Izlet na Snežnik: Fotozgodba, ki vas bo pustila brez besed

Niko Korošec, ki na Instagramu objavlja pod imenom Mali popotniki, neizmerno radi spremljamo zaradi njenih čudovitih fotografij in zaradi njenih odličnih idej za izlet z otroki ali v dvoje. Tokrat so nas osupnile neverjetne fotografije s snežnega Snežnika.

Snežnik je z višino 1796 m najvišja slovenska nealpska gora. Ob lepem vremenu se z njenega vrha razprostira čudovit razgled na vse strani. Obarvan v belo z zadnjo pošiljko snega pa je Snežnik še posebej osupljiv. Sploh, če ga v kader ujame Nika Korošec.

Snežnik – najvišja slovenska gora izven Alp

Snežnik s svojimi tremi vrhovi, ki so s snegom obloženimi še dolgo v pomlad, izstopa s svojo belino na jugozahodnem obzorju naše države. Viden je z večine drugih slovenskih vrhov, vidijo pa ga tudi z vrhov na Hrvaškem. S svojega vrha ponuja izjemen razgled po večjem delu domovine, po Istri ter Kvarnerskem in Tržaškem zalivu.

Janez Vajkard Valvasor je razgledu s Snežnika namenil slikovit zapis: “Ta gora, ki se na splošno Snežnik imenuje, je s svojim koničastim vrhom res pravi prebijat oblakov. Dvigne te tako visoko, da se z njenega vrha lahko tvoje oko sprehaja po vsej deželi daleč naokrog in da lahko tvoji vidni žarki poletij o tudi prek morja v Italijo, Dalmacijo, Hrvaško, Turčijo in vsepovsod naokoli. Gora leži ob hrvaško-dalmatinski meji in jo obdaja strašna gozdna divjina ...”.

Fotozgodba: Snežnik kot ga še niste videli

Niko Korošec in njene čudovite fotografije lahko spremljate na njenem
Instagram profilu Mali popotniki.

 

 

Foto: Nika Korošec

Preberite še: Kako je Instagram profil o slovenskih kulinaričnih destinacijah prerasel v sanjsko službo. #INTERVJU

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Recept: TO so špageti s feto iz pečice, ki so obnoreli svet

Ko že misliš, da nihče ne more več pripraviti testenin na nov, še boljši način, se najde ženska s Tik Toka, ki v trenutku obnori svet z novim receptom. Recept “špageti s feto iz pečice” si je ogledalo in pripravilo že več milijonov ljudi. Tudi mi smo poskusili in res, res so dobri!

Da nas bodo špageti s feto iz pečice tako zelo navdušili si nismo mislili. Preizkusili smo zgolj iz zabave, sedaj pa se je jed uvrstila kar na naš reden jedilnik. Uporabite lahko katerekoli testenine.

Kaj potrebujete:

  • češnjeve paradižnike
  • kos feta sira
  • olivno olje
  • česen
  • rožmarin
  • sol
  • testenine po izbiri

Priprava:

  • pečico ogrejemo na 200 stopinj Celzija.
  • češnjeve paradižnike in nekaj neolupljenih česnovih strokov postavimo v pekač
  • prelijemo z malo olivnega olja ter začinimo z rožmarinom in soljo
  • dobro premešamo in na sredino postavimo feto
  • pekač za približno 30 minut potisnemo v pečico
  • skuhamo poljubne testenine
  • po končani peki iz lupin odstranimo pečene česnove stroke in jih z vilicami pretlačimo ter zmešamo z ostalimi sestavinami, da dobimo enotno omako
  • vmešamo testenine
  • uživamo.

Dober tek!

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE: Sladka uspešnica: še tople in dišeče cimetove rolice! #RECEPT

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini?
TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Hoteli, kjer so hišni ljubljenčki več kot dobrodošli!

“Od Istre prek otoka Krka pa vse do juga Dalmacije so vaši hišni ljubljenčki več kot dobrodošli v vseh naših hotelih, kampih in vilah.” pravijo v tej hotelski verigi!

Hotelska veriga, ki hišne ljubljenčke sprejema z odprtimi rokami

Veriga hotelov, kampov in vil Aminess se osredotoča na družine in nepogrešljivi člani številnih družin so tudi hišni ljubljenčki. V Aminessovih hotelih in kampih so zato vrata hišnim ljubljenčkom vedno odprta.

Poseben paket za hišne ljubljenčke:  PUPPYNESS

Da bi dodatno osrečili goste in njihove najljubše ljubljenčke, so uvedli nov program prijaznosti do hišnih ljubljenčkov – PUPPYNESS. Program upošteva posebne standarde, ki bodo vsem gostom in njihovim ljubljenčkom zagotovili nepozabno bivanje.

V različnih hotelih veljajo različni paketi. Pred rezervacijo preverite, kateri velja na dotični destinaciji.

Vsi paketi so na voljo z doplačilom. Za 15€ na primer vaš ljubljenček dobi skodelico za vodo, piškotek dobrodošlice in obesek za ovratnico. Za 20€ dobi zraven še igračko, za 25 € pa tudi posteljico in brisačo.

Pravila, ki jih je potrebno upoštevati

Ko boste v hotel pripeljali ljubljenčka, bo ta torej zelo lepo sprejet. Veljajo pa seveda tudi pravila, ki jih morate upoštevati. Od tega, da mora biti pes izven sobe na povodcu, do tega, da ne sme biti mlajši od 6. mesecev. Vsa pravila si lahko preberete TUKAJ.

TUKAJ najdete ugodne ponudbe za Aminess hotele in kampe, kjer lahko uživate s svojimi hišnimi ljubljenčki.

 

PREBERITE ŠE: Otok Krf: 7 stvari, ki jih morate doživeti v “grški Dalmaciji”

Foto: Shutterstock

Praznični recept: Pečena jabolka z granolo, cimetom in karamelo

Ko se v stanovanju v pečici pečejo jabolka s cimetom in karamelo, ga ni človeka, ki ob vonju ne bi začutil prazničnega vzdušja. Pečena jabolka z granolo, cimetom in karamelo so enostavna in hitra za pripravo, okus pa vas bo pobožal.

Veseli december mora imeti praznične lučke, kuhano vino in pečena jabolka. Še bolje, če gre za pečena jabolka z granolo.

Kaj potrebujete:

  • 4 jabolka
  • 80-100 gramov poljubne granole
  • 2 žlički masla
  • ščepec cimeta
  • 3 žličke medu
  • karamelne bonbone
  • žlica sladkorja

Priprava:

  1. Pečico segrejte na 180 stopinj.
  2. Izdolbite jabolka, odstranite peške, muho in pecelj
  3. Izdolben del narežite na drobno
  4. Na maslu na hitro popražite granolo, dodajte cimet in narezane koščke jabok
  5. V topel nadev vmešajte še med in z njim nadevajte jabolka
  6. Na vrh dodajte karamelne bonbone in po želji janeževo zvezdo
  7. Jabolka po vrhnji strani premažite z mešanico sladkorja, cimeta in masla
  8. Jabolka položite na papir za peko, pokrijte jih z aluminijasto folijo in položite v segreto pečico za 15 minut
  9. Odstranite folijo in pecite še 10 minut, oziroma dokler jabolka ne postanejo mehka

Dober tek! 

 

FOTO: Shutterstock

PREBERITE ŠE: Edinstvena izkušnja v Sloveniji: Glamping za čokoholike (Chocolate Village)

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Belokranjska pogača: tista, ki jo še toplo deliš s prijatelji #RECEPT

Belokranjska pogača je dišeča dobrodošlica, s katero vas bodo pozdravili Belokranjci. Najbolje jo je kar trgati z rokami – in to še toplo!

Belokranjska pogača je okrogla krušna dobrodošlica, posuta z grobo soljo in kumino. Pripravljena je z veliko ljubezni, še toplo in dišečo pa vam jo bodo postregli v vsakem domu. Proizvajalci s certifikatom vam bodo belokranjsko pogačo ponudili ob pokušini vin v zidanici, za dobrodošlico ob prihodu gostov, vmes pri malici in kosilu, ob jutranji kavi ali kot darilo.

Bela krajina: pokrajina med Gorjanci, Kočevskim rogom in Kolpo

Bela krajina je pokrajina med Gorjanci, Kočevskim rogom in Kolpo. Na jugu jo proti Hrvaški omejuje mejna reka Kolpa, poleg nje pa tečejo še Lahinja, Dobličica in Krupa. Večji kraji in občine so Črnomelj, Metlika in Semič. A nikar je ne mešajte z Dolenjsko! Kot radi poudarjajo Belokranjci, se ta pokrajina od Dolenjske razlikuje že po podnebju, pa tudi zgodovini in etnično mešanem prebivalstvu. To lahko opazite tudi pri posebni narodni noši, glasbi, kjer slišite tamburice, narečjih, plesu – kolu, pa tudi posebnih običajih, kot je na primer Jurjevanje.

RECEPT: Belokranjska pogača

O belokranjski pogači poje tudi ljudska pesem, ko otroci kličejo Zelenega Jurija: “dajte mu pogače, da mu noga poskače!” Belokranjsko pogačo pa sicer v vsakem domu pripravijo malo drugače – z dodatki, ki so družini najljubši, na primer posuto z malo slanine ali sira.

A tista originalna je le ena. Spodnji recept je povzet iz potrjene specifikacije za belokranjsko pogačo s priznano označbo “zajamčena tradicionalna posebnost” s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.

OSNOVNE SESTAVINE: 

– 500 g pšenične bele moke,
– 20 g svežega kvasa (ali 7 g suhega kvasa),
– 3 dl mlačne vode,
– 2 kavni žlički soli,
– 1 kavno žličko sladkorja,
– 1 jajce (stepeno za premaz pogače),
– ščepec cele kumine,
– ščepec grobe morske soli.

POSTOPKI

Kvasni nastavek

Kvas, 3 žlice pšenične bele moke,  ½ dl mlačne vode in sladkor zmešamo v gosto tekočo snov, ki jo pustimo vzhajati toliko časa, da se ji poveča volumen za več kot enkrat.

Zames testa

Iz pšenične bele moke, mlačne vode in kvasnega nastavka pripravimo zames, ki jo gnetemo 8 do 10 minut, oziroma tako dolgo, da postane testo gladko in ne pretrdo, ne sme se prijemati rok. Testo pustimo vzhajati toliko časa, da se volumen testa podvoji. Testo lahko zamesimo tudi strojno.

Oblikovanje testa

Vzhajano testo stresemo na pomaščeno ali ustrezno obloženo površino. Nato testo z rokama raztegnemo v velikosti premera 30 cm, sploščimo do debeline 1 do 2 cm, proti robu pa debelino zmanjšujemo. Testo se ne sme dotikati stranic pekača, rob pogače mora biti nižji od sredine.

Rezanje, premaz in posip

Po tako pripravljenem testu do dna pekača, iz ene na drugo stran, zarežemo ravne zareze s približno 4 cm medsebojno razdaljo. Zarez naj bo sedem, na sredini ena in na vsako stran po tri. Pazimo, da do konca ne prerežemo roba testa. Testo nato premažemo s stepenim jajcem, posujemo z zrni kumine in še enkrat premažemo z jajcem. Po vrhu tako pripravljeno testo posujemo še s ščepcem debelo zrnate morske soli.

Peka

Belokranjska pogača gre nato v pečico na 200°C – 220°C od 20 do 25 minut. Ne glede na to priporočilo, temperaturo in čas pečenja prilagodite vrsti pečice. Belokranjska pogača mora biti svetlo rjavo zapečena, skorja mora biti enakomerne barve in hrustljava, brez mehurjev, sredica mora biti enakomerno porozna, brez vodnih obročev, grudic soli ali moke in ne sme biti sprijemljiva. V sredini mora biti pogača visoka 3 do 4 cm, ob robu pa od 1 do 2 cm. Enakomerno mora biti posuta s kumino in soljo. Vonj in okus morata biti značilna za Belokranjsko pogačo, to je po kumini in soli.

Dober tek!

Pogačo postrezite še toplo, običajno pa se je sploh ne reže, ampak jo z gosti ali domačimi podelite z obredom lomljenja koščkov. Dober tek!

VIR: Hiša dobrot Bele krajine
FOTO: Maja Fister in arhiv RIC Bela krajina/Tomo Jeseničnik, belakrajina.si

PREBERITE ŠE: Magična jesen v Istri: Vino, tartufi, odlične nastanitve in pobeg pred meglo

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Maldivi in 14 uporabnih stvari, ki jih morate vedeti pred obiskom

Rajski Maldivi so resnično sanjska destinacija. In vse tiste fotografije belega peska in turkiznega morja, ki si jih kot motivacijo nastavljamo za ozadja službenih računalnikov, so v veliki meri posnete prav tam.

Maldivi so brez dvoma čudoviti in čeprav marsikoga pred obiskom ustavijo bodisi proračun, dolžina potovanja do tja ali kaj tretjega, še vedno ostajajo visoko na vrhu seznama krajev, ki jih tudi Slovenci tako radi odkljukamo. Kaj morate torej o Maldivih vedeti, preden si kupite letalsko karto do tja?

Maldivi ležijo v Indijskem oceanu in so najmanjša azijska država. Sestavlja jih več kot 1200 otočkov, turističnih je kakšnih 100. Glavno mesto leži na otoku Male, mednarodno letališče pa se imenuje Velana.

Maldivi so strogo muslimanska država

Skoraj 99 odstotkov prebivalcev Maldivov je muslimanov. To torej pomeni, da alkohol, svinjina in razgaljenost na otoku niso dobrodošli. V državo torej ne smete prinašati mesnin in opojnih substnc – niti tistih iz duty freeja. A brez skrbi, če bi radi spili kakšno pivo ali koktajl, te lahko dobite v turističnih resortih, cene zanje pa niti niso tako zasoljene. Tudi v bikinkah ste lahko, le glejte, da bo to v resortih ali na plažah, ki so označene kot bikini beach, vsekakor pa pozabite na kopanje zgoraj brez.

Tja v vseh letnih časih, ampak …

Maldivi so v tropskem pasu, temperature skozi leto so okoli 30 stopinj Celzija. Visoka sezona na Maldivih je od decembra do aprila, ko je suha doba in manj padavin. Deževna doba naj bi bila od aprila do oktobra, kar pomeni, da boste morda malo mokri, saj je vreme nepredvidljivo, vendar vas zeblo prav dolgo ne bo. V deževni dobri se spustijo tudi cene.

Suvenirji iz morja naj ostanejo tam! 

Naj vam ne pade na misel, da bi si kot spominek domov odnesli kakšno koralo, želvji oklep ali školjko, saj je to strogo prepovedano.

Maldivi so najnižja država na svetu

Maldivi so s samo 2,5 metra najvišje kopenske točke najnižja država na svetu. Nekateri otočki zaradi dvigovanja morja pospešeno izginjajo, saj jih bo zalila voda.

Vsak otok je v bistvu svoj resort

Kateri turistični resort oziroma otok boste izbrali, je odvisno od vas (in globine žepa). Načeloma pa to pomeni, da je resort v resnici kar cel otok. Ko boste enkrat pristali na letališču, vaš cilj še ni dosežen. Do otočka, kjer ste nastanjeni, boste morali še na kakšno ladjico, trajekt, čoln ali mini letalo.

Ja, morate rezervirati vnaprej

Če ste iz svojih azijskih dogodivščin vajeni, da namestitve ni treba rezervirati vnaprej, saj jo boste našli kar na licu mesta, to za Maldive ne velja. Za vstop v državo potrebujete potni list in vizo, ki je sicer brezplačna in jo dobite ob prihodu. Na obrazec boste morali vpisati, na kateri otok se odpravljate in zapisati tudi naslov nastanitve.

Plavanje z morskimi psi …

Maldivi so tudi ena od rajskih destinacij, kjer lahko plavate med morskimi psi. In brez skrbi, nič slabega vam nočejo. 

… in mantami!

Bogat morski podvodni svet vas bo na Maldivih zagotovo navdušil. Plavate lahko tudi z nenevarnaimi mantami.

Snorklanje! 

Masko lahko spakirate od doma, brez težav pa jo lahko najamete tudi na otoku. Raziskujete lahko po svoje, lahko pa greste tudi na turo snorklanja, kjer vas vodič pelje na kotičke, kjer je razgled najlepši.

Sonce je močno tudi v deževni dobi! 

Naj vas odsotnost sonca, ko je dan oblačen, ne prelisiči. Vseeno vas lahko opeče! Zato ne pozabite na kremo z visokim zaščitnim faktorjem!

Pazite na skrite davke

Na Maldivih vam bodo zaračunali kup dodatnih davkov, ki jih niste imeli v načrtu.

Smeti jim predstavljajo resno grožnjo

Podobno kot na drugih azijskih rajskih destinacijah, so smeti velik problem. Prvi razlog je neosveščenost lokalcev, ki jim ekologija še ni tako blizu. Drugi pa dejstvo, da ni prav veliko prostora za odlaganje smeti. 

Maldivi so turizem spoznali šele 1972

Lokalci so do turistov zelo prijazni, saj jim nenazadnje prinašajo glavnino dohodkov. Prvi je s turizmom leta 1972 začel Kurumba sezort. Prvi gostje so bili bogati turisti iz Italije, Švedske in Nemčije. Leta 1981 so odprli mednarodno letališče, kar je povečalo prihode tujcev.

Poleg Maldivov še skok na Šrilanko ali v Indijo

Če ste že odpravljate tako daleč in vas je vedno vleklo še v Indijo in na Šrilanko, razmislite o podaljšanju dopust še tja. Kombinacija izletov v te tri kraje je pogosta, saj so zelo blizu.

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE: Potovanja z otroki: Maldivi

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

London: To je eden najlepših in povsem brezplačnih razgledov na mesto

London pogosto povezujemo tudi z visokimi cenami. Naj vam zaupamo, da najboljše stvari niso nujno drage.

Tudi London ponuja kup reči, ki jih lahko počnete poceni ali celo povsem zastonj. Večji del odličnih muzejev namreč nima vstopnin. Nam sta na primer najbolj pri srcu (povsem brezplačna) Natural History Museum in British Museum. Oglejte si Trafalgar Square, Narodno galerijo in Piccadilly Circus in nadaljujte do Buckinghamske palače. Razbolele noge pa si nato spočijte na eni od klopc v bujnem Hyde parku.

Ne spreglejte še legendarnega dvižnega mostu Tower Bridge, od tod pa se sprehodite še do mogočne katedrale St. Paul’s Cathedral. Med obiskom mesta s seznama odklukajte še sprehod do Parlamenta z Big Benom na čelu. Od tod čez most pa se vrti ikonični London Eye. Tisti slavni vrtiljak, za kamor se navadno vije dolga čakalna vrsta, pa tudi cena ni nizka. A nič za to, mesto vseeno lahko vidite s ptičje perspektive. In to povsem brezplačno! Kako?

Sky Garden, razgled nad mesto iz rastlinjaka 155 metrov nad tlemi

V poslovnem predelu se nahajajo mogočne stolpnice kot so The Shard, The Gherkin in “Walkie-Talkie”. Prav na vrhu zadnjega, ki se ga je takšno ime prijelo zaradi njegove ukrivljene oblike, najdete Sky Garden, razgledno točko 155 metrov nad tlemi. Zgradba se uradno sicer imenuje 20 Fenchurch Street. Zastekljen rastlinjak nudi 360 stopinjski pogled nad mesto in zunanjo teraso. Obisk je brezplačen, je pa nujna rezervacija termina obiska. Ti se navadno hitro polnijo, zato to storite vsaj dva do tri tedne pred obiskom. Svoj enourni ogled lahko rezervirate TUKAJ.

Foto: Shutterstock

Iščete še več navdiha, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – tokrat po Sloveniji.

PREBERITE ŠE:

– Vandraj insider: Maša Boh, Ljubljančanka, ki je nov dom našla v Londonu

London in 11 dejstev, ki jih o njem še ne poznate

Letalska karta v London: Najboljše darilo, ki ga kupite kar sebi

 

Za ljubitelje fotografije: Najlepši jesenski prizori po Sloveniji

Ljubljanski Tivoli, Jezersko, Logarska dolina ali Kočevski rog, Primorje ali Prekmurje; narava se jeseni odene v prečudovite odtenke rumene in rdeče – jesen v Sloveniji je kot nalašč za fotografe.

Narava verjetno nikdar ni boljši slikar kot jeseni, ko čez ostanke poletnega zelenila zlije rumenkaste, rdeče in zlate tone, pomešane s toplo zemeljsko barvo. Ponekod, predvsem v ZDA in Kanadi, so menjavo letnega časa s pridom izkoristili v turizmu – ljubiteljsko, turistično fotografiranje kričeče barvne palete, v katero se jeseni ovijejo gozdovi, je postalo izjemno priljubljeno. No, mati narava se vsaj tako lepo kaže tudi pri nas, čeprav je nemogoče izbrati, kje so barve najlepše in jesenska svetloba najmehkejša. Kljub temu pet namigov, kje v objektiv ujeti jesen v Sloveniji.

1. Slemenova špica

Skoraj dvotisočak nad Vršičem velja za eno najbolj priljubljenih pohodniških tur našega gorstva, z njega se odpirajo čudoviti razgledi. Jeseni zažarijo predvsem v zlatih barvah, v katere se konec oktobra odenejo viharniški macesni, ki imajo za kuliso sivino skalnatih vrhov. Tik pod vrhom pa so jezerca, v katerih se napaja drobnica. Do tja z Vršiča potrebujete kakšno uro in pol, na poti nazaj pa se lahko ustavite še na čudovitem jezeru Jasna. Če se odločite na Sleme povzpeti iz doline Tamar, boste pri sedlu Grlo naleteli na tisočletni macesen.

2. Goriška brda

Le kdo ne pozna pravljične pokrajine mehkih gričev, kjer se izvrstno je in pije? In čeprav je v Brda čudovito zaviti v vseh letnih časih, se jeseni pokažejo v še malce drugačnih barvah, ko trte pordijo in porumenijo. Čeprav bi že ob trgatvi tam lahko navdušeno pritiskali na sprožilec. Če se naveličate vinogradov, so vsekakor vredni ogleda srednjeveška vasica Šmartno, graščini Dobrovo in Vipolže ter naravni most Krčnik in korita. Za konec pa, seveda, v katero izmed vinskih kleti ali kmečki turizem.

3. Kras

Rdeče, ki te ljubim, rdeče, bi pesnik verjetno zapisal ob pogledu na kraško pokrajino v jesenskih mesecih. Tedaj zaradi ruja, ki se obarva v rdeče, že skoraj vijolične odtenke, kraška pokrajina ognjeno zažari. Morda se ustavite še v čarobnem Štanjelu ali se nadihate svežega, malce burjastega zraka na Kraškem robu. In ne pozabite, jeseni tudi osmice na široko vabijo, vsaj na kozarček in malce pršuta.

4. Ljubljansko barje

Skoraj na hišnem pragu naše prestolnice se razprostirajo močvirnate ravnice, posejane s posameznimi osamelci, ki v toplejših mesecih privabljajo z zelenilom in bogatim živalskim svetom, predvsem ptiči, ki jih tam leta približno 250 vrst. A čeprav jeseni nekateri odletijo v toplejše kraje, Barje še vedno ponuja edinstveno dogodivščino s svojimi drugačnimi barvami, jutranjimi meglicami, ki se dvigujejo nad črno zemljo in dajejo pridih mistike. Spet novo podobo pa razkrije – kar znajo vnovič ceniti ljubiteljski fotografi –, ko nanj prvič pade slana.

5. Pohorje

Jezerca, slapovi, celo pragozd, vse to in še več se skriva med in ob krošnjami Pohorja, ki vas bo očaralo tudi v jesenskih mesecih. Podajte se do Lovrenških jezer, okoli katerih se vije učna pot, urejena z lesenimi brvmi. Ali pa do Črnega jezera pri Osankarici, ki je res črno. Ko si boste pretegnili ude in se nadihali svežega zraka, morda to in ono ovekovečili s fotoaparatom, si privoščite še malce razvajanja v katerem od wellnessov. S tem bo jesen v Sloveniji popolna.

Za nastanitve po različnih krajih, kjer bi svoj jesenski izlet podaljšali, preverite znižano ponudbo TUKAJ!

Avtor: T. P.
Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE: 20 nepozabnih dogodivščin, ki jih morate v Sloveniji doživeti jeseni

 

jesen v Slovenij jesen v Slovenij jesen v Slovenij jesen v Slovenij jesen v Slovenij 

6 jesenskih slovenskih festivalov, ki jih ne smete zamuditi

Jesen v Sloveniji je polna čudovitih festivalov. To je 6 jesenskih slovenskih festivalov, ki jih ne smete zamuditi:

1. Razstava buč v Mozirskem gaju (od 15. septembra)

Velika jesenska razstava buč in cvetja v Mozirskem gaju bo letos potekala od 15. septembra. Tokrat se bodo jesenskemu cvetju v parku pridružili tudi bučni aranžmaji. Buče velikanke pa prihajajo proti koncu septembra. Tekmovanje za najtežjo bučo bo potekalo 24. septembra, od 10. do 13. ure. Lani so pri tehtanju buč podrli rekord. Najtežja buča je namreč tehtala kar 719 kg. Vzgojil jo je Janko Lovše, ki je rekord držal že iz prejšnjega leta. Na razstavi boste lahko videli tudi najdaljšo in najlepšo bučo. Sprehod po jesenskem Mozirskem gaju, med bučami in toplimi barvami dreves, je eden od najbolj slikovitih. To je tisti od slovenskih festivalov, s katerega boste prišli z najlepšimi fotografijami.

2. Martinovanje na Krasu (november)

Martinovanje na Krasu poskrbi za zabavo, kulinarično razvajanje ter seveda pokušino kraških vin. Med odprtimi kletmi je organiziranim prevoz z avtobusi “skoči gor – skoči dol”. Okušanje mladega vina in odlične kraške jedi očarajo vsakega obiskovalca te edinstvene kulinarične prireditve. Bogato martinovo kulinarično ponudbo boste našli na številnih kmetijah vzdolž Kraške vinske ceste, zanimiv program pa vas pričaka tudi v Sežani in Štanjelu. To je tisti od slovenskih festivalov, za katerega si rezervirajte tudi nočitev.

3. Festival slovenskega filma (25. do 30. oktober 2022)

Festival slovenskega filma je pregled nove avdiovizualne produkcije, ki se zaključi s podelitvijo nagrad za najvidnejše dosežke in ustvarjalce. Je vsakoletno srečanje, na katerem se v šestih zaporednih dneh odvrti sveža produkcija igranih, dokumentarnih, animiranih, eksperimentalnih, celovečernih, srednjemetražnih in kratkih filmov. Po projekcijah se ob prisotnosti številnih filmskih ustvarjalcev zvrstijo novinarske konference in pogovori o filmih. Na festival so povabljeni različni gostje iz Slovenije in tujine, prav tako pa je poskrbljeno za sprostitev, saj je festival namenjen tudi neformalnemu druženju, ki je pomemben vir pretoka informacij tako med filmskimi ustvarjalci kot tudi ostalo javnostjo.

4. Ljubljanska vinska pot (12. november)

V soboto, 12. novembra, bo ulice in trge v stari Ljubljani preplavilo največje slovensko Martinovanje. Na festivalu se predstavi več kot 100 vinarjev in kulinaričnih ponudnikov, na voljo pa je več kot 450 vinskih vzorcev iz vseh vinorodnih regij Slovenije. Organizatorji vabijo: “Ker so slovenska vina zaradi svoje pestrosti in kakovosti deležna velike pozornosti, vas tudi letos vabimo, da nas obiščete in se prepustite vonju in okusu te plemenite kapljice, potrdite stara spoznanja in odkrijete kaj novega.”

5. Okusi Radol’ce (november)

Kulinarična ponudba Radovljice in njene okolice od nekdaj velja za kakovostno in pristno. V zelenem okolju dobrav in dežele nastajajo zdravi proizvodi, ki jih spretni kuharji povežejo v izjemne jedi, ki jih navdihuje lokalna tradicija. Posebej okusno je meseca novembra. Okusi Radol’ce v svojih lokalih ponujajo lokalno pridelane surovine in iz njih ustvarjajo jedi, značilne za radolško okolje. Vključene gostilne prepoznate po napisu na vhodih, lokalne jedi pa so v jedilnih listih označene s stilizirano radolško čebelico. Izkušnja bo še posebej zanimiva, če se v Radovljico odpravite kar z vlakom.

6. Slovenski knjižni sejem (22. – 27. november)

Jeseni ni brez udobne odeje, toplega napitka in dobre knjige! Med 22. in 27. novembrom bo na Gospodarskem razstavišču potekal že 38. Slovenski knjižni sejem. Slovenski knjižni sejem je vsakoletni sejem, na katerem se predstavljajo slovenski knjižni založniki. Za sejem pripravijo posebne popuste, prodajni program pa spremlja bogat kulturni program za otroke, mladostnike in odrasle. Koncerti, predstave, delavnice, okrogle mize, pogovori s strokovnjaki… komaj čakamo letošnji program!

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: 20 stvari, ki jih morate doživeti v Sloveniji še to jesen

Kako unikatno ime nosi vaš kraj?

V Sloveniji ima kar 4800 naselij unikatno ime. Podobno je z ulicami, kjer je takšnih okoli 5000. Kako nenavadno ime pa ima vaš kraj?

Ima tudi vaš kraj zanimivo ime? Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) se lahko veliko imen slovenskih krajev poveže z živalskim in rastlinskim svetom, kot sta na primer Mačji dol in Kostanj. Poleg tega imamo v Sloveniji tudi Paradiž in Pekel. Imena nekaterih slovenskih naselij in ulic se pojavljajo večkrat. Od več kot 10.000 ulic jih je na primer kar 52 Šolskih ulic, so zapisali na spletni strani Sursa.

Poznate kraj Žabja vas?

Kar nekaj teh imen se lahko ob prvem branju poveže z živalmi. Tako imamo v Sloveniji naselja z imeni kot so Mačji dol, Konj, Ježevec, Lisjaki, Srnjak, Petelinje, Zajčji Vrh, Žabja vas, Medvedjek, Jelendol, Kačji Dol, Muha vas, Račja vas, Medvedova cesta ter Kačja ulica. Na Sursu pri tem poudarjajo, da V Mačjem dolu ni Mačje ulice.

Borovnica ni dobila imena po borovnicah

Številna imena nakazujejo tudi na tesno povezanost človeka z rastlinskim svetom. Občina Kamnik ima Kostanj, v občini Trebnje je moč najti Brezo, v občini Zagorje ob Savi Jablano, v občini Črnomelj pa Šipek. A kot opozarjajo na Sursu, ni nujno, da je izvor imena dejansko v sadežu oz. drevesu. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen iz leta 2009 namreč pravi, da naselje Borovnica ni dobilo imena po borovnicah, naselje Maline pa tudi ne po malinah, so zapisali.

Od Pekla do Paradiža

Med imeni naselij je tudi veliko takih, ki so enaka osebnim imenom. Pri tem gre za kraje, ki so dobila ime po svetniških zavetnikih, kot so Lucija, Florjan, Marjeta, Štefan, Primož in Benedikt. Najde pa se tudi taka imena, ki se zgolj pišejo enako kot nekatera osebna imena in nimajo z njimi nobene pomenske povezave. Taka imena so na primer Draga, Anže, Zala, Bela, Gaj in Vitan. Ta imena se pogostokrat tudi drugače naglašuje, kot bi se osebna imena.

Slovenija ima tudi veliko krajev z nenavadnimi imeni, kot so Pekel, Paradiž, Sveti duh, Kokolajnščak, Vesela Gora in Ritoznoj.

Če bi bila vsa Slovenija naseljena tako gosto, kot je Ljubljana, bi imela 35 milijonov prebivalcev

Po površini in številu prebivalcev je največje naselje Ljubljana. Ob začetku letošnjega leta je v prestolnici na 164 kvadratnih kilometrih živelo skoraj 290.000 prebivalcev ali 1750 na kvadratni kilometer. Ob taki gostoti, kot jo ima Ljubljana, bi imela Slovenija, če bi bila naseljena vsa njena površina, več kot 35 milijonov prebivalcev, so še zapisali na Sursu.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: 5 super idej za krompirjeve počitnice (pohitite, ker se nastanitve hitro polnijo!)

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.