Maja Zebec je ena tistih ljudi, ki ti v življenje nemudoma pripeljejo sonce. Je vedno nasmejana, polna pozitivne energije in idej, kako si polepšati življenje. Obožuje svet in obožuje potovanja. Z možem in svojimi tremi hčerami se je julija potepala po Sardiniji. Klepetali sva o tem, kako je izgledal njihov sanjski road trip.

Maja Zebec, na vaših kanalih se prav vidi, kako noro uživate na potovanjih. Vedno je polno energije, sonca, nasmejanih obrazov, …  Nazadnje ste bili na dolgem potovanju po Italiji. Kje vse ste bili, kako zelo vas je Italija navdušila?

Res je, potovanja so moja strast odkar pomnim. Vedno sem sanjarila o tem, kako bom prepotovala ves svet, kako bom v revnih državah reševala revščino in kako bom sončni zahod opazovala na vseh koncih sveta. Najprej sem mislila, da bom to počela sama, takšen je bil plan, a je življenje imelo z mano drugačne načrte, tako da danes potujem v najboljši družbi. Maja Zebec

Nazadnje smo se z družino potepali po Sardiniji, kjer smo preživeli razburljive tri tedne. Odločili smo se za road trip po celotnem otoku, ker smo otok zeleli začutiti v njegovi polnosti. Pot z avtom se nam je zdela najbolj optimalna odločitev iz večih razlogov. Ker si bolj fleksibilen, ker nisi omejen na javne prevoze, ki so na Sardiniji zelo slabi in ker smo si lahko samo tako potovanje prilagodili vsem našim željam. Pa še vožnja in spanje na trajektu je bila posebna izkušnja. Italija nas je navdušila že lani, ko smo raziskovali Toskano, letos pa je samo še potrdila, da je vredna obiska. Italijanska kulinarika je vredna vsakega greha, špageti so božanski, njihovih sladoledov pa se verjetno nikoli ne bi naveličala. Kulinarika pa seveda ni edina, ki nas je navdušila, pokrajina tam je res nekaj posebnega.

Kako ste se lotili poti po Sardinji? Kaj vse ste videli?

Naša pot se je  začela, ko smo se po osmih urah vožnje do Livorna, vkrcali na trajekt in se po devetih urah vožnje s trajektom zbudili na Sardiniji.

Prvi dve nočitvi smo rezervirali v mestu San Teodoro, ker smo imeli od tam najbljižje do vseh najlepših plaž na tem območju (Cala Brandinchi, Lu impostu, Issuleda, La Cinta). 

Kasneje smo se pomaknili do manjšega kraja Dorgali, kjer smo prav tako prespali dvakrat. Mesto ni ob vodi je pa bila nastanitev zelo ugodna in blizu mesta Cala Gonone, kjer smo si rentali čoln in cel dan raziskovali zalivčke in plaže, ki so dostopne samo z morske strani. Tukaj sem res večkrat ostala brez besed. Pokrajina je neverjetna, mogočni klifi, podvodne jame in turkizno morje. 

Naša pot se je nadaljevala na jug otoka proti mestu Cagliari. Pot do tja je velik del potekala skozi nacionalni park, čez gorovje, kjer smo na cesti srečali koze, se umikali ovcam na cesti in občudovali razglede na kanjone. V Cagliariju smo  Stanovali v samem centru, in po treh dneh smo bili vsi enakega mnenja, da je mesto tako živo in polno energije, da je res vredno ogleda.

Premik na naslednjo destinacijo je bil celodnevni projekt. Vožnja do mesta Oristano, kjer smo našli plažo Is Arutas, obiskali pisano mesto Bosa in med vožno ponovno uživali ob dih jemajočih razgledih. Maja Zebec 

Porto Tores je bolj kot ne industrijsko mesto, nam je bil super iztočnica do plaž Ezzi Mannu in najbolj opevane plaže na Sardiniji La Pelose. Le ta je bila moja najljubša v treh tednih, čeprav je bila edina na kateri so pobirali vstopnino. Ker je bil večji del našega potovanja zelo razgiban in je bilo veliko akcije in seljenja, smo se odločili, da zadnje dni preživimo malenkost bolj mirno. V mestu Santa Teresa smo bivali v apart hotelu, veliko počivali in se kak dan razvajali samo ob bazenu. Mesto je polno uličnih umetnikov, vzdušje je krasno, mesta plaža Rena Bianca pa sanjska.

Konec našega potovanja smo se odločili zaključiti z obiskom Verone in kasneje še Benetek.

Kako so punce zdržale to dolgo pot? Ste potovanje prilagodili njim ali so se one prilagodile potovanju?

Punce so navajene vožnje, midva pa vedno poskrbiva, da največji del poti prevozimo ponoči, da lahko spijo. Sva pa z Mitjem oba mnenja, da se otrok prilagodi tvojemu načinu življenja in najin je malo bolj avanturističen. Nikoli ne dajeva pretirane pozornosti temu, enostavno se vsi skupaj prepustimo toku. Punce so tudi na potovanju vedno vedele kdaj se selimo, kam gremo, kaj bomo tam doživeli in so se vedno vsakega premika veselile. Z izjemo enega bruhanja med potjo (ki sva v veliki meri skuhala sama), je bilo vedno vse ok. 

Kje vam je bilo najbolj všeč in kje najmanj?

Najbolj všeč so nam bila raziskovanja s čolnom. Otočje La Maddalena, Cala Luna in pa mesto Cagliari.Samo ena stvar je bila, ki nas ni ravno navdušila in sicer mestna plaža v Cagliariju. Precej umazana voda in neurejena plaža, vse ostalo je bilo popolno.

Kakšna anekdota s poti?

Jaz sem bila tista, ki je skrbela za celoten plan poti in ko sem načrtovala pot, sem spregledala, da bo pot proti jugu potekala čez gorovje. Mitju sem cel čas suvereno pripovedovala, da se peljemo po hitri cesti. Punce sva zjutraj pripravila do tega, da so se pri zajtrku najedle jajc in drugih težkih jedi, da bi zdržale dolgo pot. Ko smo se začeli peljati in sem po eni uri ugotovila, da hitre ceste ne bo, je bilo že prepozno. Ovinki in cesta čez kanjone je poskrbela za nekaj slabosti in bruhanja. Smo se pa na koncu na ta račun zelo nasmejali. Mitja je zelo hitro in mirno reagiral, tako da smo situacijo na koncu rešili s smehom na moj račun, kako super načrtovalec poti sem.

Sta imela kaj časa zase?

Čas zase sva imela zjutraj, pri zajtrku in kavici, kakšno minutko na plaži in zvečer, ko so punce zaspale. Načeloma si kar znava utrgati trenutke zase, in jih, četudi so kratki, izkoristiti na polno.

Kako je korona vplivala na potovanje?

Z izjemo tega, da smo se morali vsi testirati za vstop v državo, bi rekla, da ni imela nobenega vpliva. Ali pa smo samo mi tako gledali na situacijo, ker nismo bili obremenjeni z njo.

Kaj bi svetovali tistim družinam, ki bi se podali na podobno pot?

Če se nekdo želi podati na pot, kakršna je bila naša, bi rekla čim manj ali pa nič kompliciranja in veliko uživanja. Pri takšni poti je treba vzeti v zakup, da bo otrok večkrat jedel junk food, da vedno ne bo časa za priravo polnovrednih obrokov. Nujna pa je tudi  dobra organizacija pri pakiranju, da na lokacije ne jemlješ celih kovčkov, ampak samo manjše potovalke, ki jih vnaprej pripraviš s stvarmi, ki jih boš potreboval za par dni.

Kakšni so plani za naslednje potovanje? Bo v dvoje ali z družino?

Trenutno ne upamo planirati ničesar, ker je situacija preveč negotova, upamo, da nam bo decembra uspelo pobegniti v kakšno veliko evropsko mesto, jaz navijam za Köln. V planu je tudi road trip Portugalska in Španija, Grčija in pa velik del Evrope. Enkrat v prihodnosti pa tudi Tajska, Bali, Šri Lanka, …

Kakšne so prednosti in kakšne slabosti potovanja z otroki?

Ko sem Mitju prebrala to vprašanje sva se spogledala in hkrati rekla, da bi težko rekla, da je kakšna slabost. Punce zelo uživajo ob raziskovanju novih krajev, vedno se o kraju veliko pogovarjamo, skupaj preberemo zgodovino in zanimivosti. Vse jih zanima, vsakič postavijo veliko vprašanj, z zanimanjem poslušajo in res se jim vidi da uživajo. Midva pa z vsakim njihovim navdušenim waaaw uživava še bolj in jim želiva pokazati še več.

Maji Zebec in njenim dogodivščinam lahko sledite na blogu, Instagramu ali Facebooku. 

PREBERITE ŠE: Tina Guček o potovanjih z otroki: “Če bo mama živčna in jo bo skrbela tisoč in ena stvar, bo to začutila vsa družina.” #intervju

Foto: Maja Zebec