Nina Simić je tako zelo zaljubljena v potovanja, da se je odločila, da postanejo njeno poslanstvo. Kadar ne potuje, potovanja načrtuje. Klepetali sva o njenem zadnjem popotovanju po Japonski in o trikih, ki pomagajo prihraniti denar pri organizaciji dopusta.

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?

Sem strastna popotnica, ki vsak dan prostega časa izkoristi za krajša in daljša potovanja. Ko grem na potovanje, za razliko od veliko popotnikov, ne varčujem pretirano, saj imam rada nove izkušnje, hrano, obiščem znane in manj znane kraje. Ker zelo rada načrtujem vnaprej, je ta strast po dolgih letih prerasla tudi v posel. Tako lahko do novih destinacij pomagam tudi drugim, ki nimajo dovolj časa, denarja ali volje za načrtovanje in organizacijo. Moje zadnje potovanje je bila Japonska.

Potovanja so postala vaš posel? Kako?

Pogosto prevzamem planiranje potovanja tudi ko grem v družbi s prijatelji. Zato me je enkrat ena od prijateljic na potovanju po Rusiji povprašala, zakaj tega ne počnem tudi za druge. Kot butični turizem. Pred nekaj leti, ko sem začela na našem trgu, o tem skoraj ni bilo govora, zato se mi je zdelo zelo zanimivo. V tujini je to že zelo uveljavljena in dobro plačana praksa, Slovenci pa se pogosto še vedno raje lotimo načrtovanja sami. Čeprav gre potem pol stvari narobe in nastanejo višji stroški zaradi napak, kot če bi to delo komu prepustili. Dober načrtovalec lahko stranki privarčuje tudi tisoče evrov pri izbiri letalskih vozovnic, nastanitev, doživetij in podobno. Prva destinacija so bili Sejšeli, ki so me med načrtovanjem tako navdihnili, da sem jih obiskala pred stranko in dobila več informacij iz prve roke.

Ravno ste se vrnili iz popotovanja po Japonski. Kako ste jo doživeli?

Vsem povem, da je Japonska zelo drugačna od tega, kar sem si predstavljala, a me je zelo navdušila. Tako predstavo ima verjetno velika večina izmed nas, dokler je ne obišče – dežela robotov, visoke tehnologije, tihih človečkov, ki hitijo v službo in nimajo življenja, ne jejo in pijejo na ulici, spoštujejo vse možne norme in pravila, so nizke rasti, ne prenašajo alkohola, hodijo okrog oblečeni v čudne kostume, vse tam je drago, pa še kaj bi se našlo od mitov, ki so se vsi razblinili. V resnici je vse veliko bolj »normalno«, a hkrati tudi drugačno na vsakem koraku. Gre za deželo nasprotij, ki sicer po eni strani velja za zelo napredno (žal jo v zadnjem času mnogi kar prehitevajo, a še vedno imajo kup inovativnih rešitev), po drugi pa je zelo »retro« in brez težav kupimo cd-je in kasete, na metroju berejo knjige in časopise, veliko se plačuje z denarjem. Še največja težava je res slabo znanje angleščine, tudi na turističnih območjih, tako da je uporaba google prevajalnika za etikete, menije in sporazumevanje neizogibna. Najbolj impresivno pa je njihovo poštenje in varnost na vsakem koraku, brez represije (enostavno so tako vzgojeni), kar ne vem če lahko v tej meri, doživiš še kje drugje na svetu.

Zakaj ravno Japonska?

Japonska je bila dolgo najvišje na mojem seznamu potovalnih želja, verjetno ker se mi zdi drugačna, zanimiva, posebna v veliko pogledih. Že pred začetkom korona obdobja sem imela vse rezervirano in tisti april mi žal ni bil usojen. Sem pa tokrat nekoliko spremenila tudi program in v treh tednih obiskala Osako, Kyoto, otoka Okinawa in Ishigaki, Tokio ter na kratko še mesta Kobe, Suwa (za malo bolj pristno izkušnjo izven klasične poti) in Chiba. Razen mesta Kobe, kamor sem šla pogledat bolj zaradi znane govedine (in ostala malo razočarana nad celotnim vzdušjem v mestu) so vse destinacije super. Zdi se mi, da na Japonsko ne greš zaradi nekaj templjev, gradov in podobnih znamenitosti, temveč zaradi raznolikih izkušenj in »wow efekta« na vsakem koraku. Na nobenem dopustu se nisem toliko »preoblačila« v razne kostume. Po eni strani so nam tako podobni, po drugi pa zelo različni (okusi so na primer veliko bližje slovenskim, kot drugod v jugovzhodni Aziji, domača nam je tudi čistoča). Nekako najbolj všeč mi je bilo vzdušje v Osaki (kot še mnogim turistom). Morje na otokih je kristalno čisto in izkušnja snorkljanja z želvami ter bogat pisan »akvarij« takoj na plaži sta ponudila noro popestritev in vmesni odmor od mestnega vrveža.

V čem se Japonska razlikuje od Slovenije?

Obožujejo postavljanje v vrste – za metro, pred trgovino, ki se kmalu odpre, v zabaviščnih parkih. Skratka noben se ne pritožuje nad zelo lepo formiranimi vrstami in niti ne pomisli na preskakovanje vrst ali vrivanje. Defitinitvno najbolj presenetljiva pa je skoraj popolna varnost. Pri toliko milijonih domačinov in turistov, praktično ne poznajo pojma žepar, vsak se lahko mirno sprehaja podnevi in ponoči sam naokrog. Stvar, ki jo izgubiš, najdeš na istem mestu tudi čez več dni, vrednejše pa odnesejo na policijo. Če izgubite kaj na metroju ali vlaku, je skoraj sigurno v centru za najdene stvari, tako da ne obupajte – tudi sama sem pozabila vreden ruzak na vlaku in vse se je našlo brez težav. Skoraj nikoli se ne zgodi, da bi si stvar kdo prilastil, tudi če gre za višjo vrednost – enostavno stvar vzgoje. Imajo zelo čisto (v primerjavi s prej obiskanimi deli jugovzhodne Azije) in bogato morje z raznoraznimi tropskimi ribami, želvami, z dostopom kar z obale. Na sezuvanje čevljev pred vstopom v kabino za preoblačenje v trgovini tudi hitro pozabiš. Obvezno bi si moral nadeti čez glavo tudi nekakšno belo vrečko, ki oblačila zaščiti pred ličili.

Je Japonska res tako draga kot pravijo? So se potovanja na splošno podražila?

Podražitve se mi zdijo zelo relativne – na primer Japonska je v osnovi za nas poceni. Razen nastanitev, ki so se podražile v koroni, je tam vse ceneje kot pri nas. Tudi letalske vozovnice se dobijo že nekje od 600 evrov dalje. Spremljati je potrebno situacijo v določenih državah (vrednost valute, inflacija, vojno stanje, letalske povezave in podobno) in se glede na to odločati, kam gremo, če ne želimo »preplačati« dopusta. V Sloveniji so cene vsega tako visoke, da se mi sedaj nobena država ali mesto ne zdi več drago. Tudi pri križarjenjih na Jadranu ne opažam nekega bistvenega povišanja cen glede na lani, čeprav se draži nafta, hrana in plače zaposlenih. Pandemske cene žal niso primerne za primerjavo, takrat so se vsi borili za obstanek in so šli skoraj na nulo z zaslužkom. Kar se tiče povpraševanja po dopustu, se mi zdi, da se kljub neprestanemu splošnemu pritoževanju nad nizkimi dohodki, vse več ljudi odloča za dražje in oddaljene dopuste. Tudi upokojenci pogosteje potujejo dlje.

Gkede na to, da se s tem tudi poslovno ukvarjate, nam lahko zauoate kakšne trike, kako prihraniti denar pri organizaciji dopusta?

Trikov je ogromno. Začne se seveda pri dovolj zgodnjem načrtovanju – izbiri primernih datumov (ponavadi ne čez praznike in vikende) za letalske vozovnice in nastanitve (koliko komforta zares potrebujemo, če smo na primer na potovanju cel dan od doma). Tudi, če gre za aranžma, se vse bolj kažejo kot zanimive first minute ponudbe. Tam lahko veliko prihranimo, če kuhamo sami ali jemo ulično/hitro/enostavno hrano. Za vstopnine v tujini preverimo razne spletne portale s popusti, kot je Klook za Azijo. Preden se lotimo nakupovanja suvenirjev in drugih stvari, preverimo cene pri več ponudnikih, odvisno od države se lotimo tudi barantanja (arabske države, tudi v Aziji kdaj deluje). Koristimo javne prevoze in manj taksijev (čeprav so ponekod smešno poceni). Pretehtajmo, katere izlete moramo res plačati vnaprej preko spleta, kjer so cene večinoma višje kot na lokaciji.

Kakšno bi bilo vaše sanjsko potovanje, če bi imeli neomejen čas in finance?

Dobro vprašanje! Do sedaj je bilo moje sanjsko potovanje Japonska. Imam pa težavo, da si nekje po treh tednih zaželim vrniti počasi domov (mogoče pa je to samo zaradi omejenih financ). Mikajo me predvsem toplejši kraji, tako da bi verjetno v času njihovega poletja naredila krog čez širšo Oceanijo – Avstralijo, Novo Zelandijo, otoke Polinezije, Mikronezije in se za konec zopet ustavila še malo na Japonskem.

Kakšni so vaši plani za naprej? Kje boste dopustovali poleti?

S prijateljicami ravno sanjamo o tem, kam se odpraviti na dopust. Ena od idej je križarjenje po grških otokih, malo za spremembo, saj bi tako lažje dosegle najlepše plaže. Verjetno pa se bom, poleg večih obmorskih vikendov, odpravila še za kakšen teden na ladjo v Dalmacijo, kot že zadnjih nekaj let. Taka vrsta dopusta se mi zdi najbolj enostavna, ko drugi skrbijo, da se premikaš vsak dan drugam, se kopaš v lepih zalivih, dobro ješ in zvečer uživaš v top mestih, zabavi in družbi.

Hvala, Nina, za vse izkušnje in nasvete! Nini lahko sledite na njenem Instagram kanalu TUKAJ.

Foto: Nina Simić, osebni arhiv

PREBERITE ŠE: Slovenka v Londonu: sedem let in dva dvojezična otroka kasneje #VandrajInsider

Iščete navdih, kam na pomladni oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.