3 top popotniški dokumentarci, ki si jih lahko ogledate takoj

Ne glede na to ali ste na dopustu ali doma, ti popotniški dokumentarci bodo v vas zbudili popotniško slo. Ogledate si jih lahko takoj na telefonu, računalniku ali večjem zaslonu in se odpravite na virtualno potovanje v oddaljene neznane dežele, hkrati pa globoko vase.

1. Dan v življenju

Popotniški dokumentarci National Geographica so znani po vsem svetu in zagotovo ste si kakšnega že ogledali. Tokrat priporočamo dokumentarec Dan v življenju. Režiser Kevin Macdonald različnim ljudem po svetu postavi ista 3 vprašanja: “Kaj ljubiš? Česa se bojiš? Kaj imaš v žepu?” Dokumentarec spremlja različne ljudi po svetu na isti dan, 24.7.2010, in oriše čudovito sliko, kako različno je življenje glede na to, na katerem koncu sveta se nahajaš. Zanimivo je, da je letos dokumentarec spet med najbolj gledanimi, gledalcem pa navijajo, da bi ga ponovili sedaj, ko svetu vlada pandemija.

2. Okoli sveta na pedalih

Številko 2 med popotniškimi dokumentarci zaseda 90 minutni popotniški dokumentarec Okoli sveta na pedalih. Mlad nemški kolesar Felix Starck v enem letu prekolesari 22 držav in več kot 20.000 kilometrov. Namen? Najti smisel življenja. Dokumentarec ob katerem ne boste mogli mimo vprašanja: “Kaj bi se v resnici zgodilo, če se odločite vse pustiti za sabo in kar greste?” Dokumentarec si lahko pogledate na Netflixu.

3. Serija: Bedak v tujini

Če iščete najbolj zabavnega med popotniškimi dokumentarci, ste ga našli. Neskončne doze smeha z avtorjema Rickyjem Gervaisem in Stephenom Merchantom, ki na pot po svetu pošljeta komika Karla Pilkingtona. Ta se na svoji poti spopada z ekstremnimi izkušnjami, ki ga pahnejo daleč čez cono udobja in poskrbijo za zabavne in zanimive zaplete in razplete.

PREBERITE ŠE: To so najboljši podcasti na temo potovanj ta hip

Foto: Unsplash

Tokio 2020: Kako dobro poznate gostitelja poletnih olimpijskih iger?

Tokio 2021 bi v resnici moral biti Tokio 2020, a je pandemija prekrižala te načrte. Čeprav niti letošnje olimpijske igre niso popolnoma zagotovljene (zaenkrat kaže, da bodo potekale, a brez gledalcev), je prav, da se spoznamo z njihovim gostiteljem. Kako dobro poznate Tokio, glavno mesto Japonske?

V Tokiu boste jedli najbolje na svetu

Ne New York, ne Bangkok, ne Pariz, Tokio je dom več kot 160.000 restavracijam (za primerjavo: New York jih ima 30.000). A ni količina tista, ki Tokio postavlja na prvo mesto vsakega kulinaričnega navdušenca, ampak kvaliteta. V Tokiu gre za obsedenost s pravimi sestavinami in natančnost pri pripravi. Tokio je mesto z največ Michelinovimi zvezdicami in najmanjšimi restavracijami, kjer je prvinskost vrhunskega okusa zagotovljena. Tokio 2021

Skrivnost je v specializaciji restavracije oz. kuharja v eno jed. Restavracij z zahoda, kjer lahko naročiš vse od sushija do pizze, ni. Japonska kultura spoštuje mojstre, ki celo življenje izpopolnujejo svojo obrt in jo privedejo do perfekcije. Popolnost jedi je v Tokiu ponos, zato še vedno velja za veliko kulinarično prestolnico sveta.

Ramen.

V Tokiu boste postreženi od spredaj in zadaj

Čeprav je Tokio znan po majhnih hotelskih sobah, je znan tudi po odlični postrežbi. Ne samo v hotelih, tudi v restavracijah in trgovinah. Res je, da so Japonci zadržani in da je angleščina povečini lahko velik problem, a svoje goste vedno postrežejo od spredaj in zadaj. Za to pa nikoli ne sprejmejo napitnine. Če jim jo boste ponujali, jih lahko spravite v neprijeten položaj, saj bodo napitnino primorani zavrniti. Veliko dlje vas bo pripeljala lepa beseda hvaležnosti.

Skromnost, prvinskost in hvaležnost.

V Tokiu prebivalci strogo upoštevajo pravila

Tokio je mesto z največ prebivalci na svetu. Že sama japonska kultura spoštuje pravila, a so ta tudi nujno potrebna, da mesto živi v harmoniji. Prebivalci so vajeni potrpežljivo čakati na vrsto in strogo upoštevati prometne predpise za pešce. Tokio je dom prehoda za pešce, ki ga z vsako zeleno lučjo hkrati prehodi kar 2,500 ljudi.

Japonci se držijo še nekaterih pravil, ki se nam zdijo čudna, a je prav, da jih ob obisku upoštevate: Med hojo ne jejo, so ekstremno vljudni in ne zahtevajo zahvale, kihajo potiho in si v javnosti ne pihajo nosu, v javnosti se po telefonu pogovarjajo potiho, vedno hodijo po desni strani, na javnih straniščih uporabljajo svoje brisače, na ulicah nimajp smetnajkov, saj Japonci ne jejo ali pijejo med hojo.

Prehod za pešce Shibuya.

V Tokiu se morate izgubiti in vedno imeti s sabo gotovino

V Tokiu niso veliki ljubitelji kreditnih kartic in jih zavrnejo celo v nekaterih prestižnejših restavracijah in hotelih. Bankomati redko sprejmejo tuje kartice, zato je dobro vedno v žepu imeti nekaj gotovine. Lokalci in turisti se strinjajo, da Tokio ni mesto kot druga. Medtem ko lahko na glavnih ulicah vidiš trgovine, ki so si enake, se najlepše in najbolj pristne stvari odvijajo v stranskih ulicah. Ne bojte se izgubiti.

Glavne ulice so si podobne, a za evropske turiste vseeno zanimive. Vseeno ne pozabite izgubiti v tistih bolj pristnih.

Najboljši čas za obisk Tokia je med marcem in majem

Tokio je posebej lepo mesto, ko zacvetijo češnje. Na spletu lahko najdete vodiče po najlepših kotičkih mesta, ko so ta odeta v rožnato cvetje krošenj, glede na točen čas obiska. Čudovita drevesa so dober kontrast visokim stavbam Tokia, ki so hladne in stroge, ter simbolično razkrivajo resnično dušo mesta.

Najlepše je, ko cvetijo češnje.

Tokio še čaka na svoj turistični razcvet

Tudi pred pandemijo je bil Tokio šele na petem mestu priljubljenih turističnih destinacij v Aziji. Kljub svoji bogati zgodovini, kulturi in drugačnosti, ne privablja veliko turistov. Veliko upanja je bilo položenega prav v Tokio 2021 in olimpijske igre, ki naj bi turizem pospešile, a žal so te sanje sedaj padle v vodo.

Tokio 2021 bomo tako letos spremljali zgolj preko ekranov, a komaj čakamo, da bo svet spet bolj naklonjen turističnim potovanjem, da ga obiščemo tudi zares. V navdih pripenjamo še nekaj fotografij.

Mesto.

Japonski vrt v Tokiu.

Zvečer je obvezen sprehod po mavričnem mostu.

PREBERITE ŠE: Japonska in 8 zanimivosti, ki jih morda še ne poznate

Foto: Unsplash

 

To so najboljši podcasti na temo potovanj ta hip

Najboljši podcasti na temo potovanj so tisti, ki v vas zbudijo slo po potovanju in vam hkrati ponudijo koristne informacije. Lahko so zabavni, nenavadni, pogovorni, profesionalni ali informativni, predvsem pa so zelo aktualni. To so najboljši popotniški podcasti po našem izboru ta hip:

1. Za navdihujoče zgodbe svetovnih popotnikov: ARMCHAIR EXPLORER 

Vsaka epizoda podcasta Armchair Explorer spremlja zgodbo svetovnega popotnika, ki deli svoje najboljše spomine, izkušnje in dogodivščine z gostiteljem, nagrajenim popotniškim avtorjem, Aaronom Millarjem. Med vsemi podcasti na temo potovanj je ta najbolj navdihujoč.

Od potapljanja ob razbitinah Titanika do sprehoda po vesoljski postaji in vse vmes. Vsaka zgodba navdihuje in navdušuje. Neverjetne zgodbe in Aaronova sposobnost, da iz svojih gostov potegne najboljše, je zmagovalna kombinacija, ki postavlja ta podcast v sam svetovni vrh popotniških podcastov.

Poslušajte TUKAJ

Podcasti na temo potovanj nas spremljajo na poti.

2. Za načrtovanje potovanj: AMATEUR TRAVELER

Najstarejši in zelo priljubljen med podcasti na temo potovanj, Amateur traveler podcast, v vsaki epizodi obišče določeno destinacijo. Zakaj jo obiskati, kako do nje, kaj videti, kako, kje jesti, kje spati…? Gostitelj Chris Christensen odgovori na vsa ta vprašanja. 

Od leta 2005 do danes je Chris v svojem podcastu predstavil že več kot 800 različnih destinacij. Mnogokrat se za nasvete obrne kar na mimoidoče domačine, ki lokacijo najbolje poznajo. Neke vrste moderni Lonely Planet, ki vam bo pomagal pri načrtovanju potovanja in vas spremljal na poti. 

Poslušajte TUKAJ

3. Za ljubitelje nenavadnega: ATLAS OBSCURA

Atlas Obscura podcast je tisti podcast, ki vas bo premamil v marsikatero neprespano noč, saj ga ne boste več želeli nehati poslušati. Raziskuje nenavadno, čudno, drugačno in predvsem unikatno. Atmosfera, ki jo ustvarja, vas kar posrka vase. 

Nova epizoda izzide vsak dan od ponedeljka do četrtka in le v nekaj minutah predstavi novo čudo skozi zgodbe zanimivih ljudi in njihovih doživetij. Kratke epizode o nenavadnih lokacijah in skrivnostih sveta so prepričale predvsem v času pandemije, ko so potovanja otežena in kar hrepenimo po nečem novem in drugačnem. 

Poslušajte TUKAJ

4. Za digitalne nomade: THE OFFBEAT LIFE

Moderna tehnologija je omogočila življenje, kjer služba ne pomeni več delo od 8h do 16h v dolgočasni pisarni. Danes je služba lahko tisto, kar delamo najraje na svetu. Služimo lahko tudi s tem, ko potujemo. Podcast The offbeat life slavi tako življenje, ponuja nasvete in informacije, kje začeti in kako uspeti. 

Epizode ponavadi spremljajo tiste, ki jim je uspelo in z veseljem delijo svoje izkušnje, napake in trike. Vsaka epizoda se poglobi v moderno delo vplivnežev, sodobnega turizma in življenje digitalnih nomadov. Vredno poslušanja za širjenje obzorij ali prvi korak k uresničitvi svojih sanj. 

Poslušajte TUKAJ

Digitalni nomadi so tisti, ki lahko svoje delo opravljajo od koderkoli na svetu.

5. Slovenski popotniški podcast: TA NORI SVET

Prvi popotniški podcast v slovenskem jeziku vodita gostiteljici Nina Puhek in Andreja Počkaj. Vsako epizodo se skozi pogovor z znanim Slovencem ali Slovenko preselita na določeno destinacijo, ki jo predstavita skozi izkušnje in spomine povabljenega gosta. 

Nino in Andrejo zanimajo tako eksotične kot domače destinacije. Tudi sami sta obiskali velik del sveta, zato postavljata prava vprašanja in skozi pogovore rišeta zanimive slike tega norega sveta. 

Poslušajte TUKAJ

 

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Michelin z videom o kuharski mojstrici Ani Roš in Hiši Franko 

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Zgodbe iz lonca: šparglji in slasten recept vrhunskega Tomaža Kavčiča

Destinacija Miren Kras je med drugim znana po tradicionalnem festivalu špargljev, ki ponavadi poteka v pomladnih mesecih. Letos pa vas s kampanjo Zgodbe iz lonca vabi, da odlične jedi iz špargljev preizkusite pri gostincih, ki so svoje veščine in znanje za pripravo vrhunskih špargljevih krožnikov združili v knjigi receptov Šparglji-Beluši.

Šparglji izpod rok vrhunskih domačih chefov

Poznate Zgodbe iz lonca? Do pozne pomladi bodo gojene in divje šparglje kot predjedi, glavne jedi in celo sladice v svojih lokalih za vas pripravljali: Tomaž Kavčič – Restavracija z Michelinovo zvezdico Dvorec Zemono, Katjuša Batistič – Gostilna Bric, Darja Makorič Špiljak – Gostilna Makorič, Jurij Golob – Gostilna Štirna, Adrejka Harej in Karla ter Tomaž Kogoj – Gostilna Kogoj.

Vabijo vas, da jih v teh mesecih obiščete in poskusite njihove odlične špargljeve krožnike ter druge izvrstne jedi iz svežih lokalnih sestavih. Najboljši beli šparglji, ki jim pravijo beluši, uspevajo na sipinah Vipave, na Kmetiji Ušajevih v Orehovljah. Tam poleg belih gojijo tudi zelene in vijolične. Na potepanju po obronkih Vipavske doline in Krasa pa lahko v pomladnih mesecih naberete divje šparglje. Tako gojeni kot divji so polni antioksidantov in zdravilno očistijo telo.

RECEPT 1: Gostilna pri Lojzetu, dvorec Zemono, Tomaž Kavčič – Krompir, šparglji, jajčna krema in hrustljav pršut

Sestavine za 4 osebe:
0,2 kg krompirja (manjši, približno enako veliki gomolji),
4 beli šparglji,
0,15 kg masla,
0,15 dl sirotke iz kozjega mleka,
4 jajca proste reje,
0,2 dl zelenjavne/jušne osnove,
10 dag surovega pršuta (pršut lahko nadomestimo tudi z domačo panceto),
solni cvet.

Priprava:
Špargljem odrežemo oleseneli del in steblo narežemo na majhne kolute, vršičke prihranimo. Krompir olupimo, operemo in skuhamo v osoljeni vodi. 3 minute preden odcedimo tekočino, dodamo polovico narezanih špargljev. Kuhan krompir in šparglje odcedimo, pretlačimo, dodamo maslo in sirotko, k smo jo zmešali z enim beljakom. Zmiksamo, da dobimo gladek, kremni pire.

Rezine pršuta zrežemo na tanke trakove in jih položimo v pekač in v predhodno ogreti pečici na 130 stopinj Celzija osušimo, da postanejo hrustljavi. Posušene trakove pršuta drobno sesekljamo. V ponvi segrejemo maslo in na njem na hitro prepražimo preostale šparglje in vršičke, zalijemo z jušno osnovo, znižamo temperaturo in dušimo, da se omaka zreducira. Beljake in rumenjake ločeno stepemo, pasteriziramo in vlijemo v aparat za smetano, ki mu dodamo dve bombici.

Postavitev:
V jajčno lupino nabrizgamo krompirjev pire, prelijemo z reducirano omako, dodamo jajčno kremo, na vrh pa položimo vršiček šparglja. Potresemo s hrustljavim pršutom, ki smo ga zmešali z malce blanširanih kosov špargljev.

Tomaž Kavčič – Restavracija z Michelinovo zvezdico Dvorec Zemono

RECEPT 2: Gostilna Bric, Katjuša Batistič – Krompirjevi ravioli s špargljevo omako

Sestavine za 4 osebe:
– 500 g belih špargljev,
– 100 g pršuta,
– 500 g krompirja,
– 1 jajce,
– 200 g moke,
– sirni namaz za nadev,
– 1 žlička kisle smetane,
– parmezan,
– maslo,
– smetana,
– sol.

Priprava:
Čas priprave: 1 ura 30 min. Cel krompir skuhamo, še vročega olupimo in pretlačimo. Ko se ohladi, dodamo jajca, sol in moko in zgnetemo v testo. Količino moke prilagajamo lastnostim krompirja. Na pomokani deski oblikujemo svaljek, nato kose testa na tanko razvaljamo na debelino 3 do 4 mm. Z modelčkom za piškote izrežemo koščke testa. Med dve plati testa damo žličko nadeva, robove pa z vilicami potisnemo, da se zlepijo. Robovi morajo biti čisti, sicer se testo ne bo zlepilo. Za nadev uporabimo poljubni sirni namaz, ki mu dodamo malo ribanega parmezana in kisle smetane. V slanem kropu jih kuhamo toliko časa, dokler ne priplavajo na površje. Šparglje operemo, olupimo in odlomimo spodnji, že oleseneli del. Postavimo jih v visok lonec in jih kuhamo tako, da so do treh četrtin pokriti z vodo. Po desetih minutah, ko se zmehčajo, jih odcedimo in ohladimo. Ohlajene zmešamo z mešalnikom. Rezine pršuta narežemo na trakce in popražimo na maslu. Dodamo zmešane šparglje in smetano, posolimo in pokuhamo, da nastane kremasta omaka.

Postavitev:
Na krožnik postavimo raviole in prelijemo s špargljevo omako.

Če radi kuhate doma – čaka vas zbirka receptov

Ljubitelji kuhe lahko zbirko receptov špargljevih jedi po namigih kuharskih mojstrov iz Vipavske doline, Krasa in Brd, naročite na info@mirenkras.si ali se osebno oglasite med sredo in nedeljo, od 10. do 18. ure, v trgovini z lokalnimi izdelki – Cerjanki v Pomniku miru na Cerju. Cena 8 EUR + stroški poštnine, plačilo po povzetju.

Virtualno razvajanje, kuhanje in nagradna igra!

V teh pomladnih mesecih vas bodo čez čarobno obdobje rasti, nabiranja in uporabe zdravilnih špargljev v kulinariki chefi iz navedenih restavracij popeljali tudi preko virtualne izkušnje. V njej so združili kuharsko znanje, poučne vsebine in veliko zabave. Vabijo vas, da še zadnji majski teden sledite Zgodbam iz lonca. 

Vsak ponedeljek bodo najavili kuharski izziv, v katerem bo gostinec do petka pripravil krožnik za posebnega gosta. Kdo bo preizkušal njegove kuharske spretnosti, boste lahko ugibali v nagradni igri Ugani, kdo pride k meni na večerjo?

Izmed pravilnih odgovorov, oddanih preko Facebook profila Miren Kras in Instagram profila @mirenkras, bodo izžrebali tedenskega nagrajenca, ki bo prejel BON za kosilo ali večerjo za 2 osebi v gostujoči gostilni in knjigo receptov Šparglji-beluši. Vse o nagradni igri si lahko preberete v njihovih Splošnih pogojih sodelovanja.

Pridružite se strastno igrivi kuhariji, ki poučuje, zabava in nagrajuje!

FOTO: Unsplash, Zgodbe iz lonca

PREBERITE ŠE: 7 odličnih idej, kje po Sloveniji izkoristiti turistični bon

RECEPTI: Vse to lahko pripravite z odličnim bučnim oljem

Tudi vi naravnost obožujete bučno olje? Zgodba oljarne in mešalnice Jeruzalem SAT iz Središča ob Dravi sega že v leto 1919, mi pa smo izbrskali nekaj njihovih odličnih receptov, ki so brezčasni še danes!

Bučno olje se ponaša z veliko vsebnostjo vitaminov in mineralov ter omamnim vonjem, ki mu ni para. Bučno olje in bučnice lahko razen v solatah uporabimo v kombinaciji ali kot dodatek z različnimi jedmi. Bučno olje se uporablja tudi v kozmetiki in zdravilstvu.

Bučna semena s polj Prlekije in Prekmurja

Tradicija proizvodnje bučnega olja v Središču ob Dravi sega v začetek 20. stoletja. Na isti lokaciji je danes podjetje Jeruzalem SAT, ki je v lasti zaposlenih in njenih sodelujočih članov. Bučna semena tam skrbno izbirajo od lokalnih pridelovalcev, ki jih pridelajo na poljih z največ sonca Prlekije in Prekmurja. Tu proizvajajo štajersko-prekmursko bučno olje, ki je pridelano po naravnem tradicionalnem postopku, po receptu naših prednikov.

In nekaj receptov, kje vse uporabiti bučno olje, so tokrat delili tudi z nami!

Bučna rulada z mletimi bučnicami

Potrebujete:

– 6 rumenjakov,

– 6 beljakov

– 6 žlic sladkorja,

– 1 vanilin sladkor,

– 1 limonin sladkor,

– 100g suhih mletih bučnih semen,

– lonček kisle smetane.

Priprava:
Iz 6 rumenjakov, 6 žlic sladkorja, vanilin in limoninega sladkorja naredite maso. Že umešani masi nato počasi dodate 100g suhih mletih bučnih semen in sneg iz 6 beljakov. Polijete na pekovski papir v pekač in pečete na 180 stopinj Celzija približno 10 minut.

Ko je biskvit pečen in ohlajen, ga namažete s kislo smetano in zavijete. Postavite za nekaj časa v hladilnik, nato postrežete.

Keksi z bučnicami

Potrebujete:

– 600g moke,

– 200g sladkorja v prahu,

– 400g masla (lahko ga nadomestite z delom margarine, v teh piškotih je celo sprejemljiva),

– 200g mletih bučnic,

– ščepec soli,

– dve jajci,

– žlička vanilijine paste ali 3 vanili sladkorji ali 1 postrgan strok vanilije,

– mlečno čokoladna kuvertura,

– po želji marelična ali ribezova marmelada.

Priprava:
Iz sestavin za testo ugnetemo testo in ga za nekaj ur damo v hladilnik. Ohlajenega valjamo na 4 mm debelo med peki papirjem in izrezujemo oblike. Na peki papir jih lahko polagamo zelo skupaj, saj ne narastejo. Pečemo na 180 stopinjah Celzija, dokler niso po robovih rahlo obarvani. Po peki jih prestavimo na mrežo, kjer naj se ohladijo. Pomočimo jih v temperirano čokolado (ogreta na 45 stopinj, nato ohlajena z mešanjem in dodajanjem sesekljane čokolade na 30 stopinj) in posujemo z bučnicami. Po želji jih prej namažemo z marmelado in lepimo po dva skupaj.

Bučni namaz

Bučni namaz je pred več kot 10 leti nastal izpod rok njihovega sodelavca Slavka. Od takrat je stalnica pri degustacijah, ki razvaja brbončice naših obiskovalcev Oljarne. Ker je zanimanje veliko, tega edinstvenega namaza pa ni za dobiti v trgovinah, vam z zaupamo recept.

Potrebujete:

– 100g mletih bučnic,

– 1dcl vroče vode,

– sol,

– poper,

– česen v prahu,

– bučno olje.

Priprava:

Mlete bučnice prelijete z vročo vodo, premešate. Dodate sol, poper in česen. Ko se masa ohladi dodate bučno olje. Namaz hranite v hladilniku.

Rženi kruh z bučnicami in bučnim oljem

Potrebujete:

– 0,5kg ržene moke,

– 0,5kg gladke moke,

– kvas,

– pest mletih bučnic,

– 0,1l bučnega olja,

– sol,

– 0,5l tople vode.

Priprava:

Vse sestavine zamesimo in pustimo vzhajati 1 uro. Pred peko premažemo z mlekom in testo prebodemo. Pečemo pri 200°C.

FOTO: Maja Fister, Oljarna Jeruzalem SAT

PREBERITE ŠE: Celje in 7 odličnih krajev, ki jih tam nikakor ne zamudite

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Lonely Planet o tem, zakaj je Slovenija vroča evropska gastronomska regija

Lonely Planet je objavil nov članek, kjer je predstavljeno, zakaj bo Slovenija v letu 2021 nosilka naziva Evropska gastronomska regija.

Slovenija kot gastronomska regija privlačna za tujce

Kot pravijo v Lonelyju, je Slovenija že zaradi svoje strateške geografske pozicije odlična destinacija in gastronomska regija za preizkušanje kulinaričnih dobrot. Članek opisuje pot do naziva Evropske gastronomske regije za leto 2021. Projekt EGR 2021 je usmerjen v povečevanje kakovosti življenja, vključuje priložnosti za izobraževanje na področju zdravega in sonaravnega bivanja ter trajnostnega razvoja gastronomije.

“Hrana z vrta na mizo”

Sam projekt krepi nacionalno promocijo kulinarike in gastronomije ter ustvarja sinergijo z lokalnim okoljem oziroma kulturami. V članku je še posebej opisana barvita kultura in gastronomija ter nov koncept »Green Cuisine«. Pišejo o tem, kako blizu nam je princip prehranjevanja “z vrta na mizo”, ki za nas morda res velja za nekaj precej samoumevnega, a čez meje temu nikakor ni tako. Izpostavljena je tudi nova spletna stran, posvečena slovenski gastronomiji TasteSlovenia.si, kjer je moč zaslediti butične zgodbe ustvarjalcev slovenske gastronomije.

Članek lahko na Lonely Planetu v celoti ujamete tukaj.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Letošnji svetovni turizem padel na raven leta 1990

Iščete navdih, kam na oddih, ko bo to spet mogoče? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji.

Božične tradicije, za katere ne boste verjeli, da smo jih ukradli Nemcem

Praznične in božične tradicije, ki jih družine po vsem svetu nadaljujejo iz roda v rod, so v veliki meri k nam prinesli Nemci. Kaj vse smo si za božič sposodili od njih, pa morda sploh ne vemo?

Božično drevesce

Okrašena jelka, novoletno oziroma božično drevesce je simbol decembrskih praznikov in del božične tradicije. Je božič brez tega sploh božič? Tradicija okraševanja božičnega drevesa pa naj bi se začela ravno v Nemčiji in to že v 16. stoletju. Pri tem naj bi imel nekaj tudi Martin Luther, ki so ga jelke v gozdu tako očarale, da je eno posekal, prinesel domov in okrasil s svečami. Prvo pravo božično drevo pa so leta 1785 postavili v Berlinu, nekaj desetletij kasneje pa je prva jelka krasila tudi avstrijski Dunaj. Tradicija krašenja jelke se je leta 1841 preselila v Veliko Britanijo, kamor jo je ob poroki s kraljico Viktorijo ponesel nemški princ Albert. Podobne tradicije so sicer še prej poznali tudi v Estoniji in Latviji. Danes pa je okraševanje drevesc, pravih in umetnih, zelenih, belih in sodobnih preplavilo ves svet.

Hišica iz medenjakov 

Termin hišica iz medenjakov se je prvič pojavil v Janku in Metki bratov Grimm. Tradicija izdelovanja hišic iz medenjakov s sladkornimi dekoracijami pa se je začela prav v Nemčiji, potem ko je izšla ta slavna knjiga.

Adventni sejmi 

Praznični sejmi, stojnice s punčom in kuhančki, pa medenjaki, klobasami, vsemi mogočimi dišečimi dobrotami in spominki ter ročnimi deli so prav tako prišli iz Nemčije.

Adventni venček

Nemške družine so prve začele s polaganjem venčkov na mize že četrto nedeljo pred božičem. Vsako naslednjo pa so prižgale eno od štirih sveč na njem.

Hrestač

Hrestač ali Nutcracker je v osnovi terilec lešnikov in orehov, oblikovan kot lesena izrezljana figura vojaka, kralja ali viteza. Od prvotnega namena danes malce odstopa, saj je postal najprej spominek in zbirateljski predmet, šele potem terilec. V germanskih deželah so se podobe hrestačev uveljavile tudi kot tradicionalni božični okras. Danes je tradicionalni leseni izdelek in eden redkih komercialnih izdelkov te vrste, ki ima širok krog ljubiteljev in zbiralcev.

Stekleni okraski

Stekleni okrogli okraski za na jelko izvirajo iz poznega 16. stoletja iz nemškega mesteca Lauscha. To je zaslovelo po tradiciji pihanja stekla. Iz tega mesta je namreč prišlo nekaj najbolj finih kosov steklovine v Evropi. A šele leta 1847 je Hans Greiner začel z izdelovanjem steklenih okraskov, ki so kasneje postali del božičnega dekorja.

Adventni koledar 

Z adventnim koledarjem so začeli Luterani v začetku 19. stoletja. S prvim decembrom so namreč začeli odštevati dneve do božiča. Najpogosteje je to pomenilo, da so na vrata s kredo vsak dan zarisali eno črtico, drugi so na steno vsak dan obesili majhno sličico z religiozno vsebino ali prižigali sveče. Prvi adventni koledar naj bi natisnili okoli leta 1900 v Hamburgu, danes pa za okenci koledarja najdete vse mogoče, tudi čokoladice.

Sveta noč

Pesem, ki jo za božič prepevajo zbori dolgo v noč, sicer ni nemška, je pa avstrijska, zato si prav tako zasluži omembo. Leta 1818 sta jo skomponirala duhovnik Joseph Mohr in njegov prijatelj Franz Gruber. Sveta noč je zelo priljubljena božična pesem, njeno besedilo pa je prevedeno v več kot 300 jezikov.

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE: Ideja za predbožično doživetje: Gasparijeve jaslice v naravni velikosti

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.