Ana Kušter je večkrat nagrajena tetovatorka, ki ustvarja pod imenom Annoe’s Secret Garden. Iz Ljubljane, kjer je ustvarjala, se je pred dobrim letom preselila v Zagreb. Govorili sva o tej veji umetnosti, življenju v Zagrebu in izzivih, ki jih je prinesla selitev, kmalu za njo pa še koronakriza.
Annoe je tetovatorka brez dlake na jeziku, ki vam bo zlezla pod kožo. Dobesedno. Razvila je svoj prepoznaven slog, čeprav je svoje delo iz Ljubljane preselila v Zagreb, pa boste v njenem studiu vseeno srečali številne Slovence. Vsaj takrat, ko je prehajanje meje dovoljeno.
Povejte nam malo o sebi, kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?
Sem Ana in tetoviram (smeh). Sicer pa sem deloholik, precej dominantna, brutalno iskrena, družabna, empatična in strastna. Obožujem delo z ljudmi, raziskovanje psiholoških procesov, vedno me zanima, kaj se dogaja v ozadju. Iz ljudi – včasih tudi nenamerno – izvlečem tiste skrivnosti, ki nas najbolj veselijo ali pa najbolj bolijo. Vsekakor iščem resnico, tisto ‘bit’ človeka, ki je pod vsemi pregradami in zidovi, iščem pristnost. Mislim, da mi je življenje namenilo veliko preizkušenj, ki jih izkoristim v svoj prid, se lekcije naučim in potem to apliciram pri razumevanju želja mojih strank. Moja mati bi rekla: “energična ženska, ki sledi svojemu cilju.”
Lani septembra ste življenje v Ljubljani zamenjali za Zagreb. Kaj je bil glavni razlog za selitev v sosednjo Hrvaško?
Ljubezen. Blagoslovljena sem, da imam službo, ki jo lahko opravljam kjerkoli na svetu. Ironično, družina po očetovi strani je s Hrvaške in s prijateljcami smo se šalile, da bom šla tja tudi iskat fanta. Potem pa sem spoznala Ivana. Vse ostalo je zgodovina.
Sicer mi je zelo ljub Berlin, zato si nikoli nisem mislila, da bi se v primeru selitve – selila k sosedom. A Zagreb res ni predaleč, le 140 kilometrov od Ljubljane in sem lahko v dobri uri “doma” na kavi. Hkrati pa imam tako čudovite slovenske stranke, da jim razdalja ne predstavlja težave, ko se pridejo tetovirat. Ravno nasprotno, to si vzamejo kot izlet, obiščejo Zagreb, pozimi advent, poleti pa Jarun, kjer se med drugim odvija tudi festival Inmusic. Plus – Zagrebčani imajo ogromno nakupovalnih središč.
Po tetovažo k Slovenki na Hrvaško se torej vozi večji del vaših strank?
Tako je. Najprej sem bila malo skeptična, ali se bodo ljudje res vozili, ampak sem neverjetno pozitivno presenečena. Tisti, ki niso vredni moje energije, so odpadli, ostala pa je večina mojih čudovitih ljudi. Ne samo, da si Slovenci za tattoo pri meni vzamejo prost dan, ampak tudi nikoli ne komplicirajo, spoštujejo moje delo, moje nasvete. Z večino mojih strank vzpostavim prijateljski odnos, tako da se velikokrat obrnem na njih za nasvete, izkušnje, pomoč.
Letos me je najbolj presenetilo, ko se mi je oglasila Slovenka, ki živi v Tokiju, da bi prišla do mene po tetovažo v Zagreb. Ali pa Grkinja, ki je pot sem načrtovala samo zaradi tetovaže. Veliko je takih, ki pridejo na tattoo iz cele Evrope in se ponovno vrnejo.
Glede na trenutne razmere, so takšna potovanja ustavljena. Kako je koronakriza vplivala na vaš posel?
Koronakriza je neverjetno prizadela delo celotne kulture. Ne predstavljam si, kako je glasbenikom, toncem, organizatorjem, vsem zaposlenim v kulturi. Tetoverji smo bili par mesecev doma, potem pa smo spet lahko začeli delati. Problem v naši veji umetnosti je tudi to, da smo še zmeraj nedefinirani, oziroma pademo najbližje kozmetičnim studijem.
Nimamo regulative, prav tako ne uradnega izobraževalnega programa/izobrazbe, zato vsakič, ko država postavi nove mere in regulacije, mi samo upamo, da se bo kdo spomnil na nas.
Res bi se rada zahvalila Slovencem, ker smo večini zaradi koronakrize in prepovedi prehajanja meje morali tetoviranje prestaviti tudi po trikrat. To je neverjetno stresno tako za obstoj našega studia, kot tudi za njih. In vsi razumejo ter potrpežljivo čakajo, jaz pa lahko samo priznam, da je moje srce polno ljubezni, ker lahko rišem po koži tako čudovitih in razumevajočih ljudi.
V prvem valu se mi je par strank oglasilo, da jim je hudo, ker sem v situaciji, kjer ne morem delat in so mi na račun vnaprej poslali nakazilo, češ “Ne skrbi, Ana, tole je avans za naše naslednje ustvarjanje.” Meseci brez dela so minevali, prav tako pa so se začele nabirati položnice. Nisem imela dovolj strank na Hrvaškem, medtem ko je moj inbox kričal od sporočil Slovencev in počutila sem se totalno nemočno. Na pomoč mi je priskočil tattoo studio Tattoo room, od koder so mi poslali ogromno svojih klientov, ker so imeli sami preveč povpraševanja – kar me za tako vrhunsko delo niti malo ne čudi. Glavni preboj na hrvaškem trgu mi je pravzaprav uspel zaradi njihove nesebičnosti, spoštovanja in kolegialnosti. Mislim, da bi se večina artistov lahko zgledovala po njih.
Grozno žal mi je tudi, da sem morala v začetku maja odpovedati svoje gostovanje v Berlinu. Tam ima še z dvema vrhunskima tattoo artistoma svoj studio ‘High Contrast’ piercinger Beni (@piercerbeni na Instagramu).
Kultura tetoviranja se je v Sloveniji v zadnjih letih močno razvila, kako odprti za to vejo umetnosti pa so Zagrebčani?
Moja prva želja ob odpiranju studia je bila, da dvignemo ozaveščenost in kulturo tetoviranja. Zaradi socialnih omrežij lahko spremljamo dela tattoo artistov po celem svetu, in veliko ljudi si želi tattoo stil izpod rok nekoga, ki ustvarja na drugem kontinentu. Moja naloga je, da lahko strankam omogočim tetoviranje pri določenemu artistu, če ga povabim v svoj studio, temu rečemo “guestspot”. V zameno pa artistu zapolnimo teden z našimi strankami. Upam, da bomo s tem uspeli toliko dvigniti marketing, da bomo ustregli vsem okusom in ljudem pokazali tudi nove kvalitetne stvari in da bo tudi za druge stile dovolj povpraševanja.
Trenutno je v Zagrebu najbolj priljubljen slog tako imenovani “fine line” – minimalističen stil, kjer so tetovaže majhne, natančne in s tankimi linijami. Imam srečo, ker tu moja preciznost ter čut za detajle prideta do izraza, izdelava takih tetovaž pa mi predstavlja neverjeten užitek. Pogrešam pa več barvnih tetovaž, več abstrakcij, več spontanosti, drznosti in svobode. Ker tetovaža ni samo risba na telesu, ampak predstavlja določeno dobo v življenju. Zato ta ne rabi imeti dobesednega pomena.
Kakšen je bil postopek odprtja in dela v tattoo studiu v tujini? Na kakšne izzive ste naleteli?
Tukaj imamo en izraz, ko pride do birokracije: “FTJJP”, kar pomeni: “fali ti još jedan papir” (smeh). Čeprav so Hrvati veliko stvari uspeli digitalizirati, je reševanje prebivališča in odpiranje podjetja še zmeraj korak za nami. Ampak s pomočjo mojega partnerja sem v pol leta uspela rešit vso birokracijo. Verjamem, da bi kje drugje za to potrebovala največ teden dni.
Kateri so – poleg vašega studia – vam najljubši kotički Zagreba?
Čudovito odkritje je bar Swanky Monkey Garden, ki je lociran v samem centru Zagreba, hkrati pa umaknjen od mestnega vrveža. Imajo 3 čudovite terase v nadstropjih, odbite in inovativne zabave ter vrhunske koktajle.
Zelo pogrešam specialno kavo iz ljubljanskega Kana bara, zato sem srečna, da sem na vogalu ulice, kjer imamo naš novi studio, našla vrhunsko kavo Coopedota iz regije Tarrazu v Monocycle coffee baru. Dodaten plus je fenomenalna ekipa in atmosfera, da se počutim kot doma.
Zagreb ima široko ponudbo hrane, obožujem sushi iz Bota Šare, đevrek (pleskavico) iz Tpk-ja (Tvornica pljeskavica Kosta) in veganske delicije izpod rok Simple Green by Jelena.
Ker je pa moje delo večinoma sedeče, je kalorije treba pokurit. Najbolj personaliziran pristop, ogromno število naprav in profesionalno osebno trenerstvo sem našla v fitnes studiu Fitnes point u Sesvetama. Za ‘tetoverski’ hrbet je res treba redno skrbeti. Ko si zaželim sprehoda v naravi, se odpravim v park Jelenovac ali pa do jezera Bundek, ogromno in čudovito je tudi jezero Jarun. Sljeme pa je na wish listi, ko naberem dovolj kondicije.
S tetovatorsko kolegico Dolores Brbora (@dolores_b_tattoo na Instagramu) ste nedavno ustanovili art kolektiv Bura. Kakšne načrte imata?
Najin cilj je živeti in ustvarjati tako, da se artisti med seboj podpiramo, rastemo in bodrimo, da bi se lahko razvijali in učili. Vsekakor sva mišljenja, da pozitiva žene dalje. Ne marava negativizma, pritoževanja in ogovarjanja. To je delo, kjer se nikoli ne nehaš učiti, moraš iti dalje, tako s tehničnega vidika kot z iskanjem nove kreative, novih, drugačnih stilov. Za naju konkurenca pomeni pozitivno stvar, ker le tako lahko konstantno napredujemo. Jaz se nekaj časa učim od nje, jo prehitim, in obratno. Super je tudi, da smo združili različne stile.
Dolores je specialist za watercolor, barvni realizem, hkrati pa odlično tetovira tudi male, precizne tetovaže. Tako lahko strankam omogočimo tetovaže v stilu, za katerega jaz nisem specializirana ali mi pa motiv ‘ne dogaja’ in obratno. Naša učenka Željka zaključuje fakulteto – modno oblikovanje, njene sveže ideje pa pripomorejo k temu, da z Dolores včasih pogledava tudi zunaj okvirjev. Željka ima zelo izrazit linijski stil, tako da ima tudi specifično publiko. Mislim, da ogromno pomeni tudi energija med stranko in artistom – isti ljudje se najdejo na istem kupu.
Kakovost storitve se konstantno trudimo dvigniti, zato smo organizacijo in administracijo prepustili naši shop managerki Vjekoslavi. Ona skrbi, da dogovarjanje terminov teče nemoteno, da se čimbolj prilagodimo strankam, da imamo vsi dovolj dela in da ljudje ne čakajo predolgo. Artisti pa se lahko posvetimo kreativnemu ustvarjanju, namesto da bi v nedeljo zvečer odgovarjali na sporočila za termine.
Pri strankah želimo inspirirati iskrenost in kreativnost, ki nam bosta pomagali njihovo zgodbo naslikati na željeni način. Da bi to dosegli, sta zelo pomembni intimna komunikacija in povezava, zato smo poskrbeli za vrhunski ambient, kjer v današnjem preobremenjenem svetu za trenutek stranke pozabijo na skrbi in zunanji svet. Pri nas stranke najbolj obožujejo občutek varnosti in udobnosti, tako da se lahko maksimalno prepustijo in uživajo v procesu ter jim v spominu ostane pozitivna izkušnja in vrhunski izdelek na koži.
Sodobni tetovatorji ustvarjate unikate, torej podobe, ki jih nosi le en človek. So torej časi, ko si si iz knjige vzorcev izbral generičen motiv, davno mimo?
Vsekakor. Knjige vzorcev so nadomestile knjige z našimi ‘wanna-do’ dizajni, kjer stranke lahko izberejo unikatne motive, ki smo jih narisali v stilu, ki nam najbolj leži. Ali pa stranka pride z referenčnimi slikami motiva, ki jim je všeč in potem mi to prilagodimo v našem stilu, na naš način.
Kakšne stvari se najpogosteje najdejo v vašem portfelju?
Vesela sem, da so ljudje ugotovili, da obožujem tetovirati cvetje, botanične motive, vse, kar je povezano z naravo, domače ljubimce ter abstrakcije. Listke, cvetke, secesijske ornamente, ali pa samo vzeti čopič v roke po intimnem pogovoru in pustiti roko, da pelje čopič tja, kamor začuti.
Nedavno sem imela čast tetovirati dve čudoviti ženski, organizatorki festivala Green River Fest. Želeli sta skupno tetovažo, planet Zemljo. Začutila sem, da grem z njima lahko korak dlje, in sem predlagala, da namesto klasičnega motiva Zemlje vsaka vzame čopič v roke, in na prijateljico nariše svojo, abstraktno idejo planeta. To zahteva ogromno zaupanja, ne samo med njima, ampak tudi zaupanje do artista, da bo to idejo dobro tehnično zrealiziral. Tako sta nastali dve najbolj unikatni tetovaži, kjer je vsaka podpis druge osebe. Pri prvi se je v potezah razbralo, da je oseba avanturistična, odprta, močna in dominantna. Da velikokrat ideja prehiti planiranje. Njene poteze so močne, hitre, stroge in dominantne. Medtem ko je druga tetovaža bolj nežna, vnaprej premišljena, bolj kompleksna. In tu se prebere njun odnos, njun način komuniciranja, njuno delovanje. Tako različni, pa vendar tako kompatibilni.
Veseli me tudi, ko lahko poudarim čudovite dele (predvsem) ženskih teles, in strankam pomagam povrniti samozavest. Še zmeraj pa dam možgane na pašo, ko tetoviram enostavne linijske tetovaže ali napise, saj so za to potrebni le preciznost, občutek za estetiko ter kompozicija tetovaže na telesu, ne pa nujno tudi kreativnost.
Katere so najbolj nadležne stvari, ki jih tetovatorji v studiu prepogosto poslušajo?
Moram priznati, da imamo tako čudovite stranke, da so take situacije zelo redke. Ko pa se zgodijo, so to male stvari, ki se v večini primerov zgodijo zaradi prevelikega vzhičenja ali pa strahu, da tattoo ne bi bil tak, kot so si zamislili.
Tukaj je par simpatičnih stvari, s katerimi se lahko poistovetijo vsi artisti:
– ko nalepimo stencil pred začetkom tetoviranja in stranka reče: “Aha, to je to. Zdej pa lahko grem”
– ko klient s sabo zaradi poguma vzame 5 prijateljev, potem pa ima vsak od njih potrebo po spreminjanju ali komentiranju tetovaže. Tattoo je intimna stvar, ki je v večini primerov narisana za individuma, po obširnem pogovoru. Ne za prijatelja, mamo ali strica, ampak specifično za našo stranko
– sporočilo na Instagramu brez pozdrava, ampak samo “Kok stane tetovaža?” Vsekakor naš namen ni odirati ljudi, ampak clio stane manj od passata, mar ne?
Je Zagreb torej vaš novi dom ali se nameravate kdaj vrniti v Slovenijo?
Ljubljano zelo pogrešam. Pogrešam pomlad in poletje, ko je vse zeleno, pivo ob Ljubljanici, poslušanje moje najljubše glasbe v studiu Boris sound sistema, kavo v Lepi žogi, urejenost mesta, preplesane noči v Gali Hali in na drugih alternativnih lokacijah. Vožnjo s kolesom po centru Ljubljane v vročih poletnih nočeh. Pogrešam prijatelje, družino in najboljšega mentorja na svetu – Turkota.
Slovenija je najlepša in najlubša država in upam, da se kdaj vrnem. Vleče me v prestolnico kulutre – Berlin. Hkrati pa me tolaži to, da sem, ko koronakriza mine, v dobri uri v Ljubljani na domači goveji juhici pri mami. Nikoli ne vem, kam me bo ponesla pot, vem pa, da se trudim ostati zvesta sama sebi in poslušati tisti plamen, ki me žene naprej.
Ani in njenemu delu lahko sledite tudi na Instagram profilu @annoesecretgarden.
Foto: Arhiv Ane Kušter
