Hoteli, kjer otroci niso zaželjeni, so vedno bolj priljubljeni, na tih oddih pa lahko tudi decembra skočite na obalo.
ideja za izlet
Ideja za izlet: V Opatijo na festival Kvarner in sprehod po pločniku slavnih
Obmorsko letovišče ob vznožju planote Učka je od slovensko hrvaške meje oddaljeno pol ure vožnje, zgodovinsko mesto pa je s kvarnersko klimo priljubljeno vse dni v letu. Česa v Opatiji ne smete zamuditi?
Skozi mesto vodi 12 kilometrov dolgo sprehajališče Lungo Mare, sprehodite pa se lahko tudi po hrvaški ulici slavnih. V središču mesta ob vodi namreč vodi pločnik, v katerega so vtlakovane zvezde z imeni še živečih in pokojnih velikih imen, ki so na različnih področjih doprinesla promociji Hrvaške v svetu. Med njimi so tako na primer zvezde Janice Kostelić, Radeta Šerbedžije pa tudi Nikole Tesle.
Med najznamenitejšimi plažami v Opatiji je plaža Slatina, ki jo najdete poleg ulice slavnih. Eden od prepoznavnih simbolov Opatije je tudi Deklica z galebom, kip, ki ga je leta 1956 ustvaril Zvonko Car. Mesto oblikuje tudi Cerkev Marijinega oznanjenja, ki je med lokalnimi prebivalci Opatije poznana tudi pod imenom Vela cerkev ali Nemška cerkev. Je eden najlepših delov opatijske panorame, do katere se povzpnete v zgornjem delu mesta.
Po tem slikovitem mestu najdete tudi kup legendarnih hotelov, Hotel Opatija je že dolgo ena izmed osrednjih turističnih atrakcij v Opatiji. Z arhitekturo iz konca 19. stoletja je Opatija središče riviere z najdaljšo turistično tradicijo na Hrvaškem. Svoj čar pa imajo tudi parki. Enega najlepših najdete okoli vile Angioline, ki jo je dal leta 1844 sezidati bogati reški trgovec z žitom, Iginio Scarpa, ki velja za začetnika opatijskega turizma. Zgradbo, ki je okrašena s pozlačenimi rezbarijami, je poimenoval po svoji ženi Angiolini.
VANDRAJ priporoča // Septembrski oddih v Opatiji za 75 evrov!
V parku, ki obdaja vilo, so posadili drevje in cvetje iz Japonske, Kitajske, Avstralije, Južne Amerike in pacifiških otokov. Že v istem letu je opatijska in lovranska riviera postala obsežen park, danes pa tu najdete okoli 250 različnih, z zakonom zaščitenih vrst rastlin. Osrednji opatijski park je bil razdeljen na dva območja, ki sta park Angiolina ob Vili Angiolina in park svetega Jakoba, ki se razprostira ob cerkvi sv. Jakoba.
V mestu se tudi proti koncu poletja še vedno veliko dogaja. Če vas na obalo vleče še jeseni, lahko ujamete Festival Kvarner. V sklopu tega vas v centru Gervais 22. septembra čaka koncert zasedbe Quadriga Consort, ki predstavlja Our Most Loved Songs, 21. oktobra pa bo nastopila zasedba Janoska Ensemble.
Foto: Pixabay, Thinkstock
Največja etno vas na Balkanu, ki vas popelje v preteklost
V Bijeljini, kraju na severozahodu Bosne in Hercegovine, se nahaja Etno Vas Stanišići, kotiček sveta, kjer se čas obrne v preteklost, k naravi in preprostosti nekdanjega načina življenja.
Etno vas je leta 2003 zasnoval Boris Stanišić, ki je sredi ravnine zgradil pristno gorsko vasico. Napolnil jo je s spomini na konec 19. in začetek 20. stoletja in tako ujel avtentičen pogled na kulturo življenja v tistih časih.
Vasica je razdeljena na dva dela. Enega sestavljajo lesene hiške, ki jih povezuje tlakovana kamnita pot, med njimi teče potok, razkriva pa se vam tudi pogled na jezeri. Nekatere hiške so urejene v prave bivalne prostore, kjer lahko v skoraj pozabljenem slogu tudi prenočite.
VANDRAJ priporoča // Etno vas Stanšići: 2 nočitvi za 2 osebi že za 92 evrov!
V vasi poleg avtentičnih hišk s prikupnim pohištvom najdete še mlin, vodnjak, sirarno, kovačnico in skedenj. Tu lahko spoznate tudi različna orodja, ki jih danes le še malokdo uporablja v vsakdanjem življenju, si ogledate narodno nošo in se nadihate svežega zraka.
Drugi del vasice predstavlja srednjeveško kamnito arhitekturo, ki je pravzaprav zbirka replik z bogato zgodovino. To je prostor za duhovno sprostitev. Obe strani povezuje kamnit most s lepim razgledom, kjer nastanejo tudi ene lepših fotografij. Most je pravzaprav replika sarajevskega mostu Kozja čuprija. V bližini samostanske hiše na jezeru se nahaja še amfiteater s 380 sedeži, ki je namenjen za kulturne prireditve pod milim nebom.
V vasici lahko torej tudi prenočite, če vam lesene hiške niso dovolj, oziroma si zaželite povratka v sodobni svet, pa sta v naselju tudi dva hotela. Poleg etno muzeja, restavracij in športnih terenov, v vasici stoji tudi wellness in SPA center, kjer najdete bazen, savne, parne kopeli in kozmetični ter masažni salon.
Foto: Etno selo Stanišići/Facebook
Ideja za izlet: Na Kras na praznik terana in pršuta
Med številnimi dobrotami kraške vinorodne pokrajine sta največjo slavo v svet ponesla prav kraški teran in pršut. Iščete navdih, kam na izlet ta konec tedna? Drugi avgustovski vikend se v vas Dutovlje na Krasu vrača 47. Praznik terana in pršuta.
Na njem bodo številni kraški proizvajalci in gostinci predstavljali svoje izdelke in pridelke, med katerimi bosta najbolj v ospredju – kaj pa drugega – teran in pršut.
Skozi Dutovlje bo stekla tudi tradicionalna povorka, na sklepni prireditvi bodo med drugim podelili priznanja najboljšim kraškim vinarjem, predstavila se bo tudi nova kraljica terana, svoji naslednici pa bo lento predala Kristina Tavčar, trenutna kraljica terana.
In glasbena spremljava? Ob teranu in pršutu bodo obiskovalce čez ves konec tedna zabavale glasbene zasedbe Rok’n’band, Pop Design, Nera, Zvite Feltne in Modrijani.
Organizator dogodka Zavod za šport, turizem in prosti čas v sklopu dogodka pripravlja tudi voden pohod po Teranovi poti, na kateri si bo moč ogledati tako vinograde kot tudi tipične kraške domačije, kamnite kraške štirne, korita, kale in še kaj. Podate se lahko tudi na voden kolesarski izlet po Krasu, kjer vas na 25 kilometrov dolgi progi čakajo degustacijske postojanke in ogledi znamenitosti. Na ogled bodo tudi zanimive razstave domače obrti in fotografij.
Ob pestrem dogajanju bo vse tri dni na Bunčetovi domačiji v Dutovljah na ogled tudi soba pisatelja Borisa Pahorja, ki so jo odprli 22. junija letos. Na dvorišču omenjene domačije bo vsako uro možen tudi ogled Pepine kraške zgodbe ter Pepinega kraškega vrta. Vrtova prikazujeta ohranjanje in zaščito naravne in kulturne dediščine ter ohranitev matičnega Krasa kot edinstvenega primera kulturne krajine in pripovedujeta zgodbo kraškega človeka.
Mimogrede – vse do konca avgusta na Krasu poteka tudi projekt Poletje odprtih kleti, ki bodo odprte tudi v času praznika. Podrobnosti o sodelujočih vinarjih, urnikih odprtih klet in zemljevidi so na voljo na spletni strani Visitkras.info
Foto: Jaka Ivančič, Bogdan Macarol
Oddih s prijatelji: Po mero adrenalina in belokranjski piknik na Kolpo
Počitnice so končno tu, Vandraj pa tudi ta teden prinaša nekaj idej za prijeten oddih v naravi, kjer vam ne bo prevroče, še manj pa dolgčas. Zadnji teden vročega junija izkoristite za skok do Bele krajine, kjer vas čaka Motorično-rekreacijski park Kolpa.
Park velja za enega najbolj varnih v Sloveniji, opremljen pa je s Speedrun sistemom, ki omogoča popolno in zanesljivo adrenalinsko doživetje med krošnjami dreves. Tu se lahko pomerite v vožnji BMX-a na višini in v zibanju na belokranjski pisanici, se spustite s tarzanom, preizkusite zip-line in številne druge adrenalinske podvige.
VANDRAJ priporoča // Adrenalinski dan na Kolpi za 17,5 evra unovčljiv le še do 1. julija!
Prav tu najdete tudi manjši in odlično urejen kamp Podzemelj, ki se v celoti razpostira tik ob reki Kolpi, ima urejeno kopališče in je obkrožen z neokrnjeno naravo Bele krajine. Poleg kopanja v reki in adrenalinskega parka, je v okolici kampa še kup različnih možnosti za aktiven oddih.
Po reki se lahko zapeljeti s SUP-i, kanuji ali kajaki, raftate ali lovite ribe, greste na sprehod ali sedete na kolo. V kampu najdete tudi namizni tenis, mini golf, košarkarsko igrišče, trim stezo, igrate odbojko na mivki, mali nogomet, badminton ali se preizkusite v lokostrelstvu.
Če bi ob Kolpi radi ostali več dni, lahko torej kampirate, če noč raje preživite na udobni postelji, pa lahko najamete tudi mobilno hiško, za tiste, ki si v naravi želijo še malo prestiža, pa obstaja tudi glamping, keltske hiške, kjer najdete celo finsko savno in zasebni wellness kotiček.
V kampu imajo tudi bogato gostinsko ponudbo, lahko pa si pripravite kar lasten piknik v naravi. Ste že spakirali?
Foto: Facebook/Camping Podzemelj
Slovenski slapovi po svoji lepoti sodijo v svetovni vrh
Ker poletja še ni konec in bomo še uživali v toplih in sončnih dnevih, vam tokrat priporočamo nekaj slovenskih slapov, ob katerih se lahko ohladite ali le občudujete kreacijo vodne igre. Čeprav slovenski slapovi po svoji višini zaostajajo za največjimi slapovi na svetu, pa vsekakor sodijo v svetovni vrh. Zaradi svoje lepote!
Slap Peričnik
Vrata so naša najbolj znana in verjetno najbolj priljubljena alpska dolina. Na poti v dolino je nujen postanek pri slapu Peričnik. Pravzaprav sta dva, pod spodnjim pa se lahko celo sprehodimo. Enkratna osvežitev v poletju in spektakularno doživetje pa pričara tudi pozimi, ko slap zamrzne.
- Čas hoje: dva sprehoda po 30 min
Višinska razlika: 50 m
Tip poti: lahka označena pot, vendar bodite pozorni v bližini slapu, pod njim in pri vzponu do zgornjega slapa.
Slap Beri
Beri je dokaj vodnat slap na potoku Godiča v bližini Tolmina. Do njega vodi enostavna pot, katere začetek je treba nekoliko poiskati. Slap, njegov tolmun in okolica so čudoviti in predstavljajo priložnost za lep kratek izlet.
- Čas hoje: 1 ura
Dolžina: 3 km
Višinska razlika: 150 m
Tip poti: lahka delno označena pot.
Slap Kozjak
V prijetnem gozdičku, dobre pol ure hoda od Kobarida, se skriva eden lepših slapov pri nas – Veliki Kozjak. Ko se mu približujemo, nas začnejo obdajati vse ožje stene, pot pa večkrat preči potok preko zanimivih mostičkov. Kozjak pada preko razbrazdanih skal v čudovit tolmun sredi skalnatega amfiteatera. Lepota slapu in enostavnost pristopa sta glavna “krivca” za nekoliko večji obisk.
- Čas hoje: 1 ura
Dolžina: 3.5 km
Višinska razlika: 80 m
Tip poti: lahka označena pot.
Soteska Pekel
Le streljaj od Ljubljane se skriva divja soteska z divjim imenom Pekel. Če si pekel predstavljamo kot vroč kotel, je Pekel ravno njegovo nasprotje. Poleti je v soteski prijetno hladno, pozimi pa narava na potoku ustvari različne ledene skulpture, ki se jih lotavejo ledni plezalci. Ker je pot na določenih mestih kar zahtevna, je potreben siguren korak.
Čas hoje: 2 uri
Dolžina: 4 km
Višinska razlika: 260 m
Tip poti: zelo zahtevna označena pot
Framski slap
Na poti na Pohorje iz Maribora se v prijetnem gozdičku nedaleč od ceste skriva čeden slap. Framski slap (imenovan tudi slap Skalca), ki sicer ni zelo vodnat, pada preko temne stene, do njega pa vodi zgledno urejena pot. Kratek izlet, vreden postanka na poti iz oz. na Pohorje.
Čas hoje: 20 min
Dolžina: 1 km
Višinska razlika: 50 m
Tip poti: lahka označena pot
Slapovi so idealni za enodnevni izlet v skrite kotičke naše dežele. Izkoristite lepote, ki jih je v Sloveniji res veliko!
Foto: Shutterstock
