islandija
Par, ki je na Novi Zelandiji spoznaval Maore, zna privarčevati na Islandiji in na Tajskem ne jaha slonov #intervju
Tokrat sem v Vandraj intervjuju klepetala z Janjo in Urošem, sociologinjo in inženirjem – popotniškim parom, ki ustvarja blog Travel Pear. Ljubljančana skupaj potujeta sedem let, v tem času pa je za njima že kup dogodivščin.
Kako bi se predstavila tistim, ki vaju še ne poznajo?
Sva avtohtona Ljubljančana, Janja in Uroš, ki rada raziskujeva bližnje in daljne kotičke našega sveta. Željo po potovanjih sva odkrila na prvem skupnem potovanju v Španijo leta 2012, kjer sva raziskovala Barcelono in otok Tenerife. Janja je magistra sociologije, ki temeljito preuči vsako najino naslednjo destinacijo, da jo izkoristiva, kolikor se le da.
Uroš pa je diplomiran inženir računalništva in informatike, na potovanjih v vlogi glavnega navigatorja in voznika. Daljša potovanja raje preživa na tistih koncih sveta kjer je nora narava, saj rada hodiva v hribe in iščeva skrite kotičke neobičajne narave. Krajša potovanja pa ponavadi izkoristiva za skok v katero izmed Evropskih mest ali izlet po Sloveniji.
Kolikšen del leta preživita na potovanjih in kje smo vaju ujeli tokrat?
Potujeva vsaj 2- do 3-krat letno, kar skupno nanese za dober mesec, oz. kolikor nama dopušča dopust, saj sva oba zaposlena. Tokrat ste naju ujeli kar doma, ob načrtovanju naslednjega potovanja v Pariz, spogledujeva pa se že z letalskimi kartami za Japonsko, ki jo nameravava obiskati v oktobru. Upava, da nama uspe v potovanje še dodati hiter obisk Južne Koreje.
Kako izbirata naslednjo destinacijo?
Zelo demokratično. Uroš pravi: “Janja poda idejo za destinacijo, s katero se jaz strinjam” (smeh).
Ponavadi naju navdušijo kakšni blogi, slike drugih popotnikov ali pa kakšen dober film, tako kot naju je navdušil Gospodar prstanov, zaradi katerega se nama je Nova Zelandija še bolj dopadla. Ko sva pa brez idej, imava doma na zidu zemljevid z označenimi že obiskanimi destinacijami, kar pomaga pri izbiri naslednjih. K izbiri tudi pripomore cena letalske karte in vremensko obdobje destinacije v času planiranega obiska. Poskusiva se izogniti tudi najvišji turistični sezoni, če se le da.
Katero od preteklih potovanj vama je najbolj pri srcu?
Definitivno potovanje na Novo Zelandijo. Do sedaj je bilo to daleč najboljše.
Pred kratkim sta torej raziskovala Novo Zelandijo. Kakšna izkušnja je bila to?
Ja, proti koncu 2018 sva jo obiskala za 3 tedne. Noro! Fjordi, gore, jezera, ledeniki, vulkani … Lepota narave se kar ne konča! Ko misliš, da ne more biti lepše, te naslednja destinacija vedno znova preseneti.
Se pa otoka med seboj kar razlikujeta, severni je bolj znan po geotermalnih vrelcih, vulkanih, maorski kulturi in je veliko bolj poseljen. Tam sva se bolj namakala v vrelcih, obiskala Hobbiton, pobližje spoznala svetleče črve, Maore in njihovo kulturo, medtem ko je na južnem otoku veliko bolj dramatična narava. Visoke gore, jezera in fjordi, zato sva tam veliko časa namenila pohodništvu. Pohodniške poti so zelo urejene in dobro označene. Ljudje so prijazni, domači. Upava, da se nama uspe še kdaj vrniti, saj nama je ostalo še veliko neraziskanega področja.
Kako sta se premikala po državi?
Obiskala sva oba otoka, na obeh si izposodila avto in z njim naredila krajše krožno potovanje po severnem in daljše na južnem otoku. Najlažje se je premikati z avtom ali potovalnim kombijem. Poleg tega, da greš svojo pot, je nepričakovano ustavljanje in raziskovanje stalna praksa. Nekaj kar ni mogoče, če si vezan na avtobus, vlak ipd. Naredila sva dobrih 2600 kilometrov. Čas premika med otokoma sva si skrajšala s povratnim notranjim letom iz Aucklanda v Christchruch, saj bi sicer potrebovala več časa, kot sva ga imela na voljo.
Se strinjata s pogosto slišano trditvijo, da je Nova Zelandija nadvse podobna Sloveniji?
Je, nekaj na tem. Pokrajini Bleda in Bohinja sta kar dobro podobni južnemu otoku, vendar ni primerjave v velikosti. Skozi celoten južni otok te spremljajo jezera, gore, ledeniki in doline, pri pogledu na katere se res lahko najde kakšna podobnost s Slovenijo.
Potikala sta se tudi po Tajskem. S čim vaju je prepričala?
V Azijo pred tem še nisva potovala in najina prva izbira je bila Tajska. Je nekaj čisto posebnega, vsaj za naju je bila, ker nisva poznala njihove kulture. Hrana je odlična, tropsko sadje je razred zase in še danes se nama lušta po lepljivem rižu z mangom (Mango sticky rice) ter papajini solati. Bolj pa sva bila navdušena nad severom, kot nad rajskimi plažami na jugu.
Česa ob obisku te dežele nasmehov ne smejo zamuditi tisti, ki se tja odpravljajo v kratkem?
Definitivno ne izpustiti mesta Chiang Mai na severu in obiska enega od zavetišč za slone. Rada imava živali, zato se udeležujeva le organiziranih obiskov, ki ne posegajo v njihovo življenje in jih ne ogrožajo. Zato nisva želela jahati slonov, raje sva prispevala zavetišču. Tam skrbijo za rešene slone iz ujetništa, večinoma so poškodovani in bili tekom življenja zlorabljeni. V zavetišču se prosto gibljejo, lahko jih hraniš, greš z njimi na sprehod in jim pomagaš pri kopanju. Neverjetna in lepa izkušnja ter dober kontrast proti vsem obrtem s sloni v ujetništvu.
Aja! Pa kuharski tečaj tajske kulinarike toplo priporočava! Omenjenega sva se udeležila v Chiang Maiju. Zajema vse od nakupa sestavin na tržnci, do priprave 5-hodnega kosila. Super so naju naučili, zdaj si enake jedi lahko pripraviva tudi doma.
Pa Islandija? Je res dostopna le tistim popotnikom z res globokim žepom?
Definitivno je Islandija ena izmed dražjih destinacij, ki sva jo obiskala, ampak to še ne pomeni, da se tam ne da potovati tudi, če tvoj žep ni tako globok.
Nam zaupata kakšen trik, kako tam privarčevati?
Hrana je neizmerno draga. Kuhala sva si sama v Airbnbjih in Guesthousih, hrano pa kupovala v “cenejših” diskontih (npr. Bonus). Vseeno pa je bila cena konkretno višja kot pri nas. Na tak način se da dobro privarčevati, je pa res, da je večina atrakcij v naravi in dostopnih brez kakršnihkoli vstopnin.
Sta ujela tudi severni sij?
Ne, na žalost nisva imela te sreče, glede na letni čas potovanja, to je bilo konec aprila, so možnosti za severni sij zelo majhne.
Kako dolgo ustvarjata svoj blog in kaj je bil povod za zapisovanje popotniških vsebin?
Pred približno tremi leti je nastal blog Travel-pear.com, kot ideja, da deliva svoje izkušnje, ideje, nasvete za potovanje, fotke in da narediva videomontažo potovanja, ki jo imava za spomin ter lahko pokaževa družini in prijateljem, da z nama podoživijo najino popotovanje.
Katera je najbolj brana objava vseh časov na vajinem blogu?
Trenutno je najbolj brana objava West Coast of USA – our 3 week itinerary, predlog, opis najine 3000 kilometrov dolge poti po zahodni obali Amerike, kjer sva v treh tednih prevozila Kalifornijo, Arizono in Nevado.
Kaj počneta, ko sta doma?
Rada razmigava svoje riti s tekom in telovadbo ali pa hodiva na dnevne izlete, večinoma po Sloveniji ter se ukvarjava z najinimi hobiji. V okviru potovanj piševa najin blog, objavljava slike na instagram ter raziskujeva naslednje destinacije. Sicer pa rada bereva ‘Self-Improvement’ knjige in Uroš se ukvarja z sestavljanjem in letenjem dirkalnih FPV dronov.
Na kakšen način si financirata svoje poti? Z blogom tudi služita?
Varčujeva. Namesto daril za rojstne dneve, obletnice, praznike si raje privoščiva kakšno izkušnjo več na najinih potovanjih. Z blogom trenutno ne služiva nič, tudi njegov namen ni bil zaslužek, temveč skupen hobi. Vendar, če bo v prihodnje prinesel kak € več, se ga ne bova branila.
Kdo so vajini bralci? Prevladujejo Slovenci ali tujci?
Glede na to, da članke piševa v angleškem jeziku, trenutno prevladujejo tujci. Največji delež obiskanosti so prinesli Američani, za njimi Angleži, potem Avstralci in na 4. mestu Slovenci.
Na katerem kontitentu se počutita najbolj domače? Zakaj?
Hmmm, težko bi se odločila za enega. Ko padeva v potovalni ritem in se malo podruživa z domačini, rata vse skupaj zelo domače. Mogoče, je bil obisk v Ameriko še najbolj domač, ker tam živi Urošev brat.
Torej so stiki z lokalci stalnica. Kje so vama najbolj prirasli k srcu?
Ker redno uporabljava Airbnb, večinoma stanujeva pri domačinih. Koncept Airbnbja nama je zelo simpatičen, saj ne samo da spoznava novo kulturo ljudi, sva tudi bolj vpeta v vsakdan lokalcev. Do sedaj sva imela samo dobre izkušnje, ampak če bi morala nekoga izpostaviti, so nama najbolj prirasli k srcu Islandci in Novozelandci. Oboji so bili na zelo podoben način ekstremno gostoljubni.
Če izpostaviva samo par primerov na Islandiji, ko sva bivala pri starejšem paru, sta nama za dobrodošlico pripravila njihovo tradicionalno jed flatkaka, ploščat kruh z prekajenim jagenčkom, zvečer pa smo zaključili s klepetom ob pivu. Na Novi Zelandiji, ko sva takoj po prihodu zavila v prvo trgovino, da bi nakupila nekaj stvari za na pot, naju je prodajalka povprašala od kod sva. Ko sva ji razložila, da sva ravnokar prišla na drug konec sveta iz Slovenije, nama je gospa, ki je bila v vrsti za nama, kupila in podarila čokolado ter izrekla dobrodošlico. Bivanje pri Maoru v Wanaki je bilo tudi posebno, pobližje nama je predstavil njihovo kulturo.
Si predstavljata potovanje, na katerem ne naredita niti ene fotografije?
Definitivno ne. Sicer aparatur nimava vedno pri roki, ravno z namenom, da uživava v tistem, kar vidiva. Vseeno pa ne moreva vedno brez tega, da ne narediva kakšne noro lepe fotke ali videa.
Kakšen tip popotnikov sta?
Organizirana, organizirana in organizirana, to bi sigurno rekli tisti, ki naju najbolj poznajo. Rada do potenakosti raziščeva destinacijo še preden odpotujeva, da veva, kaj ne smeva zamuditi. Uživava v najbolj top atrakcijah in v tistih, skritih kotičkih, kjer se lahko izogneva gnečam. Rada sva v pogonu, si privoščiva tudi kakšen ležeren dan, a so bolj redki. Na Tajskem, mislim, da nama ni uspelo več kot dve uri ležati na plaži. Rajši sva se usedla na skuter, se vozila med grički, hodila, iskala skrite plaže, lepe razglede in templje. Drživa se tega, da ko potujeva, čim več časa izkoristiva za raziskovanje, počivava lahko doma.
Najboljši nasvet, ki ga lahko namenita drugim popotnikom?
Razišči destinacijo, preden odpotuješ, da ne izpustiš česa pomembnega, nečesa, kar bi si res želel/a doživeti, pogledati. Poleg glavnih atrakcij so ponavadi tiste skrite, nenavadne, ki prinesejo najlepše izkušnje. Splača se gledati različne vire, poleg člankov še bloge popotnikov, youtube vloge in še kaj se najde.
Top 3 jedi, ki sta jih spoznala po svetu?
Skoraj vse destinacije, na katerih sva bila, so imele dokaj zahodno prehrano, zato sva hrano največ zares spoznavala na Tajskem. Mango sticky rice in papaya salad sta jedi, po katerih se nama še danes cedijo sline.
Najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?
Na zadnjem potovanju po Novi Zelandiji je Uroš staknil rotavirus, ki ga je za 2 dni priklenil na posteljo in sva morala odpovedati pohod čez nacionalni park Tongariro, kjer bi med drugim videla vulkan Ngauruhoe oz. bolj znan kot Mount Doom. No, srečo sva imela, da sva bila po dveh dneh že v pogonu in da ni bilo nič hujšega. Se je tudi že zgodilo, da je bilo letalo polno in sva na destinacijo priletela veliko kasneje. Se zgodi, pozitivno naprej in bo vse okej.
Katera destinacija je presegla vajina pričakovanja in katera vaju je razočarala?
Rekla bi, da so skoraj vse presegle pričakovanja, vsako mesto, država na svoj način. Vedno najdeva nekaj, kar preseže najina pričakovanja, pa naj bo to vožnja s helikopterjem v Novi Zelandiji, sprehajanje med Sekvojami v nacionalnem parku v Kaliforniji ali tura po pivnicah v Berlinu. Če bi že morala izpostaviti destinacijo, ki naju je razočarala, je to Doha, res je nisva niti malo začutila.
Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?
Da potrebuješ veliko denarja, znanja in dopusta, če želiš potovati. Vse se da, če se hoče, le da za nekatere destinacije potrebuješ malo več časa za načrtovanje ali pa varčevanje. Zadaj si cilj, napiši si korake do tega cilja in delaj na njih. Slej ali prej se bo izteklo. Navigacija na destinacijah je z današnjo tehnologijo v obliki pametnih telefonov otroško lahka, se je že kar težko izgubiti.
Katerih življenjskih lekcij so vaju naučila potovanja?
Uh, verjetno, da če si prijazen do ljudi, bodo tudi prijazni do tebe. Lepa beseda in obnašanje gresta daleč, ko si v tujini odvisen od pomoči lokalca ali kakšna taka podobna situacija.
Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešata?
Zelo veliko! Vedno pogrešava domačo posteljo. Definitivno pa moramo biti Slovenci hvaležni za pitno vodo na vsakem koraku, na manjša mesta, iz katerih lahko hitro pobegnemo v našo lepo naravo, na dostop do velike izbire kvalitetne hrane, dobre telekomunikacijske povezave in relativen mir.
HITRIH 6
Najljubša država: Janja: Nova Zelandija, Uroš: ZDA
Najljubše mesto: Janja: London, Uroš: Berlin
Najljubša plaža: Janja: Julia Pfeiffer Burns State Park v Big Suru – Kalifornija, Uroš: Elephant seal beach – Kalifornija
Najljubša kulinarika: Sva zahtevna, zato nama je najljubša najina domača kuhinja
Naljubši način transporta: Janja: karkoli, samo, da meni ni treba peljati, Uroš: avto
Najljubši jezik: Janja: britanska angleščina, Uroš: angleščina
Janji in Urošu lahko sledite na Instagramu in blogu Travel-Pear.com.
Foto: Travel Pear/arhiv Janje in Uroša
Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!
PREBERITE ŠE: Slovenka, ki govori kitajsko in jo čaka plemiška korejska poroka #intervju
Na Islandijo (in nazaj) za 129 evrov!
Osupljiv ples svetlobe severnega sija, kopanje v gejzirjih, naravnih kopališčih s termalno vodo in blatnih kopelih, pogled na slapove, ledene jame in zeleno pokrajino, pa divji konji in kup snemalnih lokacij, ki so prepričale tudi Hollywood …
Med brskanjem po letalskih kartah smo našli ugodno povezavo v Reykjavik. Spodaj si oglejte nekaj fotogeničnih utrinkov Islandije, TUKAJ pa vas čaka 10 razlogov, zakaj obiskati to čudovito deželo.
Foto: Unsplash
Ujemite severni sij: Na Islandijo za 117 evrov
Islandijo morate zagotovo uvrstiti na svoj bucket list.
Islandija: Hollywoodski studio na prostem
»Na Islandiji je toliko med seboj popolnoma različnih območij, da je mogoče najti kristalno čiste ledene jame, ledeniška jezera, delujoče vulkane in veličastne slapove, ki strmo padajo prek temnih sten nakopičene lave. Čudovita, raznolika in edinstvena naravna območja, ob katerih človeku zastane dih, so postala nadvse priljubljena snemalna prizorišča hollywoodskih filmskih ustvarjalcev. Ustrezno prizorišče za sleherno dogajanje,« pravi Leifur Dagfinnsson, direktor Islandske produkcijske hiše Truenorth, ki pokriva 90 odstotkov trga.
Želite Sibirijo ali Grenlandijo? Himalajo?
»V filmu lahko Islandijo prikažete kot Islandijo, lahko pa je tudi zelo dobra zamenjava za Himalajo, mongolske tundre, Sibirijo ali Grenlandijo,« je še povedal Dagfinnsson. Islandija, ki jo z vseh strani obdaja Atlantski ocean, je bila s svojo pokrajino, ki spominja na Lunino površino, prizorišče številnih filmov, v katerih je dogajanje potekalo na drugih planetih. Tukaj so posneli vrsto televizijskih nadaljevank, med katerimi je morda najbolj znana Črno ogledalo, pa tudi številne filmske uspešnice, kot so Medzvezdje in Lara Croft: Tom Raider, filmi o Jamesu Bondu, film Hitri in drzni 8 … Seznam filmov, ki so jih v zadnjih nekaj letih posneli na Islandiji, je v resnici zelo dolg. Nenaseljena območja ponujajo filmskim ustvarjalcem možnosti za snemanje različnih žanrov – od dramatičnih akcijskih filmov do apokaliptičnih prizorov in futurističnih zgodb.
Filmski ustvarjalec Darren Aronofsky je leta 2014 izbral Islandijo za snemanje svoje biblijske uspešnice Noe, v kateri je nastopil Russell Crowe. »Pokrajina tukaj je nadrealistična – pravzaprav je to povsem drug svet,« je takrat za New York Times izjavil Scott Franklin, ki je bil z Aronofskym producent omenjenega filma. Nebo v tem filmu je včasih videti, kot da je sredi zime na obzorju silovito zagorelo, včasih pa je polno grmečih oblakov, ki jim sledi črn dim. A vse to ni posledica vulkanskih izbruhov, temveč gre za pirotehnične eksplozije in številne helikopterje, ki so sodelovali pri snemanju filma. In morda se vam bo v nekem trenutku zazdelo, da ste ob vznožju slapa ali na obali, prekriti z belim peskom, zagledali viteza z mečem, ki se na konju utrujen vrača iz bitke …
Turizem, ribe, filmi
Islandija je zaradi gospodarskega zloma, ki jo je prizadel leta 2008, postala poceni dežela. Poleg tega se lahko pohvali z dobro infrastrukturo, ki omogoča lahek dostop do prizorišč snemanja, poudarja Kristinn Thordarson, predsednik Združenja islandskih filmskih producentov (SIK). Gospodarstvo si je deloma znova opomoglo, in to zahvaljujoč vse množičnejšemu turizmu in uspešnemu ribolovnemu sektorju, še vedno pa se zbirajo črni oblaki nad državno valuto islandsko krono, katere vrednost se zvišuje, država, ki je zelo odvisna od izvoza, pa jo je poskušala že nekajkrat zaporedoma obrzdati.
Ker si želijo, da bi se za snemanje filmov na Islandiji odločilo čim več filmarjev iz tujine, so letos vračilo davka z 20 zvišali na 25 odstotkov celotnega proračuna produkcije filma. Thordarson upa, da bodo v prihodnjih štirih letih povračilo davka zvišali na 30 odstotkov, s čimer bi se po tovrstni ugodnosti uvrstili takoj za Irsko, kjer znaša povračilo davka 32 odstotkov. V deželi ledu in ognja je bilo, kar zadeva televizijsko in filmsko produkcijo, najuspešnejše leto 2016, ko so tukajšnje družbe zaslužile 20 milijard islandskih kron (173 milijonov evrov oziroma 189 milijonov dolarjev).
A Thordarson si želi še več: »Če bi tukaj zgradili studio in če bi začeli filmski režiserji ta studio uporabljati …, bi lahko Islandija na tem področju ponudila precej več kot zgolj privlačna prizorišča za snemanja.« Pravila, ki veljajo pri snemanju filmov, so strogo določena, kar še posebej velja za več kot sto zaščitenih območij – od naravnih rezervatov do narodnih parkov. Za snemanje na teh območjih potrebujejo filmske ekipe dovoljenje Islandske agencije za varstvo okolja. »Število dovoljenj za snemanje filmov se je silovito povečalo po letu 2013, pogoji, ki jih je treba izpolniti za njihovo pridobitev, pa so še naprej zelo strogi,« pravi Adalbjorg Guttormsdottir, vodja službe za izdajanje dovoljenj. Poseganje v tukajšnje živalstvo in rastlinstvo je strogo prepovedano. Pravzaprav je treba celo vsak kamen, ki se ga premakne, vrniti točno na njegovo staro mesto.
Izguba snemalnih dni
Med turisti, zlasti med ljubitelji filma Igra prestolov, je v zadnjem času zelo priljubljena soteska Almannagja. Eddy Marks iz Kalifornije je bil tukaj na enodnevnem obisku, med katerim turiste popeljejo po krajih, kjer so snemali uspešnico televizijske mreže HBO. Pred tem je že obiskal filmska prizorišča v hrvaškem Dubrovniku in na Malti. »Lepo je, ko vidiš vse to … Nekaj vidiš na televiziji, nato pa prideš sem in si v živo ogledaš vsa ta prizorišča. To je povsem drugačna izkušnja,« je dejal Kalifornijec, potem ko je posnel selfi pred ledenikom Langjokull. Tu se stikajo tektonske plošče Evroazije in Severne Amerike in ustvarjajo globok kanjon. In prav tukaj v samem središču Narodnega parka Thingvellir, ki so ga pred kratkim uvrstili na Unescov seznam naravne svetovne dediščine, je bil leta 930 ustanovljen islandski parlament, najstarejši narodni parlament na svetu. Marks je eden od dvajsetih turistov, ki so v narodni park prišli zato, da bi si ogledali območje, ki so ga v filmu Igra prestolov poimenovali Za zidom. »Vreme je precej drugačno od tistega, ki smo ga videli v posameznih prizorih filma,« je hudomušno pripomnil Glenn McGregor, upokojenec iz Kanade, saj je v tistem trenutku resnično močno deževalo. Dejstvo je, da imajo snemalne ekipe precejšnje težave zaradi nepredvidljivega vremena, ki je ena od značilnosti Islandije.
»Zaradi neustreznega vremena izgubimo precej snemalnih dni,« je povedal 35-letni Theodore Hansson, bradati in dolgolasi vodnik po poteh Igre prestolov. Hansson, ki na Univerzi v Reykjaviku študira srednjeveško zgodovino, je kot statist sodeloval v več sezonah Igre prestolov. Po svoje pa ima tukajšnje vreme tudi določene prednosti. »Prav nenavadni vremenski pojavi neredko pripomorejo k še bolj realističnim in nasploh čudovitim prizorom,« je dodal Leifur Dagfinnsson. »Včasih so nenadne in nepričakovane vremenske spremembe več kot dobrodošle.«
Članek je bil objavljen na Delovih straneh Trip
Deset profilov na Instagramu, ki vas popeljejo na očarljivo Islandijo
Ena najbolj vročih destinacij tega leta je zagotovo Islandija, ki s svojo osupljivo kuliso vsako leto privablja več turistov. Načrtovanje potovanja je postalo lažje tudi zahvaljujoč popotnikom, ki utrinke fotogeničnih krajev s sledilci delijo na Instagramu.
V tej otoški državi v severnem Atlantiku lahko v zimskih nočeh med oktobrom in aprilom ob jasnem nebu ujamete severni ali polarni sij, z malo sreče lahko opazujete kite in delfine ali se podate na treking po ledenikih, izlet okoli jezer in ogled kakšne ledeniške jame.
Vandraj priporoča// Letalska karta na Islandijo že za 193 evrov!
Islandija slovi po prav posebno slikoviti pokrajini, kjer najdete ledenike, gejzirje, slapove in fjorde, zato ni nič čudnega, da je tako priljubljena tudi med popotnimi fotografi. Zbrali smo nekaj takšnih, ki Islandijo predstavljajo v najlepši luči.
Najbolj fotogenični kotički: @Asasteiners
Popotniška blogerka z Islandije na svojem Instagramu deli najbolj fotogenične kotičke svoje države. Poleg Islandije boste na njenem profilu sicer našli še kup drugih držav – obiskala jih je že 52 – med drugim je že skočila tudi v Slovenijo.
Osupljiva pokrajina: @Icelandair
Letalska družba pod oznako #MyStopover zbira osupljive fotografije lokalcev, popotnikov in svojih zaposlenih in dokazuje, da je Isladnija osupljiva tako na tleh kot s ptičje perspektive.
Severni sij: @Simona_br_Photography
Polarni sij je ena od glavnih stvari, ki jih obiskovalci Islandije želijo videti ob svojem obisku. Da bi ga videli, se iz Reykjavika odpeljite nekaj kilometrov v katerokoli stran – ali pa ga poiščite na zgornjem Instagram profilu.
Islandski dizajn: @IcelandDesignCentre
Od notranjega oblikovanja, modnih dodatkov do vsakoletnega festivala oblikovanja v Reykjaviku, na tem profilu boste našli vse v povezavi z izjemnimi islandskimi dizajnerji.
Islandska arhitektura: @Solavander
Norvežan, ki živi na Islandiji, je po poklicu arhitekt, svojo strast pa na Instagramu deli tudi z drugimi ljubitelji tamkajšnje arhitekture.
Lokalni blog: @IHeartReykjavik
Kaj storiš, če svojo državo obožuješ tako močno, da želiš o njeni izjemnosti obvestiti ves svet? Odpreš blog, ki ni le poln fotografij te dežele, ampak tudi koristnih turističnih informacij.
Mistični islandski utrip: @Swetans
Njegove izjemne fotografije islandske pokrajine imajo nek skrivnostnen pridih, ki to deželo prikaže v malo drugačni luči, prekriti s tančico skrivnosti.
Divji živalski svet: @Icelandic_Explorer
Fotografije, ki bodo nadušile tiste, ki jih na Islandijo vleče zaradi pestre flore in favne.
Dogodivščine z vodičem: @MidgardAdventure
Agencija Midgard Adventure od leta 2010 turistom razkazuje kotičke, do katerih sami morda ne bi prišli, utrinke poti pa delijo tudi na Instagramu.
Pomoč pri načrtovanju poti: @WhenInIceland
Na tem profilu ne boste našli le izjemnih fotografij severnega sija, ledenikov in slapov, ampak lahko z njegovo pomočjo tudi načrtujete svoje potovanje v to slikovito deželo.
Foto: Instagram
S poceni letom do Islandije
Čas je, da spet malce pobrskamo za letalskimi kartami in tudi, če si letos že porabil ves dopust, se bo leto kmalu obrnilo, ko boš lahko z odštevanjem prostih dnih začel znova. Nekateri v začetnih mesecih novega leta radi potujejo na toplo, da se izognejo zimi, drugi pa je niti slučajno nočejo preskočiti. Če sodiš v drugo skupino, ti priporočamo, da zimo celo dodatno ohladiš in se odpraviš malce bolj proti severu.
Naša vsakoletna novoletna zaobljuba je, da bomo v prihajajočem letu še več potovali in doživeli, zato je spodnja novica idealna za vse, ki želite na svojem bucket listu odkljukati auroro borealis, opazovanje življenja kitov in na splošno prelepo Islandijo.
Torej, h kartam. V januarskem in februarskem času pa tudi v marcu, je letalske vozovnice z bližnjih letališč mogoče dobiti že za dobrih 200 evrov, različne letalske družbe te bodo v Reykjavik peljale iz Ljubljane, Trsta, Benetk, Reke, Zagreba ali Celovca.
VANDRAJ priporoča // Prebrskaj za najbolj ugodno letalsko karto do Islandije
Primer potovanja iz Ljubljane:
Torej, če si želiš doživeti pravo zimo skoči na naš Vandraj iskalnik letalskih kart, izberi priljubljeno letališče ter bookiraj doživetje, katerega si boš zagotovo zapomnil za vedno. Ker pa se bliža božič in morda ne veš, s čem bi razveselil svoje najdražje, je to idealna priložnost. Namig: potovanje je vedno lepo darilo!
Foto: Shutterstock
Države, ki jih je najlepše obiskati v juliju
Julij je tukaj in čas je za dopust, a kaj, ko gre takrat na počitnice še polovica Evrope, povsod pripeka sonce in čakalne vrste pred muzeji so prava katastrofa. Če nisi ravno ljubitelj pregretega asfalta v počitniških metropolah, smo zate pripravili seznam čudovitih držav, ki so idealne za obisk v juliju.
#1 Islandija
Islandiji pravijo tudi »eden najbolj dramatičnih naravnih spektaklov«. Dežela gejzirjev in divjih konj je prijetno hladna tudi poleti, idealna za treking in kolesarjenje. Priporočamo, da si že pred odhodom rezerviraš rent-a-car, saj boš tako lažje raziskal otok.
#2 Švedska
Mešanica modernega dizajna in bogate zgodovine, urbanega utripa ter lepe narave. Švedska je skandinavska lepotica, ki je pozimi za naše razmere kar malo premrzla, zato jo velja obiskati v poletnih dneh. Država je bila pred kratkim okronana tudi kot dežela najlepših ljudi, zato priporočamo, da skočite preverit.
#3 Anglija
Destinacija za ljubitelje metropol ali podeželskega življenja, Anglija ponuja prav vse. Pomešaj se med množice Londona ter poskušaj slediti njihovemu tempu, odkljukaj Stonehenge s seznama čudes sveta, obišči ljubke podeželske »villige«, da osvežiš spomin na angleške nadaljevanke, za konec pa se ustavi na eni izmed čudovitih plaž ob klifih.
#4 Finska
Dežela tisočerih jezer in gozdov je idealna za pobeg pred vročino v teh poletnih dneh, Helsinki pa veljajo za enega najlepših skandinavskih mest. Preizkusi njihov tradicionalni leipäjuusto in druge božanske specialitete finskih kuharjev.
#5 Latvija
Ljubka nižinska država ob Baltskem morju je biser baltskih držav, saj se v njej prepleta kultura z vzhoda, zahoda, severa in juga, ki se kaže na vseh področjih življenja. Njen najvišji vrh Gaizinkales je visok le 300 metrov nadmorske višine.
#6 Irska
Irska velja za zeleni raj Evrope, njena pokrajina pa je služila tudi kot kulisa snemanja svetovno popularne serije Igra prestolov. Domovina Guinessa je idealna destinacija tudi za vse pivoljubce, ki želijo preizkusiti zvarke lokalnih pivovarn.
#7 Norveška
Norveška je idealna država za aktivne počitnice, njena pokrajina je kot ustvarjena za nordijsko hojo in občudovanje fjordskih dolin. Obisk Skandinavije je zanimiv tudi zaradi polarnih dni ter Osla, ki je eno najbolj urejenih mest na svetu.
Foto: Shutterstock
11 najbolj varnih držav na svetu – na seznamu tudi Slovenija
V začetku junija je izšel jubilejni, deseti, The Global Peace Index 2016, v katerem je objavljen seznam najbolj varnih držav na svetu. Seznam, ki je nastal v sodelovanju z organizacijo Vision of Humanity Inštituta za ekonomijo in mir, vključuje 163 držav, v vsaki izmed njih pa je bilo analiziranih 23 faktorjev v treh kategorijah; stopnja varnosti v družbi, prisotnost notranjih in mednarodnih konfliktov in militarizacija.
Za najbolj varno državo na svetu je ocenjena Isladnija, ki je v vseh treh kategorijah dobila najvišje ocene. Druga najbolj varna država je Danska, naši sosedje Avstrijci pa so na tretjem mestu. Slovenija se je znašla na desetem mestu!
Izmed 11 najbolj varnih držav na svetu jih je kar osem v Evropi. Na lestvici pa so še Japonska, Kanada in Nova Zelandija.
Seznam najbolj varnih držav na svetu:
11. Finska
10. Slovenija
9. Japonska
8. Kanada
7. Švica
6. Češka
5. Portugalska
4. Nova Zelandija
3. Avstrija
2. Danska
1. Islandija
Foto: Unsplash
Fotografija tedna: Blue Lagoon, Islandija
Foto: Daniel Schoibl
