Festival bralne kulture Prepišna Literatura tokrat brez bližnjic

Festival bralne kulture Prepišno uredništvo, ki se letos imenuje Prepišna Literatura, bo danim razmeram primerno med 7. in 11. decembrom potekal na Youtube kanalu LUD Literatura. Letošnja tema festivala je esejistika, zato je podnaslov festivala Brez bližnjic. Pisanje eseja je namreč težaško delo, kjer se ne da ubirati bližnjic.

Festival bralne kulture LUD Literatura ogranizira že osmo leto zapored. Festival spodbuja debato o zapostavljenih ali manj vidnih knjižnih tematikah. Kot založba, ki se že dolga leta posveča izdajanju tuje in domače esejistike, želijo odpreti čim več prostora za povezavo med bralcem in esejistom. Na dogodkih, ki bodo potekali prek spleta, bodo spregovorili o esejistiki, med drugim z aktualnim Rožančevim nagrajencem. H kratkim predavanjem, tako imenovanim »nakratkim«, bodo povabili različne profile esejistov. Pokazali pa bodo tudi, kako lahko esej zaživi v pripovedovani obliki. Poleg literarnega bodo na prepih postavili tudi filmski esej. In vse to čisto brez bližnjic.

Iskanje smisla v času nesmisla skozi esejistiko

Pogosto, v zadnjem času pa sploh, se sprašujemo, kako poiskati smisel v času nesmisla. Zagotovo ne prek bližnjic. Ampak s tehtnim premislekom in preudarno refleksijo, ki sta osnovi za esejistiko. Čeprav je v literarnem svetu pogosto odrinjena na rob, jo na Prepišni Literaturi postavljajo v samo središče. Ruva se z velikimi temami, neumorno grize v kisla jabolka in skozi goščave besed zasleduje tisto usodno končno misel. Zaradi vseh nevarnosti, v katerih se znajdejo in za katere pogosto niso prepoznani, so esejisti in esejistike nekakšne ogrožene živali, saj lahko svoje bisere zaupajo le predanim in zavzetim bralcem. Ko se piše brez bližnjic, resda ni prostora za senzacionalizem, populizem in posploševanje, a to pomeni tudi brez bližnjic za bralce.

Na dogodek letos prek spleta

Vsi dogodki bodo dostopni na spletu, natančneje na Youtube kanalu LUD Literature tukaj. LUD Literatura je sicer literarno-umetniško društvo, ki že več kot 30 let izdaja revijo Literatura. Ureja tudi svoj spletni medij ludliteratura.si. Ima obsežen knjižni program, izdaja esejistiko in literarno teorijo, prevodno kratko prozo ter izvirno kratko prozo, poezijo in prozo, pa tudi nekaj prevodne poezije in stripov.

FOTO: Unsplash

PREBERITE ŠE: Slovenci in Slovenija skozi oči Japonke Kei #INTERVJU

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Advent v Zagrebu BO, a drugačen, kot smo ga vajeni

Prireditev Advent v Zagrebu je bila v minulih letih ocenjena kot ena najboljših v Evropi. Pred božičnimi in novoletnimi prazniki so hrvaško prestolnico obiskovale množice ljudi, številni tudi iz Slovenije.

Organizatorji številnih evropskih prazničnih sejmov so že napovedali, da jih letos ne bo, a Advent v Zagrebu ostaja. V nekaterih hrvaških mestih božično-novoletni sejmi bodo, a bodo zaradi epidemije nekoliko drugačni. V Zagrebu in na Reki so potrdili, da bodo tudi letos organizirali božično-novoletne sejme, ki bodo potekali od konca novembra do začetka januarja.

Advent v Zagrebu brez drsališča ter stojnic s hrano in pijačo

Zaradi nevarnosti širjenja novega koronavirusa bo tokrat nekoliko manj spremljevalnih prireditev. Zmanjšali so tudi število sejemskih hišk in stojnic, ki jih bodo razpršili na več mestnih lokacij.

Odločili so se, da letos ne bodo postavili enega najatraktivnejših zimskih prizorišč v mestu, velikega drsališča v parku pri glavni železniški postaji. Običajnih več sto sejemskih hišic in stojnic so skrčili na približno 20. Prodajale bodo spominke in bodo stale zgolj na osrednjem trgu bana Josipa Jelačića.

Priljubljene gostinske stojnice, ki so večinoma stale v središču mesta in so pritegnile množice ljudi, tokrat ne bodo dovoljene. “Praznično” hrano in pijačo, kot so klobase in kuhano vino, bodo lahko ponujali le gostinci pred svojimi lokali v različnih delih mesta. V ta namen jim bodo zagotovili dodatno mesto na prostem, ki pa ga bodo morali od svojih teras ločiti s pleksi steklom ali podobnimi pregradami.

V Zagrebu prebivalce pozivajo, naj tudi oni okrasijo okna svojih domov

Celotna prireditev se bo začela 28. novembra pod sloganom Advent v Zagrebu – začutite svetlobo, saj bo tokrat poudarek na praznični okrasitvi in razsvetljavi mestnih ulic, trgov in parkov. Vse prebivalce pozivajo, naj v decembrskem duhu okrasijo tudi okna svojih stanovanj.

V nacionalni koordinaciji gostincev ocenjujejo, da bodo po zaslugi Adventa v Zagrebu ohranili približno 4000 delovnih mest.

Foto: Unsplash, Maja Fister

PREBERITE ŠE: Slovenska tetovatorka, h kateri v Zagreb po tetovažo prihajajo tudi Slovenci

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

To so najboljši kampi v Sloveniji in na Hrvaškem

Kakšen tip popotnika ste? Imate raje udobje hotelskih kompleksov ali svobodo kampiranja? Kamping portal Avtokampi.si je v izboru za Naj kamp Adria podelil nagrade, ki jih prejmejo najboljši kampi sezone v Sloveniji in na Hrvaškem.

Znani so najboljši kampi v Sloveniji in na Hrvaškem! Med domačimi večjimi kampi gredo vse tri nagrade na Gorenjsko. Najboljši je kamp Bled. Med manjšimi kampi je največ glasov prejel kamp Koren iz Kobarida, najboljše glamping naselje je Garden Village Bled, najlepše naselje mobilnih hišic je v River camping Bled, na Rogli pa imajo najbolj urejeno postajališče za avtodome.

Na Hrvaškem so glede na regijo najboljši večji kampi Valkanela, Čikat in Straško, med manjšimi pa kampi Polidor, Draga in Lupis.

Najboljši kampi pri nas so …

Prvo mesto med večjimi kampi so gostje podelili kampu Bled, kjer so v zadnjih letih veliko investirali v ureditev parcel in prenovo sanitarij. Na drugem mestu je River Camping Bled, ki si zasluži posebno pohvalo. Korona kriza jih ni ustavila, tako da so do junija zaključili z vsemi deli in z odprtjem obogatili ponudbo gorenjskih kampov. Na tretjem mestu je kamp Šobec, ki je največji kamp pri nas.

Med manjšimi kampi je najboljši kamp Koren iz Kobarida, kjer so uredili nove lesene hiške, gre pa za najbolj ekološki kamp pri nas. Sledita kampa Polje pri Dolenjskih Toplicah in letos odprt kamp David iz Vipavske doline.

Najlepše mobilne hiške imajo na Bledu

Nagrada za najlepše urejeno naselje mobilnih hišic pa letos ne gre na Hrvaško, ampak v Slovenijo! River Camping Bled je navdušil goste z modernimi hišicami slovenskega proizvajalca Adria in osvojil prvo mesto. Sledijo mobilne hišice v kampu Krk Premium in kampu Aminess Maravea Resort v Novigradu.

V kategoriji najboljši glamping resort je prvo mesto osvojil Glamping  Garden Village Bled, ki navdušuje s spanjem v drevesnih hišicah in glamping šotorih. Njihovo ponudbo dopolnjuje odlična kulinarika v restavraciji znotraj glampinga. Na drugem mestu je vinski glamping Chateau Ramšak iz Maribora, na tretjem pa Glamping Olimia Adria Village.

Letos so tudi avtodomarji aktivneje spoznavali Slovenijo

Urejena postajališča za avtodome omogočajo kratke postanke popotnikom, veliko pa je tudi domačih avtodomarjev, ki so letos še bolj množično spoznavali Slovenijo. Največ glasov je dobil PZA Rogla, ki je zaradi možnosti smučanja priljubljen pozimi, poleti pa ga obiščejo ljubitelji pohodništva in kolesarjenja. Na drugo mesto se je uvrstil PZA Koper in na tretje prenovljeno postajališče v Kostanjevici na Krki.

Najboljši kampi v Istri, Kvarnerju in Dalmaciji

Med velikimi istrskimi kampi je zmagal kamp Valkanela iz Vrsarja. Drugo mesto si je prislužil kamp Lanterna Premium Resort in tretje kamp Porto Sole iz Vrsarja.

Kamp Polidor iz Funtane je kot kaže zelo priljubljen pri Slovencih, saj je že drugič zapovrstjo osvojil prvo mesto med manjšimi kampi v Istri. Sledita kampa Lighthouse iz Savudrije in kamp Puntica iz Funtane.

Na Kvarnerju je ponovni zmagovalec kamp Čikat, kjer so letos uredili nove parcele, z novimi igrišči izboljšali ponudbo športa ter prenovili še enega od sanitarnih objektov. Na drugem mestu je kamp Kovačine s Cresa, ki je priljubljen pri družinah, na tretjem pa kamp Njivice, ki pa se po novem imenuje kamp Aminess Atea Resort.

Med manjšimi kampi je največ glasov prejel kamp Draga iz Moščeniške Drage, ki ga vodi mlada slovenska ekipa. Sledita kampa Mali iz Baške in Rapoča iz Nerezin na Lošinju.

Najboljši večji dalmatinski kamp je tudi letos kamp Straško iz Novalje. Slovenci imajo radi veliko sence na parcelah in odlično otroško animacijo. Drugo mesto gre v kamp Šimuni na Pagu, tretje pa v kamp Adriatic v Primoštenu.

Najboljši manjši kamp v Dalmaciji imajo na Peljšecu, kjer v kraju Lovište deluje kamp Lupis. Drugo mesto gre v kamp Slanica na otoku Murter, tretje pa v kamp Navis na otoku Pag. 

Top kampi za nudistično kampiranje so …

Ob Jadranu imamo samo še 14 lokacij, namenjenih nudističnemu kampiranju in med FKK kampi je največ glasov dobil kamp Koversada iz Vrsarja. Sledita kampa Ulika iz Poreča in Baldarin s Cresa.

Domačo sezono dvignili turistični boni

Slovenski kampi so se po marčevskem zaprtju odprli šele konec maja. Uvedba turističnih bonov in želja po preživetju počitnic v naravi sta vzroka, da so Slovenci rešili domačo sezono in do konca septembra ustvarili 841.000 nočitev. Glede na prejšnjo sezono je to za kar 61 % več. Občutno manj pa je bilo nizozemskih gostov, ki večji del poletja niso smeli bivati pri nas, zato je skupno število nočitev v kampih manjše za 28 %.

Na Hrvaškem letos 30 odstotkov manj Slovencev

Hrvaški kampi sicer beležijo slabšo sezono v primerjavi z lansko, kar je posledica zapiranja evropskih meja. Skupno beležijo kar 52 odstotkov manj nočitev.

Največ Slovencev je kampiralo v Istri in Kvarnerju, med kraji pa so bili najbolj priljubljeni Medulin, Mali Lošinj in Novalja. Slovenski gostje so v kampih ob Jadranu ustvarili nekaj več kot 2 milijona nočitev, kar je 30 odstotkov manj kot lani.

Foto: sava-camping.com/Jošt Gantar in sobec.si

PREBERITE ŠE: Tereza: Hvaležna sem, da živim na delu sveta, kjer vedno lahko pobegnem v naravo #intervju

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

To so top slovenski wellnessi tega leta

Tokratna razglasitev in podelitev priznanj Naj Wellness 2019/2020 je zaradi omejitev potekala na drugačen način – preko radijskih valov turistično informativne oddaje Dobro jutro, Slovenija. Nazivi za top slovenski wellness so bili podeljeni na podlagi skupno več kot 15.500 prejetih glasov.

Naziv Naj wellness 2019/2020 so prejeli Wellness Orhidelia Term Olimia, Wellness Paradiso iz Dobove, mariborska Oaza miru, Wellness Vodnega mesta Atlantis in Wellness Lara z Jelenovega grebena.

Čeprav je bila letošnja sezona obratovanja wellessov zaradi epidemiološke situacije okrnjena, si prav vsi, ki skrbijo za delovanje številnih centrov dobrega počutja, zaslužijo posebno priznanje. Nekateri izmed njih so v začetku oktobra optimistično pričeli odpirati vrata ljubiteljem zdravega načina življenja, savnanja in sprostitvenih masaž, med njimi so tudi nagrajenci akcije Naj wellness 2019/2020.

Wellness Orhidelia

Prvo mesto v kategoriji velikih rezidentov je, tako kot že vrsto let zapored, osvojil ljubljanski Wellness Vodnega mesta Atlantis. Prav tako je drugo mesto obdržal Sense Wellness club iz Ljubljane. Na tretjega se je tokrat povzpel Wellness Galactica iz Velenja.

V kategoriji malih rezidentov so prva tri mesta obdržali lanskoletni favoriti. Tudi tokrat najbolj prepričal wellness center Oaza miru iz Maribora. Na drugem mestu je Beli Lotos iz Kranja in na tretjem Fanči iz Ljubljane.

Oaza miru

Zmagovalec kategorije Turizem – mali je Wellness Paradiso, drugo mesto je zasedel Vitarium iz Šmarjeških Toplic, ki spada pod okrilje Term Krka, ter tretje Wellness Term Banovci.

Wellness Orhidelia Term Olimia je ponovno postal “Naj wellness” v kategoriji velikih centrov sproščanja in užitka. Na drugem in tretjem mestu pa je letos sledil preobrat. Na drugo mesto se je povzpel Wellness Spa Center, Thermana Laško, tretjega pa je zasedla Balnea Term Dolenjske Toplice, prav tako del skupine Terme Krka.

Kategorija Podeželski wellness vsako leto prinaša največ novih imen. Sicer na prvem mestu ostaja stara znanka – Wellness Lara z Jelenovega grebena. Na drugo mesto se je uvrstil Lavender Hill eco resort iz Polzele. Na tretje pa wellness Kmetije Podpečan iz Žalca.

Wellness Lara

Namen akcije je predstaviti prednosti in novosti wellness centrov

Glavni namen medijske akcije še vedno ostaja širši javnosti posredovati čim več informacij o zdravem načinu življenja na splošno ter o novostih slovenskih wellness centrov.

“Resnično upamo, da letošnja situacija ne bo okrnila razvoja novih produktov in storitev, saj so različne tehnike sproščanja in aktivnosti, ne samo za telo temveč tudi duha, zelo pomembna v teh negotovih časih. Upamo, da bodo podeljena priznanja v spodbudo vsem, da zavzeto nadaljujejo s svojim delom in poslanstvom – zagotavljati čim več možnosti za zdravo preživljanje prostega časa”, so ob zaključku akcije izpostavili v uredništvu Dobro jutro, Slovenija.

Foto: Wellness Orhidelia, Oaza miru, Wellness Lara

PREBERITE ŠE: Tereza: Hvaležna sem, da živim na delu sveta, kjer vedno lahko pobegnem v naravo #intervju

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Recept: Prekmurska gibanica, prava kulinarična uspešnica

Prekmurska gibanica je stara praznična in obredna jed, ki se je v pokrajini ob Muri uveljavila že v zelo starih časih. Zaščiteno ima ime in recepturo, ki je predpisana v specifikaciji. Mi pa z vami tokrat delimo recept, ki so nam ga zaupali pri Društvu za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot.

Prekmurci pri svoji kulinariki radi poudarijo, da kalorij ne preštevajo. In ena takšnih jedi, kjer pri energijski vrednosti raje malo zamižimo, je tudi prekmurska gibanica. Prekmurska gibanica je posebnost med sladicami, ki jo uvrščamo med slovenske nacionalne kulinarične dobrote. Ponaša se z evropsko zaščito zajamčene tradicionalne posebnosti.

Prekmurska gibanica je ime dobila po besedi guba

Ta stara prekmurska praznična in obredna jed je dobila ime po besedi guba (güba) in se je v pokrajini ob Muri uveljavljala že v zelo starih časih. Najstarejši pisni vir seže v leto 1828, ko je župnik Jožef Kosič sestavil spis, v katerem omenja gibanico kot posebno prekmursko jed, ki na svatbi nikakor ne sme manjkati, prav tako jo postrežejo delavcem ob večjem opravilu. Zelo podroben zapisan recept za prekmursko gibanico sta objavila Andreja Grum in Ivan Vozelj v knjigi »Slovenske narodne jedi« iz leta 1964. O prekmurski gibanici pa je spregovoril tudi največji prekmurski pisatelj Miško Kranjec v svojem delu »Povest o dobrih ljudeh« (1972).

RECEPT: Prekmurska gibanica

SESTAVINE

Za velikost modela za pečenje cca. 40 x 30 cm potrebujemo:

– krhko testo,
– vlečeno testo,
– 300 g mletega maka,
– 1,2 kg skute,
– 300 g mletih orehov,
– 1,5 kg naribanih jabolk,
– 420 g sladkorja,
– 250 g margarine (lahko tudi masla, svinjske masti ali rastlinskega olja),
– 5 jajc,
– 800 ml kisle ali sladke smetane,
– 6 vaniljevih sladkorjev (po želji),
– cimet,
– sol

PRIPRAVA NADEVOV IN POLIVOV

MAKOV NADEV pripravimo iz 300 g mletega maka, 100 g sladkorja in po želji 1 vaniljevega sladkorja.

SKUTIN NADEV pripravimo iz 1,2 kg skute, ki ji dodamo dve jajci, 100 g sladkorja, po želji 2 vaniljeva sladkorja in po potrebi ščepec soli.

OREHOV NADEV pripravimo iz 300 g mletih orehov, 100 g sladkorja in po želji 1 vaniljevega sladkorja.

JABOLČNI NADEV pripravimo iz 1,5 kg naribanih jabolk bolj kisle sorte, 120 g sladkorja, po želji 2 vaniljevih sladkorjev ter dodamo cimet.

SMETANOV POLIV pripravimo iz 800 ml smetane in treh jajc. Cela jajca počasi razžvrkljamo skupaj s smetano.

MAŠČOBNI POLIV pripravimo tako, da raztopimo 250 g margarine (lahko tudi masla ali svinjske masti) ali uporabimo rastlinsko olje.

POSTOPEK PRIPRAVE IN PEKA 

Na dno pekača najprej položimo plast krhkega testa, nato plast vlečenega testa, na katerega razporedimo polovico makovega nadeva in ga prelijemo z maščobnim in smetanovim polivom. Prekrijemo z drugo plastjo vlečenega testa, na katerega razporedimo polovico skutinega nadeva, nato pa še orehov in jabolčni nadev.

Vsako plast z nadevi prelijemo z maščobnim in smetanovim polivom in vsak nadev prekrijemo s plastjo vlečenega testa in postopek dvakrat ponovimo. Čez zadnji nadev se položi plast vlečenega testa, ki se poškropi s smetanovim ali maščobnim prelivom in čez njo se položi še zadnja plast vlečenega testa, ki se premaže z maščobnim polivom ali kombinacijo maščobnega in smetanovega poliva.

Priporočen čas in temperatura pečenja je 2 uri pri 170 do 180 °C, oziroma se prilagodi vrsti pečice.

Pa dober tek!

Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot sicer združuje ponudnike kakovostnih prehrambnih izdelkov v skupnih prizadevanjih za zaščito, izboljšanje kakovosti in promocijo prehrambnih izdelkov, značilnih za Prekmurje. Več o njihovem delu in še kakšen odličen recept pa najdete TUKAJ.

PREBERITE ŠE:

– Prekmurje: Rajhov recept za langaš, paprikaš in bezgov sladoled

– Tereza: Hvaležna sem, da živim na delu sveta, kjer vedno lahko pobegnem v naravo #intervju

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

To je slovensko smučišče, ki je pristalo na seznamu top 7 edinstvenih v Evropi

Snežna pošiljka je pobelila Slovenijo in zagnala slovenska smučišča. Kot nalašč za novico, da je Lonely Planet na svoj seznam 7 edinstvenih smučišč v Evropi uvrstil tudi priljubljeno slovensko smučišče Kanin – Sella Nevea.

Kanin na seznamu Lonely Planeta

Lonely Planet je objavil seznam 7 edinstvenih smučišč v Evropi, na njega pa je uvrstil tudi smučišče Kanin – Sella Nevea. Smuka v visokogorju na naravnem snegu in pogled do morja sta vsekakor edinstveno doživetje. Omemba pa je posebna čast za najvišje ležeče slovensko smučišče.

Poleg Kanina je Lonely Planet v izbor vključil še smučišča Riksgränsen na Švedskem, Romsdalen na Norveškem, Le Mont-Dore v Franciji, Vals v Švici, Val di Solda v Italiji in Jasná na Slovaškem.

Na Kaninu zimo pričakujejo kmalu

S predprodajo smučarskih vozovnic so na Kaninu začeli že 1. oktobra. Od septembra visokogorski center Kanin ob lepem vremenu obratuje samo ob vikendih, od petka do nedelje. Kot je pojasnila direktorica Javnega zavoda Sončni Kanin Manuela Božič Badalič, se med tednom že intenzivno pripravljajo na zimo in opravljajo nujna vzdrževalna dela. Če bo vreme ugodno, bodo obratovali še nekaj naslednjih jesenskih vikendov, potem pa že pričakujejo prvi sneg. Na Kaninu, ki leži na 2300 metrih nadmorske višine, namreč zima lahko kmalu potrka na vrata.

Center Kanin čakajo še velike investicije

Visokogorski center Kanin v naslednjih letih sicer čaka velika investicija. Leto 2023 je namreč zadnje leto, ko morajo zgraditi novo krožnokabinsko žičnico. Obstoječa bo takrat dopolnila 50 let, to pa je tudi skrajni rok, do katerega proizvajalec še zagotavlja rezervne dele. Zatem obratovalnega dovoljenja ne bo več mogoče podaljšati. Ker gre za zahtevno, ampak na drugi strani nujno potrebno investicijo, mora na pomoč priskočiti tudi država. Trenutno je v teku pridobivanje soglasij lastnikov zemljišč med postajama A in B, od postaje B pa do vrha so zemljišča že v lasti Občine Bovec.

Kam s starimi gondolami?

Ob vstopni postaji pa po novem ujamete tudi gondolsko vas. Na Kaninu imajo namreč več gondol, ki niso v uporabi in jih ne morejo popraviti, zato so jih pred kratkim preoblikovali v nekakšno vasico, v kateri se bodo lahko predstavili lokalni ponudniki različnih dobrot.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Ideja za oddih: Zimska pravljica v Sloveniji (5 nočitev na turistične bone)

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Slavni oskarjevec v Dubrovniku snema film o izmišljeni različici samega sebe

Dubrovnik je dobro znana kulisa snemanja velikih hollywoodskih filmov in serij. Kot kaže pa se filmske ekipe k sosedom odpravljajo tudi sredi pandemije. Med njimi sta tudi z oskarjem nagrajeni hollywoodski zvezdnik Nicolas Cage in Pedro Pascal, ki ga poznamo iz Igre prestolov.

Z oskarjem nagrajeni hollywoodski zvezdnik Nicolas Cage v Dubrovniku snema novi celovečerec The Unbereable Wight of Massive Talent. V filmu bo upodobil izmišljeno različico samega sebe, ki si izjemno želi dobiti vlogo v filmu Quentina Tarantina. Igralec se v svojem novem filmu sooča tudi z egoističnim Cageom iz 90. let minulega stoletja, ki ga obtožuje, da je kriv za celo vrsto slabih filmov, zaradi česar se je znašel na robu bankrota.

Dubrovnik je v svetu sicer zelo priljubljen prav zaradi snemanja uspešnih nadaljevank in celovečercev. Med njimi so Igra prestolov, Vojna zvezd, Mama Mia in Borgia, pa tudi novejših filmov o Robinu Hoodu in Jamesu Bondu ter številnih drugih.

Nicolas Cage snema v vili Šeherezada

Kot poroča Jutarnji list se je Nicolas Cage nastanil v dubrovniškem hotelu Argentina, snemanje pa so se začeli v ponedeljek v znameniti vili Šeherzada. Iz hrvaškega avdiovizualnega centra (Havc) so sporočili, da bo snemanje filma v Dubrovniku potekalo 15 dni. Na svoji spletni strani pa so izpostavili, da je omenjeni obisk Hrvaško v svetu potrdil kot epidemiološko varno lokacijo tudi za snemanje filmov.

Ob Cageu igra tudi zvezdnik serij Igra prestolov in Narcos

Ob Cageu bo v filmu zigral tudi čilski igralec Pedro Pascal. Ljubitelji serije Igra prestolov, ki so jo med drugim prav tako snemali v Dubrovniku, ga zagotovo poznate po vlogi Oberyna Martella ali pa po vlogi Javierja Pene v seriji Narcos. Če zaradi pandemije ne bo zapletov pri produkciji, bo film premiero doživel marca 2021.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Vrelci termalne vode ob Savinji, ki so bili nekoč dostopni le izbrancem

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Slovenija v tujih medijih kot top destinacija za 2021

Eden najprestižnejših in vplivnih medijev na področju turizma – Conde Nast Traveller – je objavil lestvico najbolj zaželenih destinacij za leto 2021 in na prvo mesto seznama postavil Slovenijo.

Slovenija kot top popotniška destinacija za 2021

V članku so Slovenijo opisali kot vznemirljivo vrhunsko destinacijo na področju gastronomije in vin. Izpostavili so tudi edinstveno neokrnjeno naravo naše dežele, reke, ki se ponašajo s turkizno barvo, bogastvo številnih jezer, gore in planine ter čist zrak.

Pri slovenski gastronomiji jih je navdušila trajnost. Izpostavljena je tudi nedavna pridobitev Michelinovih zvezdic. Omenili pa so tudi pomemben naziv – Slovenija kot Evropska gastronomska regija 2021.

Izpostavili so tudi nedavno Decanterjevo nagrado za najboljše oranžno vino na svetu, ki ga je za Dolium Muškat Ottonel prejel vinar Božidar Zorjan ter novo pridobitev v Novi Gorici, prvo plavajočo vasico Pikol Lake Village.

Pri nas tudi drugi medijski pomembneži

Slovenijo so v preteklih tednih obiskali številni novinarji uglednih tujih medijskih hiš, v prihodnjih tednih pa bodo v sodelovanju z STO našo deželo odkrivali novinarji več vplivnih globalnih medijev. Doživetja naše dežele so pravkar spoznavali novinarji vodnika Michelin in novinarji dveh najuglednejših globalnih medijev – National Geographic Traveller in The Guardian. Oktobra bo Slovenijo ponovno obiskal novinar prestižnega medija Conde Nast Traveller. Celoten članek lahko preberetu TU.

Omembe, ki štejejo

Izpostavitev Slovenije kot turistične destinacije v tako pomembnem svetovnem mediju je velik uspeh in ključno vpliva na pozicioniranje Slovenije kot trajnostne destinacije za 5-zvezdična doživetja. Conde Nast Traveller se namreč uvršča med najbolj prestižne revije z bralci, ki iščejo edinstvena doživetja.

Foto: Unsplash/Lenka Žigon

PREBERITE ŠE: To so slovenske restavracije, ki so dobile Michelinove zvezdice!

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.