Monika Manfreda je naravoslovka zaljubljena v knjige. Ko se je svet začel zapirati, je Monika širitev obzorij našla v prebiranju knjig z različnih celin. Nastala so Bralna popotovanja, ki bralce spodbujajo, da razširijo svoj bralni spekter in se odpravijo na raziskovanje oddaljenih dežel, skozi zgodbe zapisane na papir.
Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?
Če bi morala sebe zajeti v petih besedah, bi rekla takole: zvedava, bralka, kemičarka, introvert, poslušalka. Ime mi je Monika, poklicna pot me je vodila v naravoslovje in industrijo, srce pa od nekdaj h knjigam. Ker sem si želela, da bi lahko svojo strast do branja in odkrivanja novih svetov delila tudi z drugimi, sem ustvarila svoj knjigogram profil @vonjpoknjigah, ki mu je kasneje sledil tudi blog. To pa me ni omejilo le na pisanje o knjigah, saj se trudim, da bi tisti, ki me spremljajo, pri meni lahko našli tudi zanimive vsebine o marsičem drugem in iskrene zapise o tem, kako kot introvert krmarim skozi ta ekstrovertirani svet. Monika Manfreda, Monika Manfreda
Kako bi na kratko razložili projekt Bralna popotovanja?
Tudi kot bralci se lahko hitro ujamemo v nek kalup, ki nas omejuje. V letu 2020 sem si zastavila osebni izziv, saj sem ugotovila, da je moja bralna statistika, kar se tiče narodnosti avtorjev, ki jih prebiram, precej suhoparna. Knjige pa so lahko izvrstno okno v svet, potisk iz naše cone udobja. Vse to je botrovalo k temu, da sem torej najprej sama sebi obljubila, da se bom s knjigami bolj široko potepala po svetu, nato pa sem se odločila, da ta izziv pripravim v malo bolj izdelani obliki in sodelovanje ponudim tudi mojim bralcem. Zastavila sem ga tako, da je bilo potovati po svetu zabavno, saj sem vse države sveta razdelila v tri skupine, ki so prinašale različno število točk, cilj pa je bil prebrati vsaj 6 knjig iz šestih različnih celin. Letos sem vse skupaj še malce nadgradila, odziv pa je bil super. Prednost izziva je, da bralcev ne omejuje pretirano, traja celo leto, prav tako pa lahko berejo karkoli si želijo, žanrsko literaturo, klasike, poezijo, stvarno literaturo, risoromane…
Kako lahko naši bralci sodelujejo?
Najbolje bo, da obiščejo moj blog in tam poiščejo objavo Bralni izziv- Bralna potovanja 2022, kjer bodo našli tudi informacijo, kako se izzivu pridružijo. Lahko pa me tudi poiščejo na instagramu in mi pišejo. Zdi se mi, da je izkušnja najboljša, če se na izziv prijavijo in prejmejo nato tudi tabelo točkovanja in natančnejša navodila.
Kako dobro se lahko potuje s pomočjo knjig?
Izjemno dobro! Tega potovanja res ne moremo primerjati s fizičnim potovanjem, vendar nam lahko knjige odstrejo dimenzije, ki jih ob dejanskem obisku izbrane destinacije morda ne bi imeli možnosti opaziti. Pa naj bo to bogata in poglobljena zgodba o zgodovini, kulturi, ali zgodbe posameznikov iz oddaljenih držav, predvsem tistih, na katere se naša osnovna izobrazba ne osredotoča.
Ste se skozi katero knjigo zares navdušili nad neko destinacijo, kulturo? Katero?
Težko bi rekla, da sem se navdušila, saj sem brala predvsem knjige, v katerih so bile v ospredju težke zgodbe in prepreke, s katerimi se meni, ki sem imela srečo, da sem se rodila na tem koncu sveta, ni potrebno ukvarjati. Lahko bi rekla, da so me navdušile ženske iz risoromanov iranske avtorice Marjane Satrapi, ki so pogumne, željne znanja in neuničljive. Pred branjem njenih knjig, sem premalokrat pomislila na to, kakšne zgodbe se skrivajo za njihovimi zakritimi obrazi.
Knjige iz katere celine so vam najljubše?
Uf, težko se odločim. Vse so mi dale nekaj novega. Izbirati najljubše knjige je zame vedno težka naloga. Azijska literatura je zelo raznolika, evropska najbolj domača, afriška vedno oči odpirajoča, južnoameriška se mi zdi poetična in posebna…
Vas je katera knjižno potovanje presenetilo?
Pravi šok sem doživela ob branju romana Hči Španke. Vedela sem, da so razmere v sodobni Venezueli slabe, a ta knjiga mi je razkrila neslutene razsežnosti bede, v kateri živijo prebivalci te južnoameriške države. Priporočam v branje!
Knjige iz katerih koncev sveta je najlažje in katere najtežje dobiti v branje?
Najlažje je vsekakor dobiti knjige iz Evrope in Severne Amerike. Avstralska književnost je precej dosegljiva tudi v prevodu, zatakne pa se pri ostalih državah Oceanije, malce težje je tudi pri literaturi iz Srednje Amerike, se mi zdi. Seveda pa je vse lažje za tiste, ki beremo tudi v drugih jezikih, sploh angleščini.
Katero je vaše najljubše potovanje do sedaj?
Če govorimo o dejanskih potovanjih, je bilo moje najljubše potovanje po Balkanu leta 2019. Sem bolj človek za naravo in v Črni gori in Bosni in Hercegovini sem si pošteno lahko napasla oči in poleg tega tudi dobro jedla.
Moja knjižna potovanja niso bila tako sproščena, kot sem že povedala, sem se srečevala predvsem s težkimi zgodbami, ki jih imam tudi sicer raje od tistih bolj lahkotnih. Sem pa v lanskem letu prebrala kar nekaj knjig, ki so se dogajale v Grčiji, med drugim tudi roman Kirka, ki z izjemno poetičnim jezikom kar vabi na kakšen grški otok, po možnosti v antičnih časih.
Katero destinacijo imate v mislih za naslednje potovanje?
V knjigah bom potovala na Karibe in sicer z romanom The mermaid of black conch. Odkrila sem ga slučajno, v sklopu bralnega izziva zimski bingo 2021, ki ga organizira Sandra, ustvarjalka knjižnega profila @dozadnjestrani. Poiskati sem morala roman, ki ga je napisala moja soimenjakinja, se navdušila nad opisom omenjenega, slučajno pa ga lahko uvrstim tudi k mojim bralnim potovanjem.
V svetu zunaj platnic pa me zelo vleče na Portugalsko, je pa tudi ta želja povezana s knjigami, saj bi rada obiskala slovito knjigarno Livraria Lello, a bo na uresničitev te želje treba še počakati.
Foto: Monika Manfreda
