Vandraj insider: London ti nikoli ne da občutka, da ne bi mogel biti to, kar si v resnici

Po svetu vandra vedno več Slovenk in Slovencev, nekateri med njimi pa so si prek naših meja našli tudi nov dom. Beg možganov ali lov za boljšim življenjem? V rubriki Vandraj insider bodo mladi, ki živijo in ustvarjajo v tujini, vsak teden z nami delili svojo zgodbo, izkušnje in najljubše kotičke mesta, v katerem živijo.

*****

Tokrat smo klepetali s Suzano Marinkovič, 28-letno Slovenko, ki kljub napornemu delavniku uspe potovati, spremljati modo, fotografirati in pisati blog. Zase pravi, da je tipična strelka – prijazna, komunikativna, pozitivna in vedno pripravljena pomagati ljudem; zato se je tudi odločila za poklic medicinske sestre. Svoj dom je našla v Londonu, z nami pa delila svoje najljubše kotičke v mestu in še marsikaj.

Od kdaj živiš v Londonu?

V Veliko Britanijo (natančneje v Wales) sem se preselila Januarja 2017, kjer sem delala kot medicinska sestra na domu. Ker sem nekako vedno našla ljubezen do večjih mest in ker je London moje najljubše mesto, sem se v London preselila junija letos, ko sem dobila novo priložnost za službo.

S čim se tam ukvarjaš/preživljaš?

Po poklicu sem medicinska sestra, trenutno v Londonu delam s paraplegiki in tetraplegiki, kjer nudimo zdravstveno nego in oskrbo na domu. V prostem času pa se ukvarjam tudi s fotografijo in neizmerno me zanima moda, zato pišem tudi blog, ki je namenjen modi, življenjskemu stilu in potovanjih.

Zakaj si se odločila za tujino?

Tujina me je vedno zelo zanimala, nekako se v Sloveniji nikoli nisem našla. Po letu 2013, kok sem bila na izmenjavi na Finskem in sem se tam super počutila, sem vedela da je tujina nekaj zame. In ker mi je šla Angleščina vedno super, je bila moja prva izbira Velika Britanija. V Slovenijo se rada vrnem, tukaj imam družino in prijatelje, vendar sem kot medicinska sestra težko našla dobro službo, pa tudi za ostale poklice se mi zdi, da je v Sloveniji osnova za dobro službo najprej imeti poznanstva, potem šele znanje in ostalo.

Te kdaj muči domotožje?

Iskreno, nikoli nimam krize glede domotožja in nisem tip človeka, ki bi doma jokal, ker ni v domačem okolju, vsekakor pa pogrešam družino in prijatelje in včasih po napornem dnevu potrebujem mamin objem ali pa kavo z najboljšo prijateljico.

[O mestu:]

Pridevnik, ki najbolje opiše mesto, v katerem živiš?

Opisala bi ga kot barvitega. Je pa vsekakor tudi kaotičen.

Kako pa bi ga opisala z več besedami?

London je neverjeten, tam se nikoli ne počutim samo. Nikoli nimam občutka, da ne bi mogla biti tisto kar sem. V Sloveniji smo še vedno nekako omejeni, še posebej, če si iz manjšega mesta, te kdaj pa kdaj ljudje čudno gledajo, če imaš oblečeno nekaj, kar ni vsakdanje. V Londonu tega ni, si lahko točno to, kar si, oziroma kar hočeš biti. Lahko imaš klobuk, roza lase, črno šminko na ustnicah … Ima toliko neverjetnih restavracij, nešteto odprtih kuhinj, čudovitih muzejev, v glavnem nešteto možnosti za početi karkoli. V Londonu ti ne more biti dolgčas.

Kakšni pa so Londončani?

Vsi pravijo, kako so v Londonu vsi nesramni. Vsaj jaz zaenkrat tega nikoli nisem doživela. V bistvu mislim, da je ravno nasprotno. So zelo dostopni, vljudni, pripravljeni pomagati … Vedno, ko se na podzemni mučim s kovčkom, mi vsaj eden priskoči na pomoč pri dvigovanju.

Tvoji trije razlogi za obisk mesta so…

Vse znamenitosti, ki jih London ponuja; od London Eye-a, do Buckinghamske palače, Tower Bridga in Hyde parka. Pa tudi shopping na Oxford Streetu je nujen in pa seveda dobra hrana.

Mesto je najlepše…

Poleti! Glede na to, da je to v Londonu veliko dežja, je vseeno poleti najlepše, ko je toplo, vendar ne prevroče in ko se mogoče dež malo umakne.

Kako varno se počutiš v mestu?

Glede na pretekle dogodke, se seveda počutim rahlo ogroženo, vendar se mi zdi, da v nobenem večjem mestu ne moreš čutiti 100% varnosti.

[O urbanih kotičkih:]

Najljubši kotiček za sprostitev: Nekako me najbolj sproščajo knjižnice, v Londonu jih je ogromno, najljubša zagotovo British Library na King Crossu. Pa tudi Hyde park je čudovit za sprostitev.

Najboljšo kavo potrežejo v: Zelo neizvirno vem, ampak jaz obožujem Starbucks ali Costo.

Najboljše kosilo najdeš pri: Jamies Italian. Best pasta ever. Ali pa Azijska restavracija Wagamama je odlična.

Tradicionalna jed, ki te je navdušila: Tipični angleški zajtrk mi je super, čeprav ga prej nisem marala, pa tudi scones ali pa tradicionalna carrot cake.

Muzej ali galerija, kamor te rado zanese: Zadnjič sem obiskala Design Museum v Kensingtonu in je super, za vse tiste, ki vas zanima industrija, arhitektura, grafika, moda. Poleg tega gre denar, s katerim kupiš karto za vstop v muzej, v dobrodelne namene.

Park, kjer najraje poležavaš: Hyde park

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Open food marketov je ogromno, ki so super, vendar niso toliko omenjeni.

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Muzej voščenih figur Madame Tussauds

Najboljša zabava v mestu: Soho Street

Najljubši festival/dogodek v mestu: British summer time festival v Hyde parku

[Uporabno:]

Najugodnejši prevoz po mestu?

Avtobus, vlak, podzemna. Brez Oyster card v Lodonu ne gre.

Najugodnejša pot iz Slovenije do tja?

Vsakodnevni nizkocenovni leti iz Londona z Ryanair, Wizzair ali Easyjet.

[Plus in minus:]

Prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji.

London je ogromen, hiter in še posebej na začetku finančno velik zalogaj. V Sloveniji je vseeno veliko ceneje in bolj umirjeno.

Prednosti in slabosti dela v tujini?

Prednosti so vsekakor spoznavanje sebe in novih ljudi, kultur in neskončne možnosti za razvoj. Slabosti? Drugačen pristop ljudi, druga kultura, katere včasih nismo navajeni. Poleg tega gre za tuj jezik, v katerem se lahko kdaj težje izraziš.

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 najtežje): 7!

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: 7

Stopnja občutka varnosti v mestu od 1 do 10: 9

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 5

Foto: osebni arhiv

Preko Airbnb-ja lahko stanuješ v Trumpovi hiši

Najemnik hiše v newyorškem Queensu, v kateri je prva štiri leta svojega življenja preživel ameriški predsednik Donald Trump, se je odločil, da bo koval železo, dokler je vroče in je dal hiško v najem preko Airbnb za 725 dolarjev na noč.

V tistem predelu New Yorka so sicer cene za prenočitev več kot občutno nižje, vendar pa strank ne bo manjkalo. Hiša s petimi spalnicami, ki jo je zgradil predsednikov sedaj že pokojni oče Fred, lahko namreč prenoči do 20 oseb, trdi lastnik.

Hiša stoji v predelu Queensa Jamaica Estates, ki je od središča mesta Manhattna oddaljena sicer le nekaj kilometrov, lahko pa bila na drugem planetu, saj je dobesedno sredi ničesar, med drugim tudi kar zadeva dostop s podzemno železnico. Do nje je mogoče priti v spodobnem času le z avtomobilom.

Hišo je nepremičninski podjetnik Michael Davis lani po Trumpovi zmagi na volitvah za 2,1 milijona dolarjev prodal kitajskemu vlagatelju, ki mu jo je potem dal v najem za 4000 dolarjev na mesec. Davis računa, da bo to vsoto zlahka pokril na račun radovednežev ali Trumpovih oboževalcev.

Oglas za najem pravi, da je sredi dnevne sobe Trumpova podoba iz kartona, ki je menda imenitna spremljevalka za spremljanje programa televizije Fox News. Oglašuje se kot popolna namestitev za newyorške počitnice.

Vir: STA
Foto: Thinkstock

Vandraj insider: Skok v Sydney, mesto dobrih vibracij

Po svetu vandra vedno več Slovenk in Slovencev, nekateri med njimi pa so si prek naših meja našli tudi nov dom. Beg možganov ali lov za boljšim življenjem? V rubriki Vandraj insider bodo mladi, ki živijo in ustvarjajo v tujini, vsak teden z nami delili svojo zgodbo, izkušnje in najljubše kotičke mesta, v katerem živijo.

 *****

Tokrat smo odvandrali na drug konec sveta – v Avstralijo, kjer se nam je iz Sydneya oglasila Natalija Brumec. A še prej poglejmo, kako se je tam znašla. V Mariboru rojena gospodična iz Poljčan se je po končanem študiju na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, smer Komunikologija – medijske in komunikacijske študije, preselila v London, kjer je dobila ponudbo za službo. Čeprav naj bi na Otoku ostala le nekaj mesecev, so se ti raztegnili na sedem let, v katerih je vmes raziskovala tudi druge zanimive kotičke Evrope in Afrike, se za dobrodelne namene povzpela na Kilimanjaro in skoraj leto dni potovala po Južni Ameriki, kjer je učila španščino in sodelovala pri različnih prostovoljnih projektih.

Glavna krivca za njeno ljubezen do potovanj, nemiren raziskovalni duh in strast do odkrivanja novih kultur sta verjetno kar njena starša, oba velika avanturista. Skupaj z njima in bratom Renejem, ki sedaj živi v Pragi, je že kot otrok veliko prepotovala, največkrat so bile to dolge ture z avtodomom. “Danes sem jima hvaležna za čarobno otroštvo, saj sta pripomogla k temu, kar sem in da zmeraj sledim svojim sanjam,” nam je zaupala Natalija. In kako je pristala v Sydneyu?

Od kdaj živite v Sydneyju in s čim se tam ukvarjate oziroma preživljate?

V Sydney sem se s fantom preselila oktobra 2015. Fant je dobil možnost napredovanja v službi in s tem povezano sponzorstvo, tako da sva prišla v Sydney oborožena z delovnima vizama, ki nama omogočata, da tukaj delava štiri leta. Glede na nedavne legislacijske spremembe migrantov in viz, je to izjemna sreča in neizmerna priložnost, ki je enostavno nisva mogla izpustiti.

Še prej sem v Londonu delala kot projektni vodja javnomnenjskih raziskavah, kar je bilo področje mojega študija. S prihodom v Sydney pa sem se podala na novo karierno pot “wellbeinga” in ravno končujem diplomski študij iz manualne terapije. V prostem času pa se redno ukvarjam z jogo in plesom.

Se boste kdaj vrnili v Slovenijo?

V prihodnosti bi rada prišla bližje domu, vsaj na isto celino. Avstralija je čaroben kontinent, edina slaba stran je, da je na drugem koncu sveta.

Vas kdaj ujame domotožje?

Menim, da je dom tam, kjer si ga ustvariš. Je pa res, da je pomembno deliti trenutke z ljudmi, ki so nam blizu. Zato pogrešam družino in prijatelje, nostalgija na Slovenijo pa me vedno znova omehča.

Kaj iz Slovenije najbolj pogrešate?

Najbolj pogrešam babičino kuhinjo (smeh)!

[O mestu:]  

Kako bi opisali Sydney?

V Sydneyu ti nikoli ne zmanjka plaž in kotičkov za raziskovanje, vendar je dokaj mlado in neidentificirano mesto, predvsem glede na faktor oddaljenosti in sveže zgodovine, zaradi česar Avstralija za zgled še zmeraj gleda proti Zahodu. To je zelo aktivno mesto, diha z letnimi časi – oziroma v poletnem surferskem stilu – in težko najdeš koga, ki se ne ukvarja s športom. Je mesto, ki odpira vrata ogromno študentom in backpackerjem, ki polnijo ulice, hostle in plaže s svežimi vibracijami.

Trije razlogi za obisk mesta so … sončni vzhodi ob obali, surfanje in hrana!

Mesto je najlepše … na začetku poletja, ker še ni prevroče in so dnevi že daljši.

[O urbanih kotičkih:]

Najljubši kotiček za sprostitev: Coogee Beach.

Najboljšo kavo potrežejo v: Kavarnic je tukaj malo morje in težko je najti eno, kjer delajo najboljšo kavo, saj jo najdeš skoraj povsod. Kdo bi si mislil, da so Avstralci takšni “kofetkarji”. Dobro kavo v povprečju dobiš za 4 avstralske dolarje.

Najboljše kosilo najdete pri: Prav tako kot kava, je tudi tukajšnja hrana odlična. Ne samo vpliv Azije, tudi njihov odnos do hrane in zdravega načina življenja je nalezljiv. Če sem v Londonu na vse pretege iskala kakšen dober plac z ugodno, vendar zelo okusno hrano, mi tukaj tega ni treba. Avstralci spominjajo na ležerne gurmane in je obisk restavracij tukaj res nestresna in denarnici prijazna izkušnja. Povprečno lahko dobiš zelo dobro kosilo / večerjo za 15 avstralskih dolarjev na osebo.

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Pica, obložena s kengurujevim, emujevim in krokodiljim mesom.

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Museum of Contemporary Art.

Park, kjer najraje poležavate: Rushcutters Bay in Botanical Gardens.

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Sydney Observatory.

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Opera House Bar.

Najboljša zabava v mestu: The Glenmore Hotel, Sydney Opera Bar, Coogee Pavilion in vsekakor poletni BBQ na plaži.

Najljubši festival/dogodek v mestu: Sydney Summer Festival in New Years Eve.

[Uporabno:]

Kateri je najugodnejši prevoz po mestu?

Avtobus! Ali vlak, če živiš bolj izven centra mesta. Tukaj ni podzemnih železnic in promet na cesti je zjutraj lahko nočna mora. Povprečna cena povratne avtobusne vozovnice iz Bondi Beach do centra mesta je na primer AUD$10. Lahko pa skočiš na ferry ladjo, če si na severni strani mostu – povratna karta stane okoli AUD$7.

Kakšna je najugodnejša pot iz Slovenije do tja?

Letalo: Dunaj – Dubaj – Sydney bi bila ena od možnosti, saj ni direktnega leta iz Evrope. Če naletiš na povratno karto okoli 800-900 evrov, je to izjemno dobra cena, drugače pa se vse vrti okoli 1000-1200 evrov, sploh v poletnih mesecih (december, januar, februar) lahko še več.

[Plus in minus:]

Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?

Menim, da ima enega najlepših pristanišč na svetu, z ikonično Sydney operno hišo in Harbour Bridgom. Zime tukaj dejansko ni, trenutno smo v sezoni zime in imamo povprečne dnevne temperature okoli 20 stopinj, ponoči lahko včasih pade tudi do 5 stopinj nad ničlo. Slabost je ta, da njihova infrastruktura ni pripravljena na mrzle temperature in je lahko včasih v stanovanju bolj mrzlo kot na cesti.

Kaj pa prednosti in slabosti dela v tujini?

Prednost je ta, da Slovenci večinoma govorimo kar nekaj tujih jezikov in se mi zdi, da nas to velikokrat postavi v prednost pred drugimi. Slabost življenja v Sydneyu je predvsem drago zdravstvo in cene nepremičnin so izjemno visoke.

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10: 7

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: 5

Občutek varnosti od 1 do 10: 8

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 5

 

Foto: Osebni arhiv Natalije Brumec

 

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu? Pišite nam na maja@vandraj.si ali eva@vandraj.si!

Vandraj insider: Slovenka, ki živi v Mehiki in jo lahko gledate v telenovelah

Po svetu vandra vedno več Slovenk in Slovencev, nekateri med njimi pa so si prek naših meja našli tudi nov dom. Beg možganov ali lov za boljšim življenjem? V rubriki Vandraj insider bodo mladi, ki živijo in ustvarjajo v tujini, vsak teden z nami delili svojo zgodbo, izkušnje in najljubše kotičke mesta, v katerem živijo.

*****

Sandra Debelak je Slovenka, ki je svojim sanjam sledila na drug kontinent in v popolnoma drugo kulturo. Svoje življenje je januarja 2013 preselila v Mehiko in v tamkajšnji prestolnici Ciudad de México končala 3-letni študij na mehiški igralski akademiji Televisa CEA.

Poleg vlog v gledališču je zaigrala tudi v več delih čez lužo izjemno priljubljenih televizijskih serij La Rosa de Guadalupe in Como dice el dicho, pred kratkim pa je imela tudi manjšo vlogo v znani narko seriji El Señor de los Cielos 5. Oktobra bo dobila tudi permanentno delovno vizo, ki ji bo odprla še več vrat v igralskem svetu.

Kot pravi, jo v Mehiki poznajo kot dekle, ki mora vsakič znova razlagati, da ne razume ruščine in da je pravzaprav Slovenka in ne Slovakinja, nam pa bo razkrila nekaj svojih naljubših kotičkov mesta.

[O mestu:]

Kako bi opisali prestolnico Mehike – Mexico City oziroma Ciudad de México?

To je veliko in noro mesto z zelo zanimivo kulturo. V Mexico Cityju se vedno nekaj dogaja. Razdalje med točkama A in B so velike, sploh zaradi prometa, v katerem potrebuješ minimalno eno uro za najmanjši premik. Če se ti mudi že ko greš od doma, boš zagotovo zamudil.

In kakšni so tamkajšnji ljudje?

Ljudje so zelo odprti in zgovorni. Ko greš v trgovino, se neznanci začnejo s teboj kar pogovarjati, kar v Sloveniji ni v navadi. So zabavljači, uslugo pa ti naredijo z veseljem in ne, ker bi pričakovali nekaj v zameno ali zahvalo. Prav tako ne znajo reči ne in ti obljubljajo stvari, da bi izpadli dobri. Imajo tudi močne karakterje, kar lahko opazite že na cesti, saj ves čas hupajo in kričijo. Žaljivke med vožnjo so nuja, ker pa nihče zares ne pozna in ne upošteva pravil, se hitro naredijo zastoji. Zelo opazne so tudi razlike med sloji. Zelo bogati ljudje imajo svoje šoferje, služkinje in vrtnarje, medtem ko revni nimajo niti dostojne hiše.

Trije razlogi za obisk mesta so …

… zelo okusna hrana, ki je zelo drugačna od hrane v “mehiških restavracijah” v Sloveniji, ljudje z zelo zanimivo kulturo in fieste!

Mesto je najlepše

… spomladi, ker je toplo, mesto pa je na prav poseben način obsijano s soncem.

[O urbanih kotičkih:]

Najljubši kotiček za sprostitev: Sprehod po Coyoacánu, kjer se posladkate s churros con rompope.

Najboljšo kavo potrežejo v: Nisem še našla dobre kave, zato jo zaenkrat naročim kar v Starbucksu ali pa njegovi mehiški različici Cielito Lindo Café.

Najboljše kosilo najdete pri: Non Solo, italjanska restavracija.

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Na splošno je mehiška hrana zelo okusna in bi težko izbrala le eno. Vedno me navdušijo los chilaquiles!

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Muzej Tamayo.

Park, kjer najraje poležavate: Park Viveros, kamor gre veliko ljudi tečt, je pa prijetno tudi za meditiranje ali jogo.

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Coyoacán.

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Xochimilco.

Najboljša zabava v mestu: Klub Republica.

Najljubši festival/dogodek v mestu: Festival Corona Capital.

[Uporabno:]

Najugodnejši prevoz po mestu? Metro!

Najugodnejša pot iz Slovenije do tja? Nisem še odkrila ugodne letalske družbe, je bolj odvisno od sezone, vendar vedno letim v bližnja italijanska letališča, saj so direktni leti do Slovenije dražji za tretjino.

[Plus in minus:]

Kakšne so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?

Tu se vedno nekaj dogaja, na vsakem vogalu so majhne trgovinice z osnovnimi živili in so odprte vse dni do pozno ponoči, tako da sladkarij nikoli ne manjka (smeh). Všeč mi je tudi tianguis, neke vrste tržnica, ki jo postavijo enkrat na teden in prodajajo od sadja do zelenjave, tipične mehiške hrane do piratskih cdjev, makeupa in podobno.

Slabost je to, da je zelo neprijetno hoditi po cesti urejena, v krilu ali kratkih hlačah, ker nekulturni Mehičani začnejo žvižgati in kričati neprijetne in osladne besede. Zelo me moti tudi to, da je mesto neverjetno onesnaženo.

In kakšne so prednosti in slabosti dela v tujini?

Prednost za nas tujce v Mehiki je to, da Mehičani veliko raje dajo priložnost tujcem kot pa samim sebi. Nasplošno je v Mehiki lahko najti službo, če si pripravljen prijeti za delo, ga boš že našel.

Slabost v mojem primeru – kot igralka – je mehiški naglas. Španščina je lahek jezik, ampak nevtralen naglas je nekaj čisto drugega.

Se boste kdaj vrnili v Slovenijo?

Zelo rada bi se vrnila, ampak mislim, da je v Sloveniji še težje dobiti službo. Zato sem odšla v Mehiko in bom zaenkrat ostala tukaj, da dosežem zastavljene cilje, potem bomo pa videli, kam naprej.

Vas kdaj ujame domotožje?

Ja, velikokrat! Na žalost grem samo enkrat na leto na obisk, vedar pa takrat maksimalno izkoristim vse kavice ob Ljubljanici, izlete po Sloveniji, druženje s prijateljicami in seveda večino časa z mojo mami.

Kaj iz Slovenije najbolj pogrešate?

Zagotovo družino, prijatelje, kavice in seveda čist zrak, mir, veliko zelenih con in gozdov, nič gneče na cestah in kakšno domače slovensko kosilo!

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10: 3

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: Na splošno 1, v igralskih vodah pa 9.

Občutek varnosti od 1 do 10: 2

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 1

 

Foto: osebni arhiv Sandre Debelak

 Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu? Pišite nam na maja@vandraj.si ali eva@vandraj.si!

Hotel, kjer lahko najamete hišnega ljubljenčka

Vas na potovanjih kdaj zgrabi domotožje ter pogrešate svojega hišnega ljubljenčka? Obstaja hotel, kjer lahko najamete njegovo bolj ali manj podobno zamenjavo.

Gostje belgijskega hotela Van Der Valk Charleroi Airport, ki leži približno 70 kilometrov južno od Bruslja, lahko za 3,5 evra na dan najamejo zlato ribico. Ponudba hotela je zaradi zadovoljnih in navdušenih gostov postala prava senzacija na družbenih omrežjih.

Prvotna ideja vodje hotela Davida Dillena je bila, da bi zlate ribice zabavale goste hotela med čakanjem na recepciji, je pojasnil za nemško tiskovno agencijo dpa. Opazil je namreč, da se gostje med čakanjem dolgočasijo. “Želel sem stvari narediti bolj zanimive in ljudi spraviti v smeh,” pa je Dillen pojasnil francoski tiskovni agenciji AFP.

Kasneje je gostom ponudil možnost najema ene izmed treh zlatih ribic z imeni Nemo, Heineken in princ Charles na recepciji, in sicer s sloganom “Sami v svoji sobi in želite družbo? Najemite ribo”. V ceno 3,5 evra na noč je vključen tudi okrogel akvarij za ribe.

Zadovoljni gostje hotela v belgijskem mestu Charleroi informacije in fotografije o ponudbi objavljajo na družbenih omrežjih, kot sta Facebook in Twitter. “Sedaj imamo tri tipe gostov: tiste, ki objavljajo fotografije rib v njihovi sobi na spletu, poslovneže, ki komaj čakajo, da svojim šefom pošljejo račun, in družine, ki jim ribe posodimo brezplačno,” je še pojasnil Dillen.

Zgodilo pa se je tudi, da je triletna nizozemska deklica eno izmed zlatih ribic “ugrabila”, saj se je ribice tako privadila.

Tri zlate ribice v tem hotelu so po poročanju dpa zaradi mednarodnih gostov, ki so obiskali hotel, prišle tudi na naslovnice, med drugim vse do Avstralije.

Vir: STA

Foto: Shutterstock

Vandraj insider: Slovenka, ki v BiH študira igro in ve, kje v Sarajevu najdete najboljšo kavo in ‘čevape’

Po svetu vandra vedno več Slovenk in Slovencev, nekateri med njimi pa so si prek naših meja našli tudi nov dom. Beg možganov ali lov za boljšim življenjem? V rubriki Vandraj insider bodo mladi, ki živijo in ustvarjajo v tujini, vsak torek z nami delili svojo zgodbo, izkušnje in najljubše kotičke mesta, v katerem živijo.

***** 

Vandraj insider se tokrat podaja v Sarajevo, po katerem nas je popeljala Slovenka, ki tam živi že skoraj tri leta. Vanja Matović je 27-letna mikrobiologinja, ki se je julija 2014 prvič v življenju napotila v Sarajevo. Po kaj? Na sprejemne izpite za igralstvo na Akademiji scenskih umetnosti.

Te je uspešno opravila in bila sprejeta na študij, isto poletje pa je v Ljubljani diplomirala iz mikrobiologije. Po končanem študiju v Ljubljani se je odločila, da gre svojim sanjam naproti in se septembra 2014 preselila v Sarajevo ter začela s študijem igralstva, kjer je zdaj zaključila tretji letnik. Čez svoje novo mesto nas je sprehodila skozi nekaj spodnjih namigov, ki vam bodo zagotovo prišli prav, če vas kdaj zanese v bosansko prestolnico.

[O mestu:]

Kako bi opisali Sarajevo?

To je mesto z dušo, kjer se mešajo kulture celega Balkana, zato v Sarajevu nimaš občutka prilagajanja in adaptacije. Tu enostavno si. To je mesto z bogato zapuščino kakovostnih umetnikov na vseh področjih.

In kako vidite njegove ljudi?

Mesto je polno toplih, prijaznih in odprtih ljudi. Ljudi z veliko dušo in ogromnim smislom za humor.

Trije razlogi za obisk mesta so

… Prošetati po čaršiji, pojesti najboljše čevape in si polnega želodca privoščiti bosansko kavo.

Mesto je najlepše

… poleti, ker so vrhovi planin okoli mesta lepo obsijani s soncem, nebo dobi neverjetne barve, ki se proti večeru spreminjajo, ljudje pa postanejo še bolj sproščeni.

[O urbanih kotičkih:]

Najljubši kotiček za sprostitev: Vilsonovo sprehajališče, če govorimo o urbanih kotičkih, sicer pa se najraje sproščam v okoliških hribih in planinah Sarajeva. Sarajevo obkrožajo 4 olimpijske planine, do katerih je le 20-30 minut vožnje.

Najboljšo kavo potrežejo: V večini lokalov strežejo poleg espressa tudi bosansko kavo, odvisno od okusa. Jaz pijem obe, najboljša bosanska kava zame je definitivno v Rahatlooku na začetku Baščaršije, espresso v klubu Obala na Akademiji scenskih umetnosti ali pa v Caffe Kamarija, kjer ob odlični kavi strežejo tudi odlične torte in slaščice brez moke.

Najboljše kosilo najdete pri: Kar se bosanskih jedi tiče, je to zagotovo Bašča kod Ene, s prelepim razgledom na mesto in odlično hrano. Pol ure stran je hrib Crepoljsko, kamor grem jest, ko si zaželim zares pravega domačega kosila. V malem planinskem domu živi starejši par – Lazo in njegova žena, ki za zajtrk, kosilo in večerjo strežeta kar tisto kar onadva ta dan jesta. Tudi tu strežejo odlično bosansko kavo. Ko sem bila prvič na Crepoljskem sem se spomnila Slovenije in svojega otroštva, na vrhu hriba je eno in edino drevo, ki pa je na las podobno tistemu s starih Fructalovih steklenic.

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Čevapi in pite, begova čorba, dolme vseh vrst, peksimeti s kajmakom, za mačka pa nič boljšega kot pače.

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Nacionalni muzej BIH, Zgodovinski muzej BIH, Muzej ratnog djetinjstva (Muzej vojnega otroštva), Muzej moderne umetnosti Ars Aevi, Umetniška galerija BIH.

Park, kjer najraje poležavate: V Sarajevu ni v navadi poležavati po parkih, tako da parka za poležavanje nimam. Meni najljubši je Veliki park v centru mesta in pa park Svjetlosti, kjer je na tleh narisana velika šahovnica, en meter visoke figure pa upokojenci po poljih premikajo ob vsakem sončnem dnevu.

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Spomen park Vraca – spomenik narodnim herojem iz 2. svetovne vojne.

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Nargila bari na Baščaršiji (šiša bari).

Najboljša zabava v mestu: Mucha Lucha in So.ba.

Najljubši festival/dogodek v mestu: Sarajevo Film Festival, Pop Art Festival, FUU festival, Beer fest.

[Uporabno:]

Kateri je najugodnejši prevoz po mestu?

Najraje vzamem kar taksi, ker je zelo poceni. Sicer pa greste lahko na avtobus ali tramvaj, ki so prav tako zelo ugodni.

Katera je najugodnejša pot iz Slovenije do Sarajeva?

Prevoz najraje poiščem na internetni strani prevoz.org, ta opcija je najugodnejša in najudobnejša, ker vožnja z avtobusom lahko traja do 12 ur, kar spoh ni udobno, cena pa je skoraj ista. Včasih, ampak res redko, se najdejo tudi poceni letalske karte Ljubljana-Sarajevo – povratna približno 100 evrov.

[Plus in minus:]

Kakšne so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?

Prednost je ta, da je tukaj vse veliko ceneje. Tu predvsem mislim na restavracije v Sarajevu, ki so trikrat cenejše kot v Ljubljani. Zdi se, kot da življenje v Sarajevu počasneje teče, tu se nikomur nikamor ne mudi, vsi so “lagano”. V Ljubljani se mi zdi, da vsi nekam hitijo, težko sploh koga ujameš. Tukaj pa se ljudje dejansko sprehajajo po mestu kot na promenadi, kavice trajajo ure in ure dokler se ne spreobrnejo v piva in rakije, ki pa lahko trajajo do jutra.

Slabost je predvsem veliko onesnaženje v mestu. Ni ozaveščenosti o recikliranju odpadkov, zato so ponavadi tudi ulice dokaj umazane. Pozimi se v mesto spusti gost smog, ki traja tudi do 20 ali več dni. Država ima manj denarja in to se vidi tudi po urejenosti cest, pločnikov in ulic v mestu. Velik problem v mestu predstavljajo potepuški psi.

Ste se že soočili s prednostmi in slabostmi dela v tujini?

O tukajšnjem delu še ne morem zares govoriti, ker še vedno študiram in osebno nisem imela izkušenj z zaposlitvijo in iskanjem dela.

Kaj iz Slovenije najbolj pogrešate?

Starše, sestro in prijatelje. Pa Metelkovo.

Se boste kdaj vrnili v Slovenijo?

Vračam se vsako poletje, ko sem na počitnicah, če se bom kdaj zares vrnila, pa je odvisno od zaposlitve, ko končam akademijo.

Vas kdaj ujame domotožje?

Redkokdaj in če že, potem samo za kratek čas. Takrat pokličem prijatelje, vidim, da se nič ni spremenilo in potem sem mirna.

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10: 1

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: /

Občutek varnosti od 1 do 10: 8

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 1

 

Foto: osebni arhiv Vanje Matović 

 

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu? Pišite nam na maja@vandraj.si ali eva@vandraj.si!

Vandraj insider: Mariborčanka, ki jo je odneslo na Dunaj

Po svetu vandra vedno več Slovenk in Slovencev, nekateri med njimi pa so si prek naših meja našli tudi nov dom. Beg možganov ali lov za boljšim življenjem? V rubriki Vandraj insider bodo mladi, ki živijo in ustvarjajo v tujini, vsak torek z nami delili svojo zgodbo, izkušnje in najljubše kotičke mesta, v katerem živijo.

***** 

Maja Kirbiš na Dunaju živi in dela malo več kot dve leti, kjer se trenutno preživlja kot PRovka. Delo je našla pri agenciji za odnose z javnostmi, kjer večinoma dela za naročnike z lepotnimi in lifestyle temami. To pomeni stike z novinarji in blogerji, organizacijo dogodkov, projektov in še česa.

“Na Dunaju bi se opisala kot Slovenka iz Maribora – tistega mesta, čisto blizu Graza. Tu sem dekle iz tiste Slovenije južno od Avstrije, kjer je potrebno kupiti vinjeto do Hrvaške. Iz države, kjer so zdaj na meji do Zagreba res dolge vrste, in ne, žal ne razumem češko ali poljsko. Kakšnemu drugemu neznancu se bi pa opisala kot sestra, punca, ljubiteljica umetnosti in mačk, feministika in humanistka,” nam je zaupala Maja, ki o vrnitvi v Slovenijo še ne razmišlja preveč, zaradi majhne razdalje novega doma od starega pa nima težav niti z domotožjem.

[O mestu:]

Kako bi opisali Dunaj?

Dunaj je samosvoj, trmast in se ne ozira na to, kaj pravijo drugi. Mogoče ni najbolj sproščeno ali veselo mesto na svetu, vendar daje posamezniku možnosti, da si ga prisvoji. Dunaj poskrbi za svoje ljudi in ti daje občutek doma.

In kako vidite njegove ljudi?

Wien, Vienna, Viyana, Beč, Wieden, Viden, Vieden, Becs, Dunaj. Vsi s(m)o Dunajčani, čeprav nas skoraj 40% ni Avstrijcev.

Trije razlogi za obisk mesta so … brunch, galerija in kava, ki se v enem trenutku spremeni v špricer.

Mesto je najlepše … spomladi, ker zimo na Dunaju se je treba naučiti preživeti.

[O urbanih kotičkih:]  

Najljubši kotiček za sprostitev: Alte Donau.

Najboljšo kavo potrežejo v: Raje naročite špricer.

Najboljše kosilo najdete pri: Dunajsko, sezonsko, sveže in fino – restavracija Wratschko. To je samo predlog, izbire je seveda malo morje.

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Klasika, ki vedno navduši – palačinke z marelično marmelado.

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: MQ, Secesija, MAK, Wien Museum.

Park, kjer najraje poležavate: Teh je res veliko, ampak na primer Augarten.

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Avstrijska nacionalna knjižnica in pa še edino delujoče dvigalo paternoster na svetu (googlajte, je zelo kul).

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Božični market pred mestno hišo.

Najboljša zabava v mestu: Odkrito povedano, morda nisem najboljši naslov za to vprašanje, ampak zagotovo se splača obiskat “Rundgang” Akademije za likovno umetnost in pa zabave, ki sledijo.

Najljubši festival/dogodek v mestu: Otvoritve majhnih/velikih razstav čez celo leto, filmski festival Viennale, koncerti v Porgy & Bess …

[Uporabno:]  

Najugodnejši prevoz po mestu? Javni prevoz. Za turista je malo manj ugoden kot za prebivalca. Lahko pa znotraj centra mesta vse prepešačite.

Najugodnejša pot iz Slovenije do tja? Prevoz.org, Flixbus, vlak.

[Plus in minus:]

Kakšne so prednosti ali slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?

Slabost je definitivno kava. Kot opažam pa smo Slovenci, kar se kave tiče, kar razvajeni, ker ima skoraj vsaka oseba v tujini nekaj proti tamkajšnji kavi.

Kakšne so prednosti in slabosti dela v tujini?

Če sem čisto odkrita, sama ne morem ravno primerjati življenja in dela v Sloveniji in tukaj, saj sem Slovenijo zapustila takoj po faksu. Še preden sem v bistvu dokončala diplomo. V Ljubljani sem preživela 4 študentska leta, ki z realnim življenjem nimajo veliko skupnega.

Lahko samo povem, da ni lahko delati v tujem jeziku in v tuji kulturi. Pa čeprav je to samo Avstrija. Dejstvo pa je, da tukaj na službo gledajo drugače, saj je trg dela precej večji in fleksibilen, zato ljudje niso pretirano navezani na eno določeno delovno mesto in cel čas iščejo, preizkušajo kaj drugega. Prav tako ne poznajo študentskega dela, kar zadevo seveda olajša.

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10: 5 (odvisno od želj)

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: 5 (odvisno od pričakovanj)

Občutek varnosti od 1 do 10: 9

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 5

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu? Pišite nam na maja@vandraj.si ali eva@vandraj.si!

Vandraj insider: V Münchnu je našla samo sebe in povsem nov poklic

Po svetu vandra vedno več Slovenk in Slovencev, nekateri med njimi pa so si prek naših meja našli tudi nov dom. Beg možganov ali lov za boljšim življenjem? V rubriki Vandraj insider bodo mladi, ki živijo in ustvarjajo v tujini, vsak torek z nami delili svojo zgodbo, izkušnje in najljubše kotičke mesta, v katerem živijo.

*****

Vandraj insider tokrat raziskuje München, kraj, kjer si je življenje na novo zgradila Ljubljančanka Dajana Podgorelec. Prav na današnji dan minevajo tri leta, odkar sta se z možem odločila, da je čas za novo poglavje. Dajana se nam je opisala kot družabna, komunikativna in malo komplicirana perfekcionistka, ki v novem mestu pogreša “našo” kavo, še vedno sovraži nemščino, priznava pa, da je ob selitvi iz Slovenije končno našla samo sebe.

S čim se v Münchnu trenutno ukvarjate in preživljate? 

V München sem se preselila malo po diplomi iz Fakultete za upravo v Ljubljani. Ker sem takrat znala točno štiri nemške besede, zaradi jezika v svojem poklicu na žalost nisem našla dela. Zato sem iskala kakršnokoli delo v trgovini in ga na srečo tudi hitro dobila. Tam sem delala do lani, nato pa končno zbrala pogum in uresničila svoje dolgoletne sanje. Šla sem na trimesečno izobraževanje za umetnico ličenja, trenutno pa se izobražujem za kozmetičarko. Povsem druga smer od tega, kar sem študirala v Sloveniji, ampak končno sem našla poklic, ki ga opravljam z veseljem. Konec koncev pa bom imela po koncu izobraževanja kar tri nazive, kar zagotovo ne škodi.

Se boste kdaj vrnili v Slovenijo? 

Nikoli. Najverjetneje ne bom ostala niti v Münchnu. Nekega dne bi spet rada imela svojo hišo, kar pa je tukaj nemogoče. Razen, če si milijonar.

Vas kdaj ujame domotožje?

Ne. V Slovenijo pridem v povprečju šestkrat na leto, tako, da ni hudega.

[O mestu:]

Kako bi opisali mesto?

Zelo je čisto. Ponuja veliko atrakcij in na vsakem vogalu se vedno nekaj dogaja. Obenem pa ponuja številne parke, kjer ljudje poležavajo na odejah in se sproščajo. Na žalost pa je to tudi najdražje mesto v Nemčiji. Nepremičnine so nesramno drage.

In kako bi opisali njegove ljudi?

Zelo, zelo so zaprti. Ne pogovarjajo se o svojem zasebnem življenju, višina plače je zanje tabu tema. In včasih so zelo neučakani v prometu.

Trije razlogi za obisk mesta so … Olympiapark, Marienplatz in okrožje Biergarten!

Mesto je najlepše … poleti, ker je veliko zelenic, parkov in jezer, ki v tem času najbolj zaživijo.

[O urbanih kotičkih:]

Najljubši kotiček za sprostitev: Vsi parki, poleti pa na odeji ob Isarju.

Najboljšo kavo potrežejo v: McCafe! Drugod so tako drage in zanič, pogrešam našo kavo!

Najboljše kosilo najdeš v: skoraj vseh grških restavracijah, ki jih je ogromno!

Tradicionalna jed, ki je navdušila: Nisem ravno ljubiteljica njihove hrane, če že, potem sta to velika presta in weißwurst.

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Bmw Welt – vsakič, ko dobim obiske.

Park, kjer najraje poležavate: Minutko od mojega stanovanja je Ostpark.

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Je ni.

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Oktoberfest!

Najboljša zabava v mestu: Na vsakem kotičku se nekaj dogaja.

Najljubši festival/dogodek v mestu: Koncerti v Olympiaparku!

[Uporabno:]

Najugodnejši prevoz po mestu?

6,50 evra stane dnevna karta za vse: avtobus, tram, U-bahn (podzemna) in S-bahn (hitri vlak – kombinacija podzemne in po površju).

Najugodnejša pot iz Slovenije?

Flixbus za 19 evrov v eno smer, vožnja traja 5 ur. Moraš pa ga malo prej rezervirat.

[Plus in minus:]

Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?

Ob nedeljah je čisto vse zaprto, prej se mi je to zdelo grozljivo, zdaj pa štejem kot ogromen plus, saj si družine vzamejo čas zase in ne lezejo v šoping centre. Tukajšnji način hitrega življenja onemogoča navezovanje novih prijateljstev.

Slabosti? Neznanje nemškega jezika mi je zaprlo številne možnosti v kariernem razvoju. Na začetku mi je bila nemščina nočna mora. No, še vedno jo sovražim.

Kaj pa prednosti in slabosti dela v tujini?

Prednost sta hitro napredovanje in karierni razvoj, zelo cenijo končano šolsko izobrazbo. V plači je velika razlika med tistimi, s končano srednješolsko izobrazbo ter tistimi, ki so naredili višjo oziroma master. V Sloveniji je pri tem neka minimalna razlika. Slabost je delovni urnik, ki je nekje med 9. in 18. uro.

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10: 20! Prej dobiš službo, kot stanovanje! Kar se nama je tudi zgodilo.

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: 8

Občutek varnosti od 1 do 10: Prej 10, zdaj 8.

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 7

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu? Pišite nam na maja@vandraj.si ali eva@vandraj.si!

    

Foto: Osebni arhiv Dajane Podgorelec

Vandraj insider: Ivana Zupančič, bančnica, ki živi v Budimpešti

Po svetu vandra vedno več Slovenk in Slovencev, nekateri med njimi pa so si prek naših meja našli tudi nov dom. Beg možganov ali lov za boljšim življenjem? V rubriki Vandraj insider bodo mladi, ki živijo in ustvarjajo v tujini, vsak torek z nami delili svojo zgodbo, izkušnje in najljubše kotičke mesta, v katerem živijo.

*****

Ta teden pod drobnogled postavljamo Budimpešto – s pomočjo Ivane Zupančič, bančnice, ki zase pravi, da je z glavo nad oblaki, z nogami pa trdno na tleh, vsaj večino časa. Madžarska prestolnica njen dom predstavlja že od leta 2015, o vrnitvi v Slovenijo pa Ivana zaenkrat še ne razmišlja. Z nami je delila kup zanimivosti in uporabnih predlogov za sproščen obisk Budimpešte.

S čim se v Budimpešti trenutno ukvarjaš in preživljaš?

Trenutno opravljam administrativno delo v banki, pred tem pa sem delala v klicnem centru.

Te kdaj muči domotožje?

Seveda, mislim da je to popolnoma normalno, so dnevi ko si želim, da bi se lahko sprehodila ob Ljubljanici do Trnovega, poklepetala s prijatelji ob kavi, pojedla nedeljsko kosilo z družino ali pa odšla na koncert na Metelkovo.

[O mestu:]

Kako bi opisala mesto?

Monumentalno trashy. Budimpešto so (vsaj nekoč) imenovali Pariz vzhodne Evrope in mislim, da je to najboljši opis. Center mesta zaznamujejo impresivne zgradbe, začenši s parlamentom in gradom, ki ju lahko vidiš na vsaki razglednici, vendar pa te v trenutku ko stopiš malo stran od najbolj turističnih točk, sooči z realnostjo mesta, ki je vse prej kot “spolirano”.

Pa njegove ljudi?

Posebni so. Ne vem, če bi jih lahko opisala le v nekaj stavkih, za dober opis priporočam knjigo Homo hungaricus/Magyar man (Janos Lackfi). Poleg Madžarov pa v mestu živi še veliko tujcev, večina nas je tukaj zaradi dela ali študija.

Tvoji trije razlogi za obisk mesta so…

…Terme, huda arhitektura in pa nočno življenje ter festivali, kar je dovolj vsaj za vikend obisk.

Mesto je najlepše…

…Poleti, ko se življenje preseli na vrtove (kert) in v parke kjer se skrivamo pred soncem.

[O urbanih kotičkih:]

Najljubši kotiček za sprostitev: Margit sziget (otok na Donavi)

Najboljšo kavo potrežejo v: Madal café ali Warm cup

Najboljše kosilo najdeš pri: Hummus bar, (čeprav še vedno pogrešam Falafel s Trubarjeve  )

Tradicionalna jed, ki te je navdušila: Hladna sadna juha, po možnosti višnjeva.

Muzej ali galerija, kamor te rado zanese: Ludwig Muzeum

Park, kjer najraje poležavaš: Mestni park Varosliget, ali pa park na otoku Margit

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Obuda (stara Buda)

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Szimpla ruin pub

Najboljša zabava v mestu: Koncerti žive glasbe v Potkulcsu

Najljubši festival/dogodek v mestu: Pomladni festival (Tavaszi fesztival)

[Uporabno:]

Najugodnejši prevoz po mestu?

Javni prevoz, za vzdržljive pa lastne noge.

Najugodnejša pot iz Slovenije do tja?

Vlak – Slovenske železnice ponujajo možnost Budapest special, sicer pa prav dobrih povezav ni. Vlak sicer ni drag, ampak pot traja okoli 8 ur…

[Plus in minus:]

Prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?

Prednost je definitivno velikost mesta, ki omogoča lažje iskanje zaposlitve in stanovanja ter tudi bolj raznoliko prebivalstvo – posledično pa so na voljo bolj raznolika hrana in kulturni dogodki… Slabost pa je pomanjkanje narave – dokler se nisem preselila v Budimpešto, se nisem zavedala koliko dreves imamo v Ljubljani.

Prednosti in slabosti dela v tujini?

Zelo odvisno od sektorja. Zaposlitev v administraciji ali klicnem centru se najde hitreje kot v Sloveniji, običajno je poleg maternega dovolj že znanje angleškega jezika, še posebej v klicnih centrih večinoma zaposlujejo tujce. V mestu je veliko takoimenovanih shared service centrov, ki pokrivajo vse od službe za pomoč strankam, do računovodskih storitev in splošne administracije za velika podjetja, vendar pa so plače v primerjavi s slovenskimi nižje (kakor so nižji tudi stroški življenja). Ena prednost, ki bi jo definitivno izpostavila je, da veliko podjetij zaposluje delavce za nedoločen čas, tako da ni situacije da opravljaš na primer delo tajnice preko s.p.-ja kot podizvajalec, je pa veliko tudi zaposlitev preko agencij. Za vse ostalo je potrebno znanje madžarščine ali pa so zahtevane zelo specifične kvalifikacije.

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 najtežje): 5 (odvisno od globine žepa)
Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: 5
Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 5 s tujci, 10 z Madžari – brez znanja madžarščine gre težko.

*****

Imaš tudi ti prijatelja, ki živi v tujini in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sam živiš v zanimivem mestu? Piši nam na maja@vandraj.si ali eva@vandraj.si!

Foto: Pixabay

Slovenija na prvem mestu med državami, kjer imajo otroci najlepše otroštvo

Ste se kdaj vprašali, kje bi morali vzgajati svoje otroke, da bi ti imeli karseda lepo otroštvo? Sodeč po novi raziskavi – v Sloveniji. Slovenija se je v raziskavi ameriške organizacije Save the Children, ki si prizadeva izboljšati položaj otrok po svetu, uvrstila na sam vrh lestvice držav, kjer otroci živijo najbolje.

Med 172 državami je Slovenija na prvem mestu skupaj z Norveško, sledijo pa jima Finska, Nizozemska in Švedska. ZDA so šele na 36. mestu, za BiH in pred Rusijo.

Mednarodna organizacija z indeksom Konec otroštva meri kakovost življenja otrok na podlagi njihovega zdravja, prehrane, dostopa do šolanja, otroških porok, stopnje otroškega dela, najstniške nosečnosti in regionalnih konfliktov.

Med najboljšimi desetimi državami so z izjemo Južne Koreje, ki si z Nemčijo, Belgijo in Ciprom deli deseto mesto, same evropske države. Imajo zelo dobre ocene glede zdravja, izobraževanja in zaščite otrok. Med zadnjimi desetimi pa je sedem držav iz zahodne in osrednje Afrike. Višji kot je indeks, boljše je otrokovo življenje.

Najvišje uvrščene države, kjer je otroštvo najmanj ogroženo

1. Slovenija − 985

1. Norveška − 985

3. Finska − 983

4. Nizozemska − 982

4. Švedska − 982

6. Portugalska − 981

7. Irska − 980

8. Islandija − 979

8. Italija − 979

10. Belgija − 978

10. Ciper − 978

10. Nemčija – 978

10. Južna Koreja – 978

Najnižje uvrščene države, kjer je otroštvo najbolj ogroženo

162. Kongo − 558

163. Gvineja − 546

163. Sierra Leone − 546

165. Burkina Faso − 541

166. Južni Sudan − 488

167. Čad − 473

168. Somalija − 470

169. Centralna afriška republika − 428

170. Mali − 414

171. Angola − 393

172. Niger − 384

 

Foto: Unsplash, Thinkstock

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.