Če ste eden tistih popotnikov, ki svojo prtljago pospravi v črn ali rdeč kovček, ki se od sosedovega brez ostrega očesa le s težavo razloči, smo našli precej smešno rešitev.
Pri podjetju Firebox.com namreč lahko naročite prav posebno prevleko za kovček, ki bo poskrbela, da ga s traku za prevzem prtljage zagotovo ne bo vzel nihče drug kot vi – ne pomotoma, niti namenoma. Na njihovi spletni strani namreč lahko naročite personalizirano prevleko, na katero vam natisnejo vaš obraz. Ker pač nič ne vpije “to je moja prtljaga!” glasneje od prtljage, na kateri je natisnjen vaš obraz. Morebitne reklamacije izdelka zaradi unikatne narave produkta žal niso možne.

Prevleke prodajajo v treh različnih velikostih, za najmanjšo boste odšteli 22, za srednjo 28 in za največjo dobrih 33 evrov. Prevleke so narejene iz trpežne mešanice elastana in poliestra, ki bo prevzela tudi vlogo zaščite vašega kovčka, s katerim na letališču zagotovo ne bodo najlepše ravnali.
Če se vam ta zabavna poteza morda zdi preveč norčava, pa Vandraj še vedno prisega na nekoliko manj vpadljiv, a še vedno opazen barvast trakec ali nalepko, ki jo dodate svojemu univerzalnemu kovčku in ga lažje prepoznate z njuno pomočjo.
Foto: Firebox.com, Thinkstock
Z malce jezikovne spretnosti in zavedanjem, da tako ali tako ne morete ničesar izgubiti, poskušajte znižati izklicno ceno in dobiti popust; bogatejši boste vsaj za kulturno izkušnjo.
Reklo, da kdor jezika špara, kruha strada, si vžgite v zavest. Tudi na potovanju, za kar vam bo hvaležen žep.
Barantanje naj ne bo borba, temveč igra, ko poskušata dva najti skupni jezik in iz katere bosta oba odšla kot zmagovalca. Zato ne izgubljajte živcev in se ne spuščajte v besedne obračune. Bodite vljudni in prijazni, vselej z nasmehom na ustih. In ne pozabite na spoštovanje, saj je to ključen del pogajalske kulture.
Zlato, verjetno najpomembnejše pravilo je – kdor prvi izrazi ceno, izgubi. Če boste namreč kot prvi spregovorili v znesku, gre cena lahko od tu le navzgor. Če pa je prodajalec tisti, ki bo prvi spregovoril v številkah, imate prednost vi, saj lahko ceno kvečjemu znižate. Zatorej počakajte, da pove ceno, čakajte, da jo zniža, morda celo večkrat, in šele nato podajte svojo ponudbo. Če bo prodajalčev jezik zvezan, začnite zelo nizko, pri, denimo, polovični ceni.
Vedno si pustite pogajalski manevrski prostor, zato predlagajte nižji znesek, kot ste ga pripravljeni plačati. Načeloma je povsem sprejemljivo, če začnete s polovičnim zneskom od tržnega. In če boste vašo začetno ponudbo nato malce povišali, to ne bo necenjeno ušlo prodajalcu.
Nič vam ne bo bolj na široko odprlo vrat, kot če se pomujate in se naučite vsaj osnov lokalnega jezika. Kako, denimo, pozdraviti, povprašati po ceni in dejati, da je nekaj predrago za vaš žep. Tako se boste izluščili iz množice turistov, pokazali, da vam je za novo državo in kulturo mar, kar bo vsaj večina cenila. Če pa boste, obratno, nastopili z zgolj zahtevo po ceni v angleškem jeziku, se ne čudite, če vam jo zabelijo petkratno.

Če zgolj povprašate po ceni in nato odkorakate stran – v tem ni nič napačnega. A če se spustite v igro pogajanja in pridete do želenega zneska, bi bilo nadvse nespoštljivo, če se nato tik pred zaključkom umaknete iz igre. Ko podate ponudbo, s katero se prodajalec strinja, ste skoraj obvezani stvar tudi kupiti. Nenapisano pravilo, na katero turisti preradi pozabijo.
Ne pričakujte, da boste že pri prvem barantanju mojstrsko izvedli nakup. Tudi pogajanje je spretnost, ki se je morate naučiti in jo izpilti. Začnite pri cenejših stvareh, ki si jih ne želite na vsak način. Prodajalci so namreč izjemni psihologi in vam bodo nemudoma prebrali z obraza, če si česa na vso moč želite. Dokler ne boste znali nadzirati mikromimike obraza in zaigrati dokajšnje nezainteresiranosti, se pogajajte za manjše in cenejše stvari, ki vam ne ukradejo srca na prvi pogled.

Otroci najpogosteje dobijo, kar želijo. Milo pogledajo, se vam zasmilijo, prikupijo – podobno poskušate tudi sami okoli mezinčka oviti prodajalca. Taktika, ki pogosto obrodi sadove, je, da začnete vsakdanji pogovor, s katerim se odmaknete od vlog kupca in prodajalca. Graditi začnete medosebni odnos, ko ga povprašate po družini, kako živijo, poveste kaj o sebi, tudi če si izmišljate zgodbice. Če vam prodajalka, denimo, navrže, da mora prehraniti pet otrok, ji vi lahko odvrnete, da ste neporočeni in brez otrok, četudi si jih želite, in za standarde vaše države tudi vi precej siromašni – to je preverjeno vžgalo.
Naj vam uspe ali ne, imejte v mislih, da je barantanje igra, ki jo ponekod skoraj morate igrati. Zato se ob tem zabavajte. Je pomemben del kulturne izkušnje, prek katere doživite pravi utrip tržnic, bazarjev, pouličnih stojnic. Tamkajšnjega življenja.
Avtor: T. P.
Foto: Thinkstock
Če v tujini ostanete brez dokumentov – brez panike; s policijskim poročilom o kraji se obrnite na konzularno predstavništvo, kjer vam izdajo začasni potni list.
Vsaj na začetku potovanja skrbno pazimo na dokumente in denar, a nas nato lahko že hitro prevzamejo popotniško vzdušje in lepote, da postanemo neoprezni. In dovolj je že trenutek nepazljivosti, da ostanete brez vsega. Tudi dokumentov, s katerimi bi se vrnili domov.
V tuji državi ste obstali brez dokumenta, ki bi vas spravil domov. Najpomembneje je ohraniti trezno glavo, ne nazadnje to ne pomeni konca sveta. Žrtve kraje potnega lista drugih dokumentov so turisti po vsem svetu. Vse se da urediti, a ukrepajte hitro in brez panike.
Obrnite se na najbližjo policijsko postajo, podrobno opišite okoliščine kraje, povejte, kaj vam je bilo odtujeno. Policijskega zapisnika ne izgubite, naredite si še kopijo in sken, ki si ga, morda najbolje, pošljite kar na lasten e-naslov. Potrebovali ga boste tako pri prošnji za izdajo začasnega potnega lista kot za zavarovalnico, da vam povrne stroške izdelave novih dokumentov (preverite, ali vaš turistični zavarovalni paket krije tudi škodo zaradi kraje prtljage, osebnih stvari, zlorabe plačilnih kartic).

S policijskim zapisnikom, fotokopijo potnega lista in dvema osebnima fotografijama se odpravite na našo ambasado ali najbližje konzularno predstavništvo katere izmed članic EU, kjer bodo v najkrajšem možnem času izdali začasni potni list za vrnitev domov (emergency travel document). Če vas letalo za vrnitev čaka v drugi državi, naj bo to na začasnem potovalnem dokumentu izrecno zapisano, saj vas cariniki na mejnem prehodu drugače ne bodo spustili naprej. Zgodi pa se, da si boste morali kljub predloženi letalski vozovnici priskrbeti novo povratno vozovnico z izhodiščem v državi, kjer ste bili žrtev kraje. In da ne boste presenečeni – izdaja začasnega potnega lista ni zastonj, ampak vam bodo zaračunali konzularno takso.
Kraje se dogajajo in se bodo tudi v prihodnje, zato že pred odhodom poskrbite, da boste ob zli sreči s čim manj stresa in zapletov razrešili zagato. Naredite si kopije pomembnih dokumentov in jih – najbolje, če jih plastificirate ali zavijte v samolepilno folijo – med potjo hranite ločeno od originalov. Več kot dobrodošlo je tudi, če jih skenirate in kopije pustite staršem, partnerju ali prijatelju, da vam jih lahko ob nevšečnostih pošljejo po e-pošti. S seboj vzemite tudi dve svoji fotografiji, primerni za izdelavo osebnih dokumentov. Že doma si nekam izpišite pomembne telefonske številke, denimo naših predstavništev v državah, kamor potujete, ter zunanjega ministrstva.
O kraji nemudoma obvestite svojo banko, da bo preklicala kartice, saj vas sicer lahko čaka neprijetno presenečenje v obliki povsem praznega bančnega računa. Če potujete sami in si denarja ne morete izposoditi od prijatelja, navežite družino, ki vam potrebna denarna sredstva lahko nakaže prek Western Uniona.

Na domačih tleh končno spet mirno zadihate, a ne pozabite na poslednji korak. V roku osmih dni po vrnitvi morate krajo prijaviti na upravni enoti. Če ne, vas lahko doleti denarna kazen.
Avtor: T. P.
Foto: Thinkstock
Pri TripAdvisorju so pripravili vsakoletni seznam Top 25 znamenitosti po vsem svetu, ki jih izberejo na podlagi ocen popotnikov. Na seznamu se znajde tudi nekaj evropskih prestolnic in večnih klasik, ki jih morate odkljukati s seznama.
Foto: Pixabay
Srbija se prebuja z vedno bolj pestro turistično ponudbo in čeprav so najlepši kotički te dežele marsikomu še neznani, pa je nekaj znano vsem – srbska kulinarika zadovolji še tako lačne gurmane.
Srbska prestolnica na Savi in Donavi je med Slovenci že od nekdaj zelo priljubljena destinacija, ki ponuja nekaj za vsakogar. Slovi po svoji odprtosti, kulinaričnih razvadah, dobrem šopingu in divjem nočnem življenju – ne spreglejte četrti Savamala. Sprehodite se po Knez Mihajlovi ulici in skozi park Kalemegdan ter se povzpnite na trdnjavo. V boemski četrti Skadarlija pojejte prave čevapčiče in jih poplaknite z žganjem – rakijo. Beograd je zelo ponosen tudi na hram svetega Save, enega največjih pravoslavnih hramov na svetu in je še vedno v nastajanju. Ne pozabite še na Hišo cvetja in Titovo grobnico ter muzej Nikole Tesle, vroče poletne dni pa se med lokalci pomešajte na “beograjskem morju” na Adi Ciganliji.

VANDRAJ priporoča // Organiziran dvodnevni oddih v Beogradu
Če je Beograd poln slovenskih žurerjev za novo leto, se ti poleti preselijo do Novega sada. Ta namreč od 5. do 9. julija gosti enega najodmevnejših glasbenih festivalov v regiji – festival Exit. Ko se zabava v znameniti Petrovardinski trdnjavi, ki je nekoč služila kot obramba proti Osmanskemu cesarstvu, malo umiri, pa se spočijete na Štrandu − najlepši rečni plaži v Evropi.

Naravni rezervat Uvac privablja ljubitelje narave, kjer lahko s kanuji in kajaki uživajo na reki, planinarijo ali raziskujejo jame ter opazujejo beloglave jastrebe. Rezervat organizira tudi obiske jezera s katamaranom, del turistične ponudbe je tudi rekreativni ribolov, razgled na meandre Uvca pa šteje za eno najlepših panoramskih slik Srbije.

Nepregledni gozdovi, veličastni razgledi, jezera in soteska Drine je le nekaj osupljivih delov nacionalnega parka Tara. Eden od simbolov Bajine Bašte je osamljena brunarica, postavljena na skali sredi reke. Hiška na Drini se že pol stoletja upira naravi in med brzicami kar kliče po tem, da se o njenem obstoju prepričamo na lastne oči.

V Srbiji ne boste mogli ubežati vonju žganja, znanega tudi pod imenom rakija, seveda pa ne gre brez čevapčičev, kajmaka, ajvarja in bureka, poleg klasik poskusite še sarmo, čvarce (ocvirki), projo (koruzni kruhki), pihtije (meso in zelenjava v želatini) in legendarno Karađorđevo šniclo – ocvrte zvitke telečjega ali svinjskega mesa, polnjene s kajmakom.

VANDRAJ priporoča // Beograd: Kupon za dve nočitvi za dve osebi v Villi Forever
Še preden dokončno organizirate letošnji poletni dopust, pa se v petek, 26. maja ustavite v središču Ljubljane, kjer bodo na Stritarjevi ulici med 13. in 16. uro predstavili turistično ponudbo Srbije – od festivalov, kulinarike, naravnih in kulturnih znamenitosti do zabavnih vsebin, ki jih Srbija ponuja. Ob 15. uri bo Stritarjevo ulico zavzel še orkester trubačev iz Guče – Dragačevske trube.
Vandraj priporoča // Razišči Srbijo z Megabonom
Foto: Shutterstock
Letenje za nekatere prestavlja pravo nočno moro, medtem ko drugi med adrenalinskimi vzleti in pristanki celo uživajo. Spodnji nabor letališč sestavljajo steze, ki se končajo na koncu klifa, sredi morja ali pa na ledenih ploskvah in spadajo med tiste, ob katerih malce zmrazi še tako pogumne popotnike. Pripnite pasove in se pripravite na vzlet!
Madeira Airport, ki je letos spremenil ime v čast nogometnega zvezdnika Cristiana Ronalda, je z vidika pristajanja eno najzahtevnejših v Evropi. Pristanek na eno precej priljubljenih počitniških destinacij je eden tistih, kjer ni prostora za fobije. Piloti, ki pristajajo tu, morajo opraviti dodatno izobraževanje, saj je precej vetrovno, pista pa zelo kratka in se konča v oceanu.
Letališče na škotskem otoku Barra stoji na robu Atlantika, njegova steza pa je pravzaprav kar plaža. Del steze tik ob morju je med plimo zaprt.
Ta letališka steza pravzaprav prečka eno od prometnih cest. Ko letalo pristaja, za 10 minut preprosto zaprejo promet na 4-pasovnici.
Pristajanje potniških letal na karibskem otoku Saint Martin je znano po kratki pristajalni stezi, tik preden se dotaknejo tal, pa letala zarohnijo nad kopalci, ki se sončijo na peščeni plaži.
Pristanek na pisto je precej strm, saj nanjo priletite s hriba, kot da to ne bi bilo dovolj, pa je steza zelo kratka – če pilotu ne uspe ustaviti letala pred njenim koncem, vas ujame morje s peščeno plažo.
Letališče med vrhovi je slavno tudi po filmu o Jamesu Bondu Jutri nikoli ne umre. Zaradi zasneženih hribov in smučarskih prog v bližini velja za enega najbolj nevarnih.
To letališče slovi po eni najkrajših stez na svetu, dolgi le 400 metrov. Kot da to ne bi bilo dovolj, je na koncu piste klif, ki pada naravnost v Karibsko morje.
Glavno mednarodno letališče na Maldivih zahteva kar nekaj spretnosti pri pristajanju, saj je občutek, da bo pilot zgrešil stezo in pristal v morju, neizbežen.
Eno nekoč najbolj fotografiranih letališč na svetu danes ne obratuje več, saj ga je 30 kilometrov stran zamenjalo novejše in predvsem varnejše. Z vratolomnimi pristanki v središču mesta med nebotičniki in hribi, kjer se pista nadaljuje v morje, je veljalo za enega najbolj prometnih in hkrati najbolj nevarnih letališč na svetu. Na tem letališču se je sicer zgodilo 12 večjih nesreč, v katerih je umrlo 270 ljudi.
Ko govorimo o prestižu in vrtoglavih zneskih, je kakšna od replik zagotovo povezana z Dubajem. Mesto presežkov, ki se kopa v zlatu, nosi številne svetovne rekorde, od najbolj luksuznega hotela do najvišje stavbe z najvišjo restavracijo in najvišjo razgledno točko na svetu, pa do največjega nakupovalnega središča in celo smučišča sredi puščave.

Le v Dubaju je povsem izvedljivo, da z uvažanjem peska preprosto zgradijo nekaj otokov – le za izgradnjo otoka Palm, osmega čuda sveta, so porabili 12 milijard evrov. Mesto, po katerem se mogotci prevažajo v nepredstavljivo luksuznih avtomobilih in spijo v hotelih, kjer nočitev stane toliko kot letna najemnina stanovanja v Ljubljani, pa slovi tudi po pregrešno dragih grižljajih.
Za kepico sladoleda črni diamant, ki vsebuje vaniljo z Madagaskarja, italijanske tartufe, iranski žafran in 23-karatne jedilne zlate lističe, boste v Scoopi Café v Dubaju odšteli okoli 750 evrov. Postrežejo ga v Versacejevi skodelici, ki jo skupaj z žličko lahko tudi obdržite.

Kos torte golden phoenix v kavarni Bloomsbury sestavljajo italijanska čokolada, ugandska vanilja in jagode, oblite s 23-karatnim jedilnim zlatom. Če si jo kdaj zaželite poskusiti, jo morate naročiti 48 ur vnaprej, da priskrbijo prestižen nabor sestavin. Bloomsbury sicer v sodelovanju z organizacijo The Golden Phoenix polovico od prodaje tort nameni za hrano za ogrožene otroke.

Royal Pizzo so ustvarili v prestižni dubajski restavraciji Pierchic in je bila sestavljena kot edinstvena jed za nikogar drugega kot dubajsko kraljevo družino. Pico sestavljajo beli italijanski tartufi, črni tartufi Perigord, gosja jetra po francosko, beluga kaviar namočen v Dom Perignon, japonske matsutake gobice in 55 gramov zlatih lističev.

V baru Skyview v luksuznem hotelu Burj Al Arab na 27 nadstropju boste za koktajl Diamonds Are Forever odšteli 1200 evrov. Sestavljen je iz konjaka L’Héraud Vintage Grande Champagne 1906 Cognac in penine Luxor s 24-karatnimi zlatimi lističi. Postrežejo ga v Swarovski kozarcih, napolnjenih z diamanti, ki jih lahko tudi obdržite.

V primerjavi z zgornjimi cenami se 77 evrov morda sploh ne zdi več veliko za en obrok, toda v tem sendviču je pravzaprav zelo malo sestavin – na dveh rezinah kruha je malo soli in masla ter na tanko narezan žlahtni tartuf Perigord.

Pa brez skrbi, v Dubaju se lahko odžejate in do sitega najeste tudi za povsem normalno ceno, le v restavracije, prevlečene z zlatom, raje ne zavijajte.



Foto: Shutterstock, Pixabay, omenjene restavracije