da so storitve kot so pranje vozil, čiščenje oblek, čistilke, frizerstvo in podobno cenovno ugodnejše kot v Sloveniji in zato življenje s tega vidika preprostejše. Vse je tudi na dosegu roke oziroma oddaljeno s klikom preko mobilnih aplikacij. Na dom ti pripeljejo tudi gorivo za vozilo. Pozimi pa je vsekakor najboljše lepo vreme.
[O urbanih kotičkih:]
Najljubši kotiček za sprostitev: Puščava!
Najboljšo kavo potrežejo v: Cafe Rider.
Najboljše kosilo najdete pri: Chicking – sicer fast food, vendar izjemno ugodno skleda riža s piščancem stane zgolj okoli 2 evra, ki se ji ne morem upreti.
Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Sicer libanonska solata fattoush in pa kakšna jed iz riža in rib.
Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Uff, nazadnje sem bil lani septembra na otvoritvi razstave slovenskih umetnikov v Abu Dhabiju.
Park, kjer najraje poležavate: Puščava Rub Al Khali, ki jo kličejo tudi Liwa.
Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Tišina puščave, ko si oddaljen od prve ceste nekaj deset kilometrov.
Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Dubai mall, pač odličen kraj za tiste, ki bi radi na hitro izgubili čimveč denarja.
Najboljša zabava v mestu: Zame karting proga, za mnoge mlajše pa verjetno kakšni klubi, recimo Stage Dubai.
Najljubši festival/dogodek v mestu: Dirka 24 ur Dubaja na kateri nastopajo vozniki, kot je Fernando Alonso (2x prvak F1).
[Uporabno:]
Kateri je najugodnejši prevoz po mestu?
Taxi je precej ugoden. Sicer malce zamuden, a ugoden, je tudi metro.
Pa najugodnejša pot iz Slovenije do tja?
Kakšen Turkish Airlines iz Ljubljane ali Zagreba. Čeprav se najdejo poceni opcije s kakšnimi leti čez Ukrajino ipd, a so zelo zamudne. Najhitreje pa je Emirates oz. FlyDubai direktno iz Zagreba.
[Plus in minus:]
Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?
Slabost v primerjavi z življenjem v Sloveniji je zagotovo pomanjkanje prostega časa in nenehno delo. Dubaj je izjemno kapitalistično usmerjen kraj in v sled tega vse stremi k “delaj več”. Hitro pozabiš, da moraš dati sebe na prvo mesto! Prednost pa je multikulturnost, nenehen izziv na kariernem področju.
Kaj pa prednosti in slabosti dela v tujini?
Delo v tujini te naredi bolj odprtega. Ne ubadaš se več z gostilniškimi debatami in nekimi mikro problemi. Težko se daš voditi neki politični strani, kot je to pogosto v Sloveniji. Še vedno me preseneča nepripravljenost Slovencev iti v tujino. Za določene so že službena potovanja čez mejo big deal. Ko si enkrat v tujini, daleč od doma, je vse malenkost kar je manj kot tri ure vožnje z vozilom ali pa leti pod 3 ure… Slabost dela v tujini je odsotnost od bližnjih in družine. Čas kar leti in tako zamudiš številne trenutke z domačimi, ki jih vidiš mogoče enkrat ali dvakrat letno.
[Na hitro:]
Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 = najtežje): 7 (kot povsod po svetu so tudi tu stanovanja draga in pogosto odtehtajo ⅓ prihodka)
Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: 8 (trenutno je malce krize na tem področju)
Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 5 (come and go prijateljstva je preprosto dobiti, težje pa je dobiti prava, iskrena dolgotrajna prijateljstva)
Občutek varnosti od 1 do 10 (10 = najbolj varno): 10 (počutim se bolj varno tu ponoči kot sredi Ljubljane)
Foto: arhiv Iztoka Franka, Vid Voršič
Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu? Pišite mi na maja@vandraj.si!
PREBERITE ŠE:
Vandraj insider: Slovenka, ki se je s Francozom ustalila na rajskih Karibih