To so najboljši kampi v Sloveniji in na Hrvaškem

Kakšen tip popotnika ste? Imate raje udobje hotelskih kompleksov ali svobodo kampiranja? Kamping portal Avtokampi.si je v izboru za Naj kamp Adria podelil nagrade, ki jih prejmejo najboljši kampi sezone v Sloveniji in na Hrvaškem.

Znani so najboljši kampi v Sloveniji in na Hrvaškem! Med domačimi večjimi kampi gredo vse tri nagrade na Gorenjsko. Najboljši je kamp Bled. Med manjšimi kampi je največ glasov prejel kamp Koren iz Kobarida, najboljše glamping naselje je Garden Village Bled, najlepše naselje mobilnih hišic je v River camping Bled, na Rogli pa imajo najbolj urejeno postajališče za avtodome.

Na Hrvaškem so glede na regijo najboljši večji kampi Valkanela, Čikat in Straško, med manjšimi pa kampi Polidor, Draga in Lupis.

Najboljši kampi pri nas so …

Prvo mesto med večjimi kampi so gostje podelili kampu Bled, kjer so v zadnjih letih veliko investirali v ureditev parcel in prenovo sanitarij. Na drugem mestu je River Camping Bled, ki si zasluži posebno pohvalo. Korona kriza jih ni ustavila, tako da so do junija zaključili z vsemi deli in z odprtjem obogatili ponudbo gorenjskih kampov. Na tretjem mestu je kamp Šobec, ki je največji kamp pri nas.

Med manjšimi kampi je najboljši kamp Koren iz Kobarida, kjer so uredili nove lesene hiške, gre pa za najbolj ekološki kamp pri nas. Sledita kampa Polje pri Dolenjskih Toplicah in letos odprt kamp David iz Vipavske doline.

Najlepše mobilne hiške imajo na Bledu

Nagrada za najlepše urejeno naselje mobilnih hišic pa letos ne gre na Hrvaško, ampak v Slovenijo! River Camping Bled je navdušil goste z modernimi hišicami slovenskega proizvajalca Adria in osvojil prvo mesto. Sledijo mobilne hišice v kampu Krk Premium in kampu Aminess Maravea Resort v Novigradu.

V kategoriji najboljši glamping resort je prvo mesto osvojil Glamping  Garden Village Bled, ki navdušuje s spanjem v drevesnih hišicah in glamping šotorih. Njihovo ponudbo dopolnjuje odlična kulinarika v restavraciji znotraj glampinga. Na drugem mestu je vinski glamping Chateau Ramšak iz Maribora, na tretjem pa Glamping Olimia Adria Village.

Letos so tudi avtodomarji aktivneje spoznavali Slovenijo

Urejena postajališča za avtodome omogočajo kratke postanke popotnikom, veliko pa je tudi domačih avtodomarjev, ki so letos še bolj množično spoznavali Slovenijo. Največ glasov je dobil PZA Rogla, ki je zaradi možnosti smučanja priljubljen pozimi, poleti pa ga obiščejo ljubitelji pohodništva in kolesarjenja. Na drugo mesto se je uvrstil PZA Koper in na tretje prenovljeno postajališče v Kostanjevici na Krki.

Najboljši kampi v Istri, Kvarnerju in Dalmaciji

Med velikimi istrskimi kampi je zmagal kamp Valkanela iz Vrsarja. Drugo mesto si je prislužil kamp Lanterna Premium Resort in tretje kamp Porto Sole iz Vrsarja.

Kamp Polidor iz Funtane je kot kaže zelo priljubljen pri Slovencih, saj je že drugič zapovrstjo osvojil prvo mesto med manjšimi kampi v Istri. Sledita kampa Lighthouse iz Savudrije in kamp Puntica iz Funtane.

Na Kvarnerju je ponovni zmagovalec kamp Čikat, kjer so letos uredili nove parcele, z novimi igrišči izboljšali ponudbo športa ter prenovili še enega od sanitarnih objektov. Na drugem mestu je kamp Kovačine s Cresa, ki je priljubljen pri družinah, na tretjem pa kamp Njivice, ki pa se po novem imenuje kamp Aminess Atea Resort.

Med manjšimi kampi je največ glasov prejel kamp Draga iz Moščeniške Drage, ki ga vodi mlada slovenska ekipa. Sledita kampa Mali iz Baške in Rapoča iz Nerezin na Lošinju.

Najboljši večji dalmatinski kamp je tudi letos kamp Straško iz Novalje. Slovenci imajo radi veliko sence na parcelah in odlično otroško animacijo. Drugo mesto gre v kamp Šimuni na Pagu, tretje pa v kamp Adriatic v Primoštenu.

Najboljši manjši kamp v Dalmaciji imajo na Peljšecu, kjer v kraju Lovište deluje kamp Lupis. Drugo mesto gre v kamp Slanica na otoku Murter, tretje pa v kamp Navis na otoku Pag. 

Top kampi za nudistično kampiranje so …

Ob Jadranu imamo samo še 14 lokacij, namenjenih nudističnemu kampiranju in med FKK kampi je največ glasov dobil kamp Koversada iz Vrsarja. Sledita kampa Ulika iz Poreča in Baldarin s Cresa.

Domačo sezono dvignili turistični boni

Slovenski kampi so se po marčevskem zaprtju odprli šele konec maja. Uvedba turističnih bonov in želja po preživetju počitnic v naravi sta vzroka, da so Slovenci rešili domačo sezono in do konca septembra ustvarili 841.000 nočitev. Glede na prejšnjo sezono je to za kar 61 % več. Občutno manj pa je bilo nizozemskih gostov, ki večji del poletja niso smeli bivati pri nas, zato je skupno število nočitev v kampih manjše za 28 %.

Na Hrvaškem letos 30 odstotkov manj Slovencev

Hrvaški kampi sicer beležijo slabšo sezono v primerjavi z lansko, kar je posledica zapiranja evropskih meja. Skupno beležijo kar 52 odstotkov manj nočitev.

Največ Slovencev je kampiralo v Istri in Kvarnerju, med kraji pa so bili najbolj priljubljeni Medulin, Mali Lošinj in Novalja. Slovenski gostje so v kampih ob Jadranu ustvarili nekaj več kot 2 milijona nočitev, kar je 30 odstotkov manj kot lani.

Foto: sava-camping.com/Jošt Gantar in sobec.si

PREBERITE ŠE: Tereza: Hvaležna sem, da živim na delu sveta, kjer vedno lahko pobegnem v naravo #intervju

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

To sta slovenski mesti, ki gresta Britancem najtežje z jezika

Kako pogosto ste se nasmejali tujcem, ko so poskušali izgovoriti ime našega glavnega mesta in drugih priljubljenih turističnih krajev? Priznamo, ni jim lahko.

Britanski Daily Mail je pred kratkim objavil lestvico krajev, s katerimi imajo Britanci pri izgovorjavi največ težav. Kot kaže, se je na prvem mestu znašel Ptuj! Kar 92 odstotkov vprašanih je ime našega najstarejšega mesta izgovorilo napačno. A to ni edini slovenski kraj, ki Britancem povzroča sive lase. Na osmem mestu zanje najtežje izgovorljivih mest je tudi Ljubljana.

Kako so se na rezultate raziskave odzvali na Zavodu za turizem Ptuj, preverite v spodnjem promocijske videu.

V raziskavi, ki jo je izvedla turistična agencija Bolsover, je sodelovalo 2000 vprašanih. Izkazalo se je tudi, da je za Britance, kar se tiče jezikov, najtežja grščina, takoj za njo pa je slovenščina. Sledijo švedščina, nizozemščina in hrvaščina.

Na drugo mesto med najtežje pravilno izgovorljivimi mesti se je uvrstil portugalski Guimaraes (tega je napačno izgovorilo 88 odstotkov vprašanih), sledijo hrvaška Rijeka (84 odstotkov), makedonska prestolnica Skopje (80 odstotkov), Oaxaca v Mehiki (76 odstotkov), Sitges v Španiji (72 odstotkov), Bloemfontein v Južni Afriki (65 odstotkov) in Ljubljana (61 odstotkov).

V raziskavi so poleg napačno izgovorjenih mest ugotavljali tudi, kako Britanci izgovarjajo znamenitosti in tradicionalne jedi.

Med znamenitostmi se je na vrh uvrstil islandski vulkan Eyjafjallajökull. Pravilno sta ga izgovorila le dva odstotka vprašanih! Sledijo reka Chao Phraya v Bangkoku (težave za 74 odstotkov), Park Güell v Barceloni (68 odstotkov), ulica Khaosan v Bangkoku (57 odstotkov), stolpnica Burj Khalifa v Dubaju (55 odstotkov), Sagrada Familia v Barceloni (53 odstotkov), Machu Picchu v Peruju (48 odstotkov), Arc de Triomphe, oziroma Slavolok zmage v Parizu (45 odstotkov), muzej Louvre v Parizu (37 odstotkov) in Le tour Eiffel, torej Eifflov stolp v Parizu (35 odstotkov).

S čim si Britanci pomagajo pri izgovorjavi najtežjih krajev s seznama? S spodnjim slovarčkom:

  1. Ptuj – P-too-ee
  2. Guimaraes – Gi-mareiz
  3. Rijeka – Re-yeh-kah
  4. Skopje – Skohp-ee-ay
  5. Oaxaca – Waa-haa-kuh
  6. Sitges – Seet-chehs
  7. Bloemfontein – Bloom-fun-tayne
  8. Ljubljana – Loob-lee-yah-nah
  9. Gstaad – Shtahd
  10. Taormina – Ta-or-mina
  11. Llanelli – La-neth-lee
  12. Wroclaw – Vrot-slav
  13. Lesotho – Luh- soo-too
  14. Tijuana – Ti-waa-nuh
  15. Taipei – Ty-pay

Foto: Maja Fister
Video: YouTube

PREBERITE ŠE: Tereza: Hvaležna sem, da živim na delu sveta, kjer vedno lahko pobegnem v naravo #intervju

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

To je slovensko mesto, ki nosi naziv najbolj varnega

Najstarejše slovensko mesto je letošnji dobitnik nagrade Slovenian Grand Security Award 2020 za najbolj varno mesto v kategoriji mestnih občin v Sloveniji.

Ptuj je najvarnejše slovensko mesto

Katero je najvarnejše slovensko mesto? Ptuj! Mestna občina Ptuj je med ostalimi slovenskimi občinami ter glede na statistiko kaznivih dejanj po utemeljitvi neodvisne komisije pokazala nekaj dodatnih pristopov, ki kažejo na njihovo aktivno vlogo pri zagotavljanju čim višje stopnje varnosti. Nagrada, ki jo podeljuje Institut za korporativne varnostne študije v sodelovanju s Slovenskim združenjem korporativne varnosti je hkrati tudi dodaten razlog za zaupanje obiskovalcev v varnost slovenskih turističnih destinacij.

Ideja za oddih: Sprehod na Ptujski grad

Ptujski grad je eden izmed najimenitnejših gradov v Sloveniji. Pogled od tod se razteza nad opečnate srehe in tlakovane ulice najstarejšega slovenskega mesta. Na ogled so izjemne muzejske zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož: od glasbil, orožja, pohištva do tradicionalnih pustnih mask in slikarskih mojstrovin. 

Ptujsko jezero, oziroma morje 

Aktivnim dopustnikom predlagamo kolesarsko turo okoli Ptujskega jezera, ki mu domačini radi rečejo kar Ptujsko morje. Tam lahko opazujete tudi številne vste ptic.

Razvajanje v Termah Ptuj – Grand Hotel Primus tudi na turistične bone! 

Ptuj poganjata reka Drava in termalna voda. Ptujski vodni krog sklenite s skokom v termalno vodo. Priporočamo nočitev v Grand Hotelu Primus in razvajanje v wellnessu in termalnem parku v Termah Ptuj. Odlično ponudbo za takšen hotelski oddih (tudi na turistične bone) smo našli TUKAJ.

Foto: Maja Fister

PREBERITE ŠE: Planinka: hotel ob Savinji z vinsko kletjo in pogledom na Alpe (tudi na bone!)

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Znan slovenski biser med top 20 kraji za varna potovanja po krizi

Na seznamu top 20 evropskih destinacij, ki jih je po pandemiji koronavirusa najvarneje obiskati, se je znašla tudi Slovenija – in sicer Bohinj!

Že sanjarite o potovanjih? Seznam top 20 najbolj varnih evropskih destinacij je sestavilo združenje evropskih destinacij odličnosti – European Best Destinations (EBD). Med njimi pa je precej takšnih, ki so nam resnično blizu. Organizacija Evropske najboljše destinacije, ki deluje v okviru mreže evropskih destinacij odličnosti, že skoraj 10 let izpostavlja izbrane najboljše destinacije za počitnice, izlete, nakupovanja, pohode in druge aktivnosti.

Kriterij za med top 20 tudi delež okuženih na prebivalca v državi

Tokrat so objavili seznam evropskih destinacij, ki jih je covid-19 najmanj prizadel, med kriteriji so tako šteli bližina bolnišnic, dobre zdravstvene kapacitete, delež okuženih na prebivalca v državi, kakovost same destinacije, število bolniških postelj na prebivalca v državi, dostopnost zaščitnih pripomočkov, ustrezne varnostne protokole za zaščito pred širjenjem virusa in dobra turistična infrastruktura.

Bohinj na zemljevidu varnih destinacij

Prav na tem seznamu se tako bohoti tudi Bohinj! Ta se je na seznam evropskih destinacij odličnosti uvrstil že leta 2018, letos pa pozdravlja s seznama najvarnejših krajev po epidemiji novega koronavirusa. Poleg varnosti ga priporočajo tudi zato, ker cilja na trajnostni turizem in ohranjanje okolja. In prav trajnostni turizem je naša najsvetlejša različica prihodnosti potovanj. V izboru so zapisali, da je Bohinj mirno zatočišče za vse ljubitelje narave, zunanjih aktivnosti, lokalnih izdelkov in pravih doživetij.

Foto: Maja Fister

Preberite še: Ideja za izlet: Kranjska Gora, Zelenci, jezero Jasna in dan za hedonizem

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Radovljica in 7 odličnih razlogov za izlet (tudi kadar ne diši po čokoladi)

Mesta Radovljica se je prijelo prijetno ime – najslajše slovensko mesto. Vendar Radovljica ni samo Festival čokolade. Zakaj je vredna obiska ves del leta?

V času Festivala čokolade Radovljica postane sladko mesto, to pa nikakor ne pomeni, da ni vredna obiska tudi v kakšnem drugem mesecu. Radovljica z okolico je seveda povezana s čokolado, a tudi s čebelarstvom, lectarstvom in kovaštvom. Če že ne čokolade, si torej tam privoščice vsaj medico. Česa še ne smete zamuditi?

Lekarniški in alkimistični muzej, ki vas bo popeljal v magičen svet 

V Radovljici je tudi Lekarniški in alkimistični muzej. Nahaja se v starem mestnem jedru na Linhartovem trgu. Muzejska trgovina je opremljena kot stara lekarna, za najmlajše obiskovalce skrbijo slovenska gozdna bajeslovna bitja, ki vedo vse o starodavnih skrivnostih zdravilne in čarobne moči narave.

Zbirka je rezultat večletnega zbiranja opreme in izdelkov s področja farmacije in kozmetike. Ogledate si lahko opremo lekarn iz 18. in 19. stoletja, zbirko italijanskih in španskih alborelov (okrašenih keramičnih posod za shranjevanje zdravil), lekarniški in alkimistični laboratorij, bogato zbirko možnarjev iz obdobja od 12. do 19. stoletja, tehtnice in uteži. V zbirki je tudi 30 farmacevtskih knjig, izdanih med 15. in 19. stoletjem.

Muzej se z zbirko o zgodovini kozmetike in parfumerije navezuje na družinsko podjetje, vsebuje pa tudi posamezne eksponate iz antične in azijske medicine ter etnološko zbirko ljudskega zdravilstva na našem ozemlju. Na ogled ga postavlja družinsko kozmetično podjetje Mioba in prepričani smo, da vas zna navdušiti tudi če farmacija ni vaše prvo področje zanimanja.

Tudi Radovljica ima pogled na Triglav

Linhartov trg na terasi nad reko Savo je kot muzej na prostem. Trg je dobil ime po Antonu Tomažu Linhartu, ki je bil rojen v eni od meščanskih hiš na njem. Na trgu sta spomenik in vodnjak Josipini Hočevar ter spomenik Cenetu Avguštinu. Od upravnega dela mesta Linhartov trg loči nekdanji baročni park s sodobnimi kovanimi svetilkami. Ohranjene so hiše iz 16., 17. in 18. stoletja. Med njimi je Šivčeva hiša, ki velja za najboljši primer renesančne meščanske arhitekture pri nas. Največja stavba na trgu je Radovljiška graščina z baročno podobno.

Na razgledni točki na koncu trga, mimo zgoraj omenjenega Lekarniškega in alkimističnega muzeja, pa se odpira čudovit pogled na dolino reke Save in Julijske Alpe. In ja, ob jasnem vremenu se nad Savo odpre tudi pogled na Triglav!

Po poteh Ivana Vurnika

V Radovljici potekajo tudi Vurnikovi dnevi, zato smo sledili točkam, kjer je živel in deloval arhitekt Ivan Vurnik, eden najbolj prepoznavnih slovenskih arhitektov. Rojen je bil v Radovljici, njegova najbolj znana stavba pa je tista s pisanim pročeljem na Miklošičevi cesti v Ljubljani, nasproti hotela Union. Študiral je na Dunaju in v Rimu, leta 1911 pa se je poročil z dunajsko slikarko Heleno Kottler, kar je pomembno vplivalo tudi na njegovo delo. Ob Jožetu Plečniku in Maksu Fabianiju velja za pionirja moderne slovenske arhitekture in utemeljitelja urbanizma na Slovenskem.

Na lectarska delavnico 

Tradicionalna slovenska obrt še živi v starem mestnem jedru Radovljice. V kleti gostilne Lectar na Linhartovem trgu vas bo očaral omamni vonj pristnih lectovih src. Tamkajšnja lectarija je hkrati tudi muzej lectarstva, v katerem si lahko ogledate način priprave, staro opremo in pripomočke za peko ter krašenje. Na ogled so tudi več desetletij stari izdelki iz lecta.

Prikupna delavnica obratuje v obokani kleti. V lectariji, opremljeni s staro opremo, na tradicionalen način in po starih receptih še vedno izdelujejo pristna lectova srca. Lectarijo si je mogoče ogledati v času, ko je gostilna odprta, in prisluhniti razlagi o izdelavi in zgodovini obrti.

Vpogled v lončarsko tradicijo: Magušarjeva hiša in Manufaktura

Središče ustvarjanja priznanega keramika Urbana Magušarja je njegov dom, Magušarjeva hiša. Ne drugi strani ulice pa v pritličju ene od hiš pozdravlja Manufaktura. Ta združuje manjšo lončarsko delavnico, v kateri nastajajo maloserijski lončarski izdelki ter trgovinico izdelkov iz keramike ter materialov in orodja za keramike.

Čebelarski muzej

Odletite v svet kranjske sivke, spoznajte zgodovino čebelarjenja in občudujte raznovrstne panjske končnice. Čebelarski muzej so odprli leta 1959 in je do danes po svojih vsebinah in obsegu edinstven v slovenskem in tudi evropskem prostoru.

Na razvajanje brbončic v Vilo Podvin

Dva kilometra od starega mestnega jedra Radovljice, na posestvu Gradu Podvin iz 14. stoletja, stoji vila z istim imenom. Vodita jo chef Uroš Štefelin in Marcela Klofutar, ki goste sprejmeta s širokim nasmehom (in aperitivom iz tepk!).

Mi smo pri njih poskusili še tepke, oblite s čokolado in “gorenjski zajtrk”. Kaj je v njem? Jajca, ocvirki, krompir in polenta, postreženi v kavni skodelici, v gorenjskem odmerku, kot se je pošalila Marcela.

Chef Uroš sicer najraje obuja pozabljene tradicionalne slovenske jedi in napitke, uporablja sezonske sestavine z domačega vrta in z okoliških kmetij. S sodobnimi tehnikami in lastno ustvarjalnostjo dediščinske jedi nadgradi v jedi nove slovenske kuhinje.

Preverite tudi njihov pester koledar dogodkov. Vsako 1. soboto v mesecu se na Podvinski tržnici predstavljajo lokalni proizvajalci hrane, v Vili Podvin pa se zatem lahko ustavite na brunchu ali kosilu iz predstavljenih sestavin na tržnici z recepti naših starih mam. Organizirajo tudi različne delavnice, kuharsko šolo za otroke, odrasle in profesionalce …

Tudi tu poznajo Vurnikove dneve, ko na mizo postrežejo jedilnik Helene in Ivana Vurnika. Ivan in Helena sta spoštovala disciplino tudi v prehranjevanju in zaradi zdrave ter asketske prehrane dočakala častitljivo starost. Pred jedjo sta vedno popila skodelico čaja, največkrat terjaka. Med obrokom sta si privoščila kozarec vina. Uživala sta puste konce mesa, najraje teletino, svinjine nikoli. Strogo sta spoštovala petkov post, privoščila sta si postrvi. Črne žemljice so bile na jedilniku med tednom, bele ob koncu tedna, ko ni smela manjkati teletina. In nekaj podobnega, le na restavracijski in kulinarično precej višji ravni lahko poskusite tu.

Foto: Maja Fister

PREBERITE ŠE: Poletje v Ankaranu: Rezidenca Ortus, butičen hotel, ki vas bo enostavno navdušil

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Gurmanski izlet: Na Kras na degustacije vina in drugih kraških dobrot

Kras je ena tistih slovenskih destinacij, ki razvaja ljubitelje dobrega vina, na burji sušenih mesnin in idiličnih razgledov.

Kras bo skozi vse letošnje poletje v znamenju gurmanskega uživanja v vinskih hramih. V veliko gastronomsko družino KrasPass gourmet se je namreč povezalo več kot 40 priznanih ponudnikov kraških vin, na burji sušenih mesnin, tipičnih kraških jedi in izdelkov.

Skozi poletje – vse do konca avgusta, boste lahko vsak dan ob 11h, 16h ali 18h rezervirali krajšo degustacijo kraških vin s prigrizki, okušanje sušenih mesnin ali enourno gourmet doživetje po enotnih cenah od 12 do 24 evrov.

Čas za Kras: dan za degustacije in raziskovanje lepot 

Tako si na Krasu lahko sestavite popoln dan degustacij in aktivnih doživetij, zvečer pa se ustavite še v kakšni od odličnih kraških restavracij, tradicionalnih gostiln ali domačij in tam celo prenočite. Tako boste celo poletje, vse do 31. avgusta obiskovali priznane in nagrajene vinarje, vrhunske kraške chefe, gostince s tradicijo, gostoljubne turistične kmetije in ekološke kmetovalce. Del te pisane družine pa so tudi sadjarji, zeliščarji, sirarji in kamnoseki.

Prvo veliko regijsko gastronomsko družino v Sloveniji je povezalo pet kraško-brkinskih občin. Sežana, Komen, Divača, Hrpelje Kozina, Miren Kostanjevica – in njihove lokalne turistične organizacije v sodelovanju z Agencijo za razvoj in marketing v turizmu Nea Culpa.

Kras: kraj, kjer ne manjka vrhunskih vin

18 kraških vinarjev, ki vabijo na degustacije, pozna skrivnosti tipičnega terroirja na čelu z rdečo zemljo. V njihovih kleteh, ki so zaradi hrastovih sodov in kamna že same po sebi atrakcija, zorijo vrhunska vina in penine. Pri skoraj vsakem vinarju boste našli opojen teran ali avtohtono staro belo sorto vitovska grganja.

Najbolj drzni preizkušajo nove postopke ali zasajajo nove sorte in jim prilagajajo maceracijo. Nekateri tipično podobo vinogradov še zmeraj ustvarjajo s kraškimi latniki. Drugi prisegajo na sonaravno življenje in jim vinograde pomagajo obdelovati kar črede, ki se pasejo na prostem sredi travnikov.

Med KrasPass vinarji imajo eni visoke lege in razglede od Alp do Jadrana. Nekateri so izkušeni gostitelji, drugi izjemni pripovedovalci zgodb, tretji vam bodo ponudili vino, ki vam bo zlezlo od grla do srca. Ob okušanju treh ali štirih vzorcev vina bodo vinarji postregli lokalne sire ali sušene mesnine. Pri 45-minutni degustaciji bodo razkazali še klet, pri enournem gourmet doživetju pa bodo največja zvezda posebej starana in nagrajena vina.

Doživetje na burji sušenih kraških mesnin

Kraška burja je stalnica, brez katere Kraševci ne morejo. Suši jim pršute in mesnine, ki so danes vse bolj butični in ekskluzivni. Kar 10 restavracij in 8 turističnih kmetij je del KrasPass gastronomske družine, ki bo celo poletje vabila na spoznavanje in okušanje sušenih mesnin.

Vaši gostitelji bodo sami mojstri – butični pršutarji, prvaki ročnega rezanja, vrhunski chefi, ekološki kmetje in drugi. Prav vsi spoštujejo kraško tradicijo in pogosto kot začimbi uporabljajo le poper in morsko sol. Pokušini butičnih mesnin bodo dodali slastne lokalne sire in kozarec vina. Pri daljši degustaciji pa si bodo obiskovalci ogledali posestvo ali hišno skrivnost. Pri enournem gourmet doživetju bodo na deski posebej ekskluzivne mesnine in siri, ki jih ni mogoče dobiti ali narediti kar tako. Če vas bo v tradicionalnih gostilnah in vrhunskih restavracijah premamil še svež in sezonski jedilnik tipičnih kraških jedi, se lahko vrnete ali podaljšate obisk.

PREBERITE ŠE: Štanjel: Idiličen kraj na griču, ki odpira kraške razglede

Degustacije kraških dobrot in sadja

Edinstven spoj mediteranskega in celinskega podnebja ni ugoden le za vinsko trto in mesne dobrote. Siri, zorjeni v kraških jamah, kraška žganja in likerji iz avtohtonih vrst sadja, dišavnice in zelišča, kraški med z zaščiteno geografsko označbo in sadje z najbližjega drevesa, včasih počasi kuhano v slastno marmelado. Vse to čaka na obiskovalce v idiličnem okolju kraških domačij, kjer je poleg krajše degustacije na voljo voden ogled posestva ali predstavitev pridelave. 8 kraških ponudnikov, od čebelarjev do sirarjev, mojstrov marmelade ter zeliščnih in sadjarskih kmetij bo obiskovalce navduševalo s svojimi posebnostmi in pristnimi doživetji.

Doživetje kraškega kamna in izdelkov

Lomljenje, rezanje in oblikovanje kamna ima na Krasu tisočletno tradicijo. Okoli večine kraških vasi so manjši kamnolomi. Tam kamnoseki pridobivajo kamen, ki ga z izjemnim občutkom za detajle oblikujejo v uporabne ali okrasne izdelke.

Kamnoseške mojstrovine so tudi eden ključnih elementov tipične kraške arhitekture. Kraški vinarji imajo kamnite umivalnike, nekateri gostinci kamnite pladnje, krožnike ali sklede, v kakšni sirni kleti pa boste našli celo kamnit sir. Pravega značaja Krasa skoraj ni mogoče začutiti brez obiska delavnice kamnoseškega mojstra. V krajšem ali daljšem kamnoseškem doživetju bodo obiskovalci spoznali sodobno oblikovanje kamna, si ustvarili unikaten izdelek in nazdravili še v sosednjem vinotoču. Dobrodošli na Krasu, v žlahtnem svetu okusov in doživetij!

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Na kulinarično pot okoli sveta: 5 okusnih idej za domače kosilo

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Michelin v Sloveniji s prvimi rezultati ocenjevanja naših restavracij

Skrbno varovana skrivnost, katere slovenske restavracije so Michelinovi inšpektorji uvrstili v ikonični vodnik, bo kmalu znana vsem! Veliki dogodek Michelin Star Revelation Slovenia si bomo lahko ogledali kar prek spleta.

Najprestižnejši gastronomski vodnik je prepoznal kakovost slovenske gastronomije in Slovenijo uvrstil med svoje nove destinacije. Michelin bo predstavil svoj ikonični vodnik, ki prvič v svoji zgodovini prinaša seznam najboljših slovenskih restavracij. Katere so Michelinovi inšpektorji uvrstili v vodnik, je skrbno varovana skrivnost, ki bo razkrita 16. junija ob 11.00 prek družbenih medijev.

Michelin Star Revelation Slovenia si lahko ogledate v živo prek spleta

Razglasitev rezultatov ocenjevanja slovenskih restavracij bo izvedena upoštevajoč nove varnostne in higienske standarde, ki veljajo pri organizaciji dogodkov. Potekala bo v živo iz Ljubljane, kjer se bodo zbrali v vodnik uvrščeni kuharski mojstri in mediji, ter Pariza.

Dogodek Michelin Star Revelation Slovenia si lahko tudi sami ogledate prek nove spletne strani Tasteslovenia.si ali Facebook profila Feel Slovenia (@slovenia.info).

Michelin se odlikuje po svoji 120-letni tradiciji in izdelanih kriterijih ocenjevanja, ki temeljijo na petih načelih: kakovost uporabljenih sestavin, mojstrstvo okusov in kuharskih tehnik, osebnost kuharskih mojstrov v njihovi kuhinji, vrednost za denar in doslednost med različnimi obiski.

Michelinove zvezdice in priznanja so garancija za najvišjo kakovost kulinarike:

tri zvezdice – izjemna kulinarika, vredna posebnega potovanja,

dve zvezdici – odlična kulinarika, za katero je vredno narediti ovinek,

ena zvezdica – visoko kakovostna kulinarika, vredna postanka,

“Bib Gourmand” – dobro razmerje med ceno in kakovostjo,

“The Plate Michelin” – sveže surovine, skrbno pripravljen in dober obrok.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Na kulinarično pot okoli sveta: 5 okusnih idej za domače kosilo

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.