TOP 5 idej za enodnevno poletno osvežitev

Po zelo deževni in muhasti pomladi smo končno dočakali poletje. Ampak ne bomo se pritoževali. Namesto tega se lahko raje odpravimo na enodnevno poletno osvežitev. Pripravili smo pet različnih destinacij, ki vas bodo zagotovo navdušile in vaš dan naredile nepozaben.

Vodni raj v Termah Čatež

Oddih in zabava, sproščujoči učinki tople termalne vode, idilična narava. To so le nekatere besede, ki opisujejo priljubljene Terme Čatež, ki so poleg termalne destinacije znane tudi kot odlično izhodišče za družinske izlete, številne športne dejavnosti ter aktivno bivanje v naravi. osvežitev

Sproščanje v Termah Dobrna 

Zagotovo se ne boste mogli upreti oddihu v srcu narave, kajne? Svežina bližnjih gozdov, termalni užitki ter kulinarično razvajanje. Bolj aktivni po duši se lahko sprehodite skozi 200-letni zdraviliški park ali pa se podate na številne pohodniške ter kolesarske poti. Le ena od zanimivosti: Terme Dobrna je obiskal tudi nemški pisatelj Karl May, ki je tu iskal navdih za svoja dela, blagodejnost termalne vode pa so občudovali že stari Kelti in Rimljani.

Čarobni Bled

Ne poznamo osebe, ki vsaj enkrat ni obiskala te svetovno znane destinacije. Večina turistov se s pletno popelje na otok, kjer obiščejo veličastno gotsko cerkev. Drugi se povzpnejo do gradu in uživajo v najlepšem razgledu. Ljubitelji narave so navdušeni nad lepoto Vintgarja. Za ljubitelje sladkega pa je tu blejska kremšnita, ki bo potešila še najbolj zahtevne brbončice. Lahko rečemo, da je Bled idealna destinacija za vsakogar. Tokrat imate priložnost doživeti Bled še malo drugače. Privoščite si enodnevno poletno osvežitev v enem najboljših wellness centrov v Sloveniji. Izkoristite akcijsko ceno za savnanje in kopanje v Wellnessu Živa s pogledom na prečudovito Blejsko jezero.

Wellness sprostitev v Opatiji

Le pol ure od slovensko-hrvaške meje se nahaja Opatija – kraljica Jadrana oziroma jadranska Nica. Mesto, kjer se je hrvaški turizem rodil. Mondeno obmorsko letovišče, ki ga krasijo številni hoteli, urejeni parki, wellness centri ter številne kulinarične specialitete. Tu so tudi številne turistične znamenitosti, ki si jih lahko ogledate.

Spomenik Dekle z galebom, najbolj prepoznaven simbol Opatije, se nahaja na 12 kilometrov dolgem sprehajališču »lungomare«; obiščite manjše ribiško in turistično naselje Volosko, ki ponuja oazo miru in inspiracijo za vse umetnike; Villa Angiolina je kot muzej turizma pravi turistični magnet, tu pa je tudi park Angiolina z okoli 150 različnimi vrstami rastlin, ki so jih prinesli iz različnih koncev sveta. Opatijske znamenitosti se seveda tu ne končajo.

Ne glede na to, kaj boste izbrali, prepričani smo, da boste doživeli nekaj novega in popestrili svoj poletni oddih. osvežitev

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Foto: Megabon

Preberite še: TURISTIČNI BONI od A do Ž: Takšna so najnovejša pravila

Tri odlične postojanke, ki jih ne izpustite na poti v Terme Čatež

Vsi vemo, kako zabavne so Terme Čatež. Od Termalne riviere do Indijanske vasi in raznih savn – zabava je zagotovljena. Vsi, ki želite doživeti Posavje na drugačen način, spoznajte mesta, ki niso tako znana. A vas bodo tako navdušila, da boste ostali brez besed. Dolenjske naravne “terme”.

Kje se torej lahko oglasite na poti v Terme Čatež? Ste že slišali za naravne toplice Klevevž? V bližini Šmarjeških Toplic, med vinogradi najdete potok Radulja, levi pritok reke Krke. Na enem delu tega pritoka se nahaja hipotermalni izvir, ki ga vsi poznajo pod imenom Klevevška toplica. Čeprav je majhen, je ta naraven in kamnit ”bazen” idealen za zimski ali poletni pobeg v naravo. S svojimi od 21 do 25 stopinjami Celzija je primeren za kopanje in tako odlična ideja za enodnevni izlet. Te naravne terme (klik) so vsekakor nekaj, česar ne boste videli povsod. Zato se jih izplača pogledati.

“Dolenjska Provansa” na poti v Terme Čatež

Na poti v Terme Čatež od naravnih toplic Klevevž se nahaja Kostanjevica na Krki. Znana je po kopališču na Krki, poleti zaživi v pravem pomenu besede. No, tu se nahaja tudi zanimivost, ki bi si jo vsak od nas želel videti. Nad Kostanjevico na Krki se nahaja posest družine Jarkovič, ki je polna nasadov sivke. Polje sivke je balzam za oči, zato se čudovito kaže tudi na fotografijah. Posebej ob sončnem zahodu, ko sonce boža čudovito pokrajino, v ozadju pa se odpira čudovit pogled na dolino. Tistim, ki si želijo obiskati in doživeti francosko Provanso, priporočamo ogled slovenske. Ostali boste brez besed, gotovo pa boste doživeli čudovito zgodbo za pripovedovanje iz svojega izleta v terme (klik za ponudbo term na Megabonu).

Brežice

Neposredno ob Termah Čatež se nahaja mesto, ki ga je vredno obiskati. Govorimo o Brežicah. ”Mesto krožišč”, kot mu domačini radi rečejo, je znano po vodnem stolpu, gradu ter vsakoletnem mednarodno znanem festivalu ”Brežice moje mesto”. Za češnjo na torti vam priporočamo restavracijo Splavar, ki se nahaja v središču Brežic in ponuja domače sladolede (priporočamo sladoled z okusom sivke).

Pozor, domači so tudi korneti. K oddihu od kopanja in zabave bo gotovo pripomogla ta sladica, ki bo tudi tistim najbolj utrujenim vrnila energijo. Na zabaven enodnevni ali vikend izlet se odpravite v Terme Čatež (klik), a prej preverite ponudbe, ki jih najdete tukaj.

Foto: Megabon

PREBERITE ŠE: Vandraj izlet: Obiščite Klevevž in skočite v naravni topli vrelec

Najlepše naravne plaže na jadranski obali, ki jih morate doživeti

Ko slišimo besedi rajska plaža, si kaj hitro v misli prikličemo obalo Kostarike, Filipinov ali Balija, a za čudovite plaže v resnici ni treba tako daleč. Kristalno čisto modro morje, bele kamenčke in rajske plaže najdemo tudi ob Jadranu. Izbrali smo osem plaž, ki jih lahko obiščemo že ta vikend.

Preberi več

Norveška: Osupljiva polica Preikestolen, kjer instafotografi ob živce spravljajo reševalce

Norveška je neverjetno fotogenična dežela, ki vsako leto privablja več iskalcev osupljivih razgledov. Ena takšnih je polica Preikestolen (tudi Pulpit Rock), ki se dviga nad fjordom Lysefjord. A na poti do tja in med skakanjem po robu pečin marsikdo omaga.

Preikestolen ob lepem vremenu odpira čudovite razglede, vsako leto pa privabi več turistov. Velja celo za najbolj obiskano točko na Norveškem. Vsako poletje se tja vzpne več kot 200 tisoč obiskovalcev. Najboljši čas za obisk je med aprilom in oktobrom, med julijem in avgustom pa je največja gneča. Najbližje izhodiščno mesto za izlet na Preikestolen je Stavanger. Če prihajate iz Osla, je pred vami še 7 ur vožnje z avtomobilom.

Preikestolen: Osupljiv razgled za tiste, ki jih ni strah višine

Na treh straneh ravno odsekana skala se dviga 600 metrov visoko, do nje pa vas loči slabe štiri kilometre, torej od eno do štiri ure hoda – odvisno od gneče in vaše kondicije. Vzpon seveda zahteva nekaj fizične pripravljenosti, predvsem pa primerno pohodniško obutev. Kot je precej pogost pojav tudi v naših gorah, pa se “saj ni res, pa je” stvari dogajajo tudi na Norveškem.

Reševalce spravlja ob živce nepremišljenost obiskovalcev

Bingljanje s klifa, poletna obutev, joga poze ob robu in drugi nenavadni prizori v iskanju popolne fotke. Fizična nepripravljenost, slaba oprema in pa povsem nepremišljeno poziranje ali lovljenje najboljših fotoutrnikov za na Instagram, so najpogostejši razlogi za nesreče. Ljudje namreč precenijo lastne fizične zmogljivosti in skačejo po robovih klifov, kjer nesreča res ne počiva. Smrtnih žrtev ob samem robu skalne police je, glede na maso ljudi, ki ga obišče, sicer malo, nesreče na poti do tja, zvini in padci so pa pogosti.

In če je Instagram poln teh čudovitih fotk klifov, pa boste redkeje videli utrinke reševalnih akcij ponesrečenih kadrov. Norveški reševalci so letos na teh koncih opravili že 74 reševalnih akcij. Kar je 14 več kot v letu 2018, s tem da v 2019 nismo še niti blizu koncu leta, niti sezone. Porast nesreč gre sicer pripisati tudi slabšemu vremenu in dejstvu, da je na tem koncu vsako leto več obiskovalcev, večinoma pa do nesreče pride zaradi slabe pripravljenosti obiskovalcev. Reševalci zato obiskovalce še dodatno opozarjajo na previdnost, saj jim vsakdanji prizori slabo pripravljenih ljudi že pošteno načenjajo potrpljenje.

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE: Prestižno razvajanje v Portorožu (tudi na turistične bone) v Hotelih LifeClass

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

 

Gurmanski izlet: Na Kras na degustacije vina in drugih kraških dobrot

Kras je ena tistih slovenskih destinacij, ki razvaja ljubitelje dobrega vina, na burji sušenih mesnin in idiličnih razgledov.

Kras bo skozi vse letošnje poletje v znamenju gurmanskega uživanja v vinskih hramih. V veliko gastronomsko družino KrasPass gourmet se je namreč povezalo več kot 40 priznanih ponudnikov kraških vin, na burji sušenih mesnin, tipičnih kraških jedi in izdelkov.

Skozi poletje – vse do konca avgusta, boste lahko vsak dan ob 11h, 16h ali 18h rezervirali krajšo degustacijo kraških vin s prigrizki, okušanje sušenih mesnin ali enourno gourmet doživetje po enotnih cenah od 12 do 24 evrov.

Čas za Kras: dan za degustacije in raziskovanje lepot 

Tako si na Krasu lahko sestavite popoln dan degustacij in aktivnih doživetij, zvečer pa se ustavite še v kakšni od odličnih kraških restavracij, tradicionalnih gostiln ali domačij in tam celo prenočite. Tako boste celo poletje, vse do 31. avgusta obiskovali priznane in nagrajene vinarje, vrhunske kraške chefe, gostince s tradicijo, gostoljubne turistične kmetije in ekološke kmetovalce. Del te pisane družine pa so tudi sadjarji, zeliščarji, sirarji in kamnoseki.

Prvo veliko regijsko gastronomsko družino v Sloveniji je povezalo pet kraško-brkinskih občin. Sežana, Komen, Divača, Hrpelje Kozina, Miren Kostanjevica – in njihove lokalne turistične organizacije v sodelovanju z Agencijo za razvoj in marketing v turizmu Nea Culpa.

Kras: kraj, kjer ne manjka vrhunskih vin

18 kraških vinarjev, ki vabijo na degustacije, pozna skrivnosti tipičnega terroirja na čelu z rdečo zemljo. V njihovih kleteh, ki so zaradi hrastovih sodov in kamna že same po sebi atrakcija, zorijo vrhunska vina in penine. Pri skoraj vsakem vinarju boste našli opojen teran ali avtohtono staro belo sorto vitovska grganja.

Najbolj drzni preizkušajo nove postopke ali zasajajo nove sorte in jim prilagajajo maceracijo. Nekateri tipično podobo vinogradov še zmeraj ustvarjajo s kraškimi latniki. Drugi prisegajo na sonaravno življenje in jim vinograde pomagajo obdelovati kar črede, ki se pasejo na prostem sredi travnikov.

Med KrasPass vinarji imajo eni visoke lege in razglede od Alp do Jadrana. Nekateri so izkušeni gostitelji, drugi izjemni pripovedovalci zgodb, tretji vam bodo ponudili vino, ki vam bo zlezlo od grla do srca. Ob okušanju treh ali štirih vzorcev vina bodo vinarji postregli lokalne sire ali sušene mesnine. Pri 45-minutni degustaciji bodo razkazali še klet, pri enournem gourmet doživetju pa bodo največja zvezda posebej starana in nagrajena vina.

Doživetje na burji sušenih kraških mesnin

Kraška burja je stalnica, brez katere Kraševci ne morejo. Suši jim pršute in mesnine, ki so danes vse bolj butični in ekskluzivni. Kar 10 restavracij in 8 turističnih kmetij je del KrasPass gastronomske družine, ki bo celo poletje vabila na spoznavanje in okušanje sušenih mesnin.

Vaši gostitelji bodo sami mojstri – butični pršutarji, prvaki ročnega rezanja, vrhunski chefi, ekološki kmetje in drugi. Prav vsi spoštujejo kraško tradicijo in pogosto kot začimbi uporabljajo le poper in morsko sol. Pokušini butičnih mesnin bodo dodali slastne lokalne sire in kozarec vina. Pri daljši degustaciji pa si bodo obiskovalci ogledali posestvo ali hišno skrivnost. Pri enournem gourmet doživetju bodo na deski posebej ekskluzivne mesnine in siri, ki jih ni mogoče dobiti ali narediti kar tako. Če vas bo v tradicionalnih gostilnah in vrhunskih restavracijah premamil še svež in sezonski jedilnik tipičnih kraških jedi, se lahko vrnete ali podaljšate obisk.

PREBERITE ŠE: Štanjel: Idiličen kraj na griču, ki odpira kraške razglede

Degustacije kraških dobrot in sadja

Edinstven spoj mediteranskega in celinskega podnebja ni ugoden le za vinsko trto in mesne dobrote. Siri, zorjeni v kraških jamah, kraška žganja in likerji iz avtohtonih vrst sadja, dišavnice in zelišča, kraški med z zaščiteno geografsko označbo in sadje z najbližjega drevesa, včasih počasi kuhano v slastno marmelado. Vse to čaka na obiskovalce v idiličnem okolju kraških domačij, kjer je poleg krajše degustacije na voljo voden ogled posestva ali predstavitev pridelave. 8 kraških ponudnikov, od čebelarjev do sirarjev, mojstrov marmelade ter zeliščnih in sadjarskih kmetij bo obiskovalce navduševalo s svojimi posebnostmi in pristnimi doživetji.

Doživetje kraškega kamna in izdelkov

Lomljenje, rezanje in oblikovanje kamna ima na Krasu tisočletno tradicijo. Okoli večine kraških vasi so manjši kamnolomi. Tam kamnoseki pridobivajo kamen, ki ga z izjemnim občutkom za detajle oblikujejo v uporabne ali okrasne izdelke.

Kamnoseške mojstrovine so tudi eden ključnih elementov tipične kraške arhitekture. Kraški vinarji imajo kamnite umivalnike, nekateri gostinci kamnite pladnje, krožnike ali sklede, v kakšni sirni kleti pa boste našli celo kamnit sir. Pravega značaja Krasa skoraj ni mogoče začutiti brez obiska delavnice kamnoseškega mojstra. V krajšem ali daljšem kamnoseškem doživetju bodo obiskovalci spoznali sodobno oblikovanje kamna, si ustvarili unikaten izdelek in nazdravili še v sosednjem vinotoču. Dobrodošli na Krasu, v žlahtnem svetu okusov in doživetij!

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Na kulinarično pot okoli sveta: 5 okusnih idej za domače kosilo

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Katarina in Rok: Po 9 mesecih raziskovanja Južne Amerike je na vrsti Slovenija #intervju

Katarina in Rok Hočevar sta popotnika in pisca bloga Lahkih nog naokrog. Rada se predstavita kot posebneža, ki sta si najprej čez celo steno v dnevni sobi narisala zemljevid sveta in ga potem postopoma barvala.

“Ta zemljevid je bil najina televizija, vir idej in tem za pogovor. Ko sva se po nekaj letih naveličala kratkih dvo- ali tri-tedenskih potovanj, sva pustila službi, se izselila iz tistega stanovanja, domači živalici – mačko in zajčico dala v varstvo in se odpravila v Južno Ameriko. Tam sva si kupila predelan terenski avto in nato 9 mesecev z njim potovala od skrajnega juga – Ognjene zemlje pa do skrajnega severa Južne Amerike – Venezuele. Pred nekaj meseci sva se vrnila z najinega Gringo tripa (kot sva poimenovala najino potovanje), sedaj pa raziskujeva Slovenijo. Deloma zaradi korona-situacije, predvsem pa zato, ker je naša dežela tako zelo noro lepa,” pravita Rok in Katarina, ki stojita za blogom Lahkih nog naokrog. Kakšni bodo njuni naslednji meseci, ko potovanja ne bodo tako dostopna, ko smo jih bili vajeni sicer in katere domače kotičke priporočata za ogled?

Letos bomo tudi svetovni popotniki dopustovali malo bližje domu. Kakšni so vajini popotniški načrti za letos? 

Uf, kar malo se bojiva delati kakršnekoli načrte, glede na to, da je vse zelo nepredvidljivo. Čez poletje bova načeloma raziskovala Slovenijo, morda skočiva čez mejo na kakšen vikend izlet, če bo situacija dopuščala. Septembra načrtujeva potovanje v Kanado – v predel Skalnega gorovja (Rocky mountains). To je v načrtu že od januarja, ko je Rok zmagal na fotografskem natečaju in osvojil dve letalski karti. In res upava, da nama bo to uspelo realizirati. Če pa slučajno to pade v vodo, bova verjetno dopust preživela kje bližje – nekje, kamor bova lahko šla s svojim avtomobilom.

Rok in Katarina – Lahkih nog naokrog

Se vama zdi, da dobro poznata slovenske bisere, tudi tiste bolj skrite in manj turistično oblegane?

Ja in ne. Po eni strani se nama zdi, da Slovenijo kar dobro poznava. Že od malega sva vsak s svojo družino hodila na izlete po Sloveniji, sedaj pa to počneva tudi midva. Kar nekaj krajev poznava zelo dobro. Po drugi strani pa je Slovenija tako zelo raznolika in polna lepot, da se da vedno znova najti kakšen skriti biserček. Načrtujeva, da bova letos raziskala še nekatere manj poznane regije oz. kraje Slovenije.

Od kod sicer prihajata? Katere kotičke vajinega kraja bi pokazala tistim, ki ga še ne poznajo?

Katarina je iz Ljubljane, Rok pa iz okolice Kranja, Gorenjska, torej. V Ljubljani je seveda prva stvar, kamor peljeva gosta iz tujine, Ljubljanski grad. Najlepši tam je razgled na Kamniške Alpe, ki se z gradu zdijo tako mogočne in tako blizu. Po drugi strani pa so zelo lepe tudi Žale. Plečnikova zasnova zunanjosti in mozaik p. Marka Ivana Rupnika je res nekaj posebnega. V Kranju bi izpostavila kanjon reke Kokre, drugače pa je v okolici Kranja kar nekaj jezer, ki jih je Rok res rad obiskoval kot otrok.

Kateri del Slovenije poznata kot svoj žep?

Gotovo zelo dobro poznava Gorenjsko, ker je to Rokova domača regija. Zelo dobro poznava tudi Primorsko, tam je doma najina dobra prijateljica (in velikokrat sopotnica), in seveda osrednjo Slovenijo. Ampak, kot sva omenila že na začetku. Še vedno se najde kakšna nova stvar.

Na kakšen način najraje raziskujeta našo deželo?

Še vedno se večinoma poslužujeva kar enodnevnih izletov. Slovenija je tako majhna, da je vse na dosegu enodnevnega izleta. Čeprav, kdaj bi se bolj splačalo kje prespati. Npr. enkrat sva bila povabljena na potopisno predavanje v Mursko Soboto. Pa sva si rekla, če se že peljeva tako daleč, dajva iz tega narediti še izlet. In tako sva dva dni ostala še v Prekmurju. Nasprotno pa sva si za Kočevje vzela le en dan, potem pa ugotovila, da je tam toliko stvari za videti, da sva prišla naslednji vikend še enkrat. Pa še takrat nisva vsega videla in sva se naslednjo soboto odpravila še enkrat v Kočevje. Bi bilo pametno že prvič splanirati vsaj vikend izlet, kajne? (smeh).

Kam po Sloveniji se najraje odpravita na aktiven izlet?

Brez dvoma je odgovor: v gore! Že od nekdaj zelo rada hodiva v hribe in plezava – to naju je tudi združilo. Pozimi se drživa nižjih hribov, saj nimava ne znanja ne opreme za zimske vzpone (Rok dodaja: ne še, je pa v načrtu), poleti pa greva v »orng« hribe, tudi na kakšno ferato. Najbolj ponosna sva na vzpon na Jalovec, ki je bil po eni strani izredno naporen, po drugi strani pa izredno lepa tura. Rok dodaja, da ni za vsakogar, je pa absolutno najlepša slovenska gora zanj.

In ob katerem vodnem viru si rada zmočita noge?

Najbolj si paše noge namočit ravno po kakšni dolgi hribovski turi. Npr. v ledeno mrzlo rečico Lepenjico po tem, ko sva prehodila večdnevno turo na Krn in okoliške gore. Po tistem vzponu na Jalovec sva se na poti domov ustavila ob jezeru Jasna in tam namočila razbolele noge. Zelo prijeten pa je tudi en topel izvir na Dolenjskem v bližini vikenda Katarininih staršev.

Kam gresta najraje na oddih in potešita svoje hedonistične želje? 

Midva morda nisva tipična uživača oz. hedonista. Za naju je užitek razgled na vrhu gore in zaslužena malica iz nahrbtnika. Najbolj luksuzno prenočišče je nekje sredi narave v šotoru ali avtomobilu pod neskončno zvezdami oz. s čudovitim razgledom na kakšno jezero ali morje, ko se zjutraj zbudiva. Hedonizem za naju je lubenica po offroad vožnji v puščavi v Peruju (link), pa gozdne jagode ob Roški poti po Kočevju (link), kjer sva bila nedavno.

Katero kulinarično razvajanje pri nas bo vedno na vrhu lestvice najljubših? 

Pri babici doma (smeh). Zelo sva vesela, da imava še vsak svoji babici, ki gotovo kuhata najboljše na svetu! Od restavracij oz. turističnih kmetij pa bi izpostavila prekmursko gibanico na domačiji Bojnec v Filovcih. V Zidanici Grm nad Novim mestom pa sva jedla najboljše pogače. Katarina ima trenutno obsesijo s pitami iz restavracije Veganika. Tako okusnih in sočnih pit nisva jedla še nikjer.

Katera tradicionalna slovenska jed vama je najbolj pri srcu? 

Rok je trenutno navdušen nad zaseko. Sicer pa imava zelo rada sirove štruklje, ajdov štrukelj, slivove cmoke, prekmursko gibanico … goveja juha se najbolj prileže ob vrnitvi s potovanja. Izlet v Posočje ne mine brez nakupa odličnega ovčjega sira (ki včasih poide že na poti do doma). Doma pa sama že nekaj let delava bezgov sirup. Ne vem, če je ravno tradicionalna, je pa gotovo to ena slovenska navada, ki nama je zelo všeč.

Katera arhitekturna slovenska posebnost vama najprej pride na misel?

Ker je Rok arhitekt, bo Katarina tu modro tiho in bo odgovar prepustila njemu (smeh). Posebnosti je težko izpostaviti. Če odmislimo te najbolj splošno znane, bi izpostavil Izolsko bolnišnico, s katero se ukvarjam že od študijskih let. Pri njej sem preučeval, kako lahko arhitektova (arh. Stanko Kristl) skrb za človeka definira arhitekturo in oblikovanje posameznega objekta. Bolnišnica leži na vrhu hriba z izjemnim pogledom na morje in Julijske Alpe v enem. Če koga zanima arhitektura, priporočam ogled bolnišnice, vsakomur pa priporočam, da se povzpne na hribček po razgled. Zelo zanimiva in navdihujoča je tudi govorica narave, ki je arhitekturi v različnih delih Slovenije podala različne načine govorice gradnje. Gorenjska hiša in domačija je tako popolnoma drugačna od kamnite kraške hiše pa od zidanice na Goričkem. Smo res bogata dežela s tega vidika.

Kam k našim sosedom se rada podata na vikend oddih?

Najrajši v Italijo. Veliko izredno lepih stvari je na dosegu vikend izleta. Pa naj bo to npr. Gardsko jezero in okoliški hribi ter plezališča, ali pa žurerski Rimini, morda Ravenna in Bologna s pestro zgodovino … Eno je naredila narava, drugo pa res izjemne Couchsurfing izkušnje z italijansko družbo – pač vedo, kako se imeti fino.

Katere kotičke sveta sta sicer letos nameravala raziskati, preden je svet ohromila pandemija?

Načrtovala sva vikend izlet v Italijo ter na Češko. Za prvomajske počitnice bi morala na potovanje na sever Nemčije, maja pa še za en teden v Švico. Vse te stvari so propadle, ostaja pa upanje, da realizirava potovanje v Kanado, ki je planirano za september. Čeprav nama je odpadlo kar nekaj izletov in potovanj, pa se vseeno ne sekirava pretirano. Sva jih nadomestila z izleti po Sloveniji, ki naju res navdušujejo.

Se bodo po koncu krize vajine popotniške navade in želje kaj spremenile?

Hm, težko je reči, kdaj bo konec krize. V Sloveniji načeloma epidemije nimamo več in tudi sicer se je življenje vrnilo v stare tirnice. A vseeno ta trenutek ne planirava potovanj v tujino, ker so razmere drugod še vedno negotove, hkrati pa tudi ne veva, ali se ne bo morda situacija ponovila. Zato lahko rečeva, da trenutno nič ne planirava in se bova za dopust oz. potovanje odločala v zadnjem trenutku glede na okoliščine. Ko pa bo cel svet prebrodil krizo, ko se bodo letalske povezave vzpostavile nazaj in ko ne bo več strahu pred okužbo, pa si mislim, da bova potovala podobno kot prej. Že dosedaj so bila najina potovanja usmerjena v naravo, v kampiranje, hribolazenje in plezanje. Socialno distanciranje pri nama tudi pred korono ni bilo problematično.

Katarini in Roku lahko sledite tudi na blogu Lahkih nog naokrog ali Instagramu (@world_map_duo).

Foto: Arhiv/Lahkih nog naokrog

PREBERITE ŠE: “Tisti, ki radi raziskujemo kotičke Slovenije ali sveta, bomo to še naprej počeli”

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.