Sva Rok in Katarina, mlad poročen par v svojih poznih 20-tih letih, ki noro rad potuje. Rok je arhitekt in je tista natančna, skrbna in odgovorna polovica najinega dua, Katarina pa je doktorska študentka biokemije in molekularne biologije in je večni optimist, navdušena nad naravo in živalmi ter (preveč) zgovorna oseba. Do nedavnega sva živela v Ljubljani, čeprav Rok rad poudarja, da on po duši ostaja Gorenjec, ne glede na kraj bivanja.
Res je, decembra sva v Čilu kupila terenski avto z vgrajeno posteljo in se z njim podala na približno polletno potovanje po Južni Ameriki. Kako napreduje? Zaenkrat po načrtu. Prve tri mesece potovanja sva imela približno začrtane, od tu naprej pa je možnosti, kako bova potovanje nadaljevala, več.

Torej, iz Santiaga (glavnega mesta Čila) sva se odpeljala proti jugu in do sedaj sva prepotovala celotno Patagonijo, ki je bila naravnost čudovita. Sledila je vožnja po argentinski vzhodni obali do Buenos Airesa, nato sva obiskala nekoliko manj poznano državo Urugvaj, trenutno pa sva v Braziliji.
V tem času lahko rečem, da sva odkljukala najino veliko željo tega potovanja: videti pumo v naravi. To srečo sva imela v parku Torres del Paine, na jugu Čila, tekom enega izmed najinih trekingov. Ne samo, da sva videla pumo, videla sva pumo pri lovu! Bilo je fantastično in nepozabno. Težko rečeva, da sva odkljukala Patagonijo, ker nama je bila tako zelo lepa in tako pisana na kožo, da si želiva še kdaj tja.
V naslednjih tednih bova potovala po Braziliji, sledi Paragvaj, sever Argentine in Čila, nato pa Bolivija in Peru … Sproti delava plan, ga obračava in prilagajava glede na trenutne želje in pa seveda na vreme.
Karte za domov še nimava, ker še ne veva, kje točno bova uspela prodati najin avto in kje bi želela zaključiti potovanje.
Ja, ravno sva v Rio de Janeiru. Karneval je bil spektakularen in sva nad njim čisto navdušena. Koliko barv, koliko glasbe, kakšni ritmi. Res, noro!
Občutki so mešani. Ko sva se odločila za to potezo, sva bila sprva navdušena, da uresničujeva svoje sanje. Ko pa se je bilo treba izseliti iz stanovanja, vse spakirati, oddati najini domači živali v varstvo … takrat pa je bilo res težko. Težko sva se poslovila tudi od svojih starih staršev (starši bodo že poskrbeli zase ;)) in samo upava, da se jim zdravje drastično ne poslabša v najini odsotnosti. Stisnilo naju je, ko sva se zavedla, da zapuščava najin dom in da se tja ne bova več vrnila. Ko sva pospravila zadnjo škatlo k Rokovim staršem na podstrešje, sva postala »brezdomca«. Stabilno življenje, varnost in toplino doma sva zamenjala za pol leta »svobode«. V tistih trenutkih je vse skupaj zvenelo kar malo neumno.
Potem, ko sva končno odpotovala, pa je bilo lažje. Stvari so se začele odvijati in uživala sva vsak trenutek. Res je fenomenalen občutek svobode, ko se ti na potovanju ne mudi. Ko ne gledava na uro ali na koledar in ne odštevava dni do povratnega leta. Super je, ker lahko nekje, kjer nama je všeč, ostaneva dlje časa, počakava na lepo vreme in greva takrat na treking ipd. Avto nama daje ogromno možnosti za izbiro prenočišč. Večinoma spiva v naravi, s pogledi na gore, jezera, ponoči so nad nama zvezde, zjutraj naju zbudijo ptiči … Pri tem neizmerno uživava in o življenju in rutini v Sloveniji sploh ne razmišljava.

Sedaj, ko sva že nekaj časa na poti, nama je ta način življenja postal normalen. V Patagoniji sva srečala veliko ljudi na podobnem potovanju in najino početje ni bilo več tako ekstravagantno. Šele, ko se spet pogovarjava s prijatelji ali pa z domačini tukaj, ki živijo »normalno«, ustaljeno življenje, se ob njihovem navdušenju nad najinim potovanjem zaveva, da res počneva nekaj drugačnega.
Že nekaj časa sva govorila, da si želiva na daljše potovanje, tako da so bili starši in prijatelji na to novico deloma pripravljeni. Starši sicer niso čisto razumeli, zakaj nama je tega treba, zakaj si rajši ne bi kupila in uredila svoje nepremičnine in delala na karieri, ampak konec koncev so najin odhod sprejeli in so nama pred odhodom veliko pomagali pri urejanju stvari.
Prijatelji pa so bili večinoma vsi enakega mnenja: »Vsa čast, da gresta.« Vsak bi šel na tako potovanje, samo nihče se zares ne bi odločil za to. So tudi obljubljali, da pridejo na obisk, pa verjetno ne bo nič iz tega (smeh).
Hm, težko vprašanje, kakšni pa so tipi popotnikov? Recimo, da se najlažje opiševa takole: Na potovanjih sva najrajši v naravi, čim bolj sama, da jo lahko doživiva na najbolj pristen način. Na poti se raje kot v mestu ustaviva v kakšni vasi. Rok gre tam ponavadi k frizerju ali pa ima kakšno podobno idejo, Katarina pa čisto naključno najde kakšne mlade punce ze klepet. Vstaneva še pred soncem, da greva hodit v hribe ali gledat sončni vzhod. Voziva se tudi cel dan, da prideva do kakšnega zanimivega in manj poznanega nacionalnega parka.
Nimava želje videti vseh znamenitosti v določenem kraju, nimava npr. UNESCO seznama. Rajši sama izbrskava kakšen zanimiv kotiček, nekaj ne toliko poznanega ali pa sproti najdeva kaj takega. Skoraj ves čas kampirava, da sva bliže naravi in da se lahko zbujava na lepih lokacijah. Narediva si le okviren plan, ki ga sproti prilagajava in spreminjava. Rada se druživa z domačini in slišiva njihovo mnenje in pogled na določeno državo. Sva zelo kritična – do sebe, najinih sopotnikov in drugih, tudi do destinacij, ki jih obiščeva.

Ja, avto je za naju odličen način potovanja, saj nama daje ogromno svobode. Pri najemu je treba biti pozoren na drobni tisk in vedno preveriti vnaprej, kaj je vključeno v ceno in kaj se doplača. Pri prevzemu avtomobila ga midva vedno zelo natančno preveriva – ali ima tisto, kar je bilo obljubljeno, oziroma, če nima kakšne praske preveč. Prav tako avto tudi slikava z vseh strani, da imava jasen dokaz o obstoječih poškodbah.
Nakup avtomobila v tujini pa gre po enakem postopku kot v Sloveniji: najprej najdeš avto, potem ga pelješ k mehaniku, ki ti pove za morebitne težave in nato avto kupiš. Kot tujec pa žal avta ne moreš enostavno kupiti v vseh državah. V Čilu je bil postopek nakupa precej enostaven, že recimo sosednja Argentina pa je prava nočna mora, kar se tega tiče.
Pred samim seboj ne moreš ubežati. Včasih sva si mislila, da bo vse drugače, ko bova na drugem koncu sveta. Ampak ni. Sva enaki osebi – v Sloveniji ali v Južni Ameriki. Imava enake težave, enake stvari naju pestijo, le da so morda v drugačni podobi.
Druga stvar pa je, da se da živeti tudi na zelo majhni površini in da res ne potrebuješ veliko. Prej sva živela v stanovanju s skoraj 100 kvadratnimi metri, sedaj pa sva v avtu, kjer je morda 6 kvadratnih metrov. Pa se kar da preživeti in nisva se še pobila (smeh).

Hm, niti ne. Na blog piševa najine pristne izkušnje, najine spomine in z veseljem podeliva tudi nasvete za druge popotnike. Za naju je popotniški blog odkrito mnenje posameznika na podlagi lastnih izkušenj.
Zdi se nama, da ko blog postane vir prihodka, se spremeni način pisanja, veliko je nekih »sodelovanj« in reklam. Tako blog izgubi prvotni namen, ni več pristna izkušnja, pač pa plačana izkušnja. Midva se tega nekoliko bojiva, saj se ne želiva »prodati« in izgubiti svoje integritete.
Seveda sva vesela, da naju dostikrat kdo povabi k sodelovanju in kadar lahko z blogom kaj zasluživa, je pa zaenkrat to bolj poredko, saj sva pri izbiri sodelovanj zelo izbirčna.
Najbolj brana objava je Načrt potovanja po Omanu. Tak načrt napiševa po vsakem potovanju, kjer točno predstaviva prepotovano pot, lokacije spanja, prevožene kilometre itd. Očitno je Oman izredno priljubljena destinacija med Slovenci.
Najini bralci so seveda Slovenci, saj je blog v slovenskem jeziku. Prevladujejo samostojni popotniki najine starosti. Sva pa zelo vesela, da zadnje čase dobivava vedno več sporočil in vprašanj od nekoliko starejših popotnikov in tudi družin z otroki.

Prihranki, prihranki, prihranki (smeh). Na potovanju ne delava, ker sva tu le pol leta in z namenom, da se spočijeva oz. da res uživava. Je pa že z blogom dovolj dela.
Težko je reči zaradi česar, bolj bi lahko definirala, kdaj se skregava. To je takrat, kadar sva lačna, utrujena, kadar nama je vroče ali pa naju zelo zebe. Roka najbolj zdela lakota in takrat postane grozno siten, Katarino pa zadnje čase sesuje vročina in tropska vlaga.V takih situacijah naju zmoti vse in skregava se zaradi čisto brezveznih stvari, recimo, kje je sprej proti komarjem, zakaj je postelja v avtu razmetana, kdo je dal kam ključe od avta itd.
Težko. Tu, v Riu, sva šla eno popoldne na ulični karneval brez vsega. Niti telefonov nisva vzela s seboj. Razlog je predvsem v varnosti, saj so ti karnevali znani po žeparjenju. In bilo nama je kar malo hecno. Po eni strani je bilo osvobajajoče, ker ni bilo skrbi za fotoaparat in misli na to, kako bova naredila čim lepšo fotografijo. Po drugi strani pa sva videla toliko situacij, ki bi jih lahko fotografirala.

Katarina vzame potna lista za oba, Rok prinese vso kamping in pohodniško opremo, potem Katarina vzame svoj mobitel in obvezno polnilec, ker je mobi vedno prazen, Rok vzame svojo rdečo buff rutko, Katarina pa še svoj potovalni dnevnik.
Večina ljudi misli, da je za potovanja potrebno ogromno denarja in ogromno dopusta. Pa temu ni čisto tako. Z malo iznajdljivosti se da veliko potovati kljub omejitvam. Midva sva vsa leta do sedaj potovala, kolikor je pač Katarinin dopust omogočal (Rok je samozaposlen, zato njemu nihče ne določa števila dni dopusta). Preden sva bila zaposlena sva imela oba le Zoisovi štipendiji, pa sva kljub temu videla Avstralijo, Maroko in velik del Evrope.
Da blogerji dobijo denar za potovanja, da jih hoteli kar vabijo, da spijo pri njih, da je enostavno služiti s popotniškim blogom. Verjemite, ni lahko. Dela z blogom je veliko, potovanja tudi nekaj stanejo, zaslužkov pa ni veliko.

Sami si naredite svoj plan potovanja. Raziščite destinacijo, brskajte po spletu, berite knjige, najdite stvari, ki so vam zanimive. Nikakor pa ne kopirajte potovanja nekoga drugega. Vsak ima svoj okus in svoje interese, zato vas ne bodo navdušile iste stvari.
– Amok fish v Kambodži
– Polnjeni paradižniki v Italiji (okolica Rima)
– Boerewors (zvita klobasa iz mesa springbok antilope) v Južni Afriki
Rok: 10h vožnja po luknjasti cesti v Maroku s prebavnimi motnjami in vročino.
Katarina: prigoda z vlaka v Španiji, ko me je nek perverznež ves čas slikal v dekolte.

Čisto pitno vodo na vsaki pipi in brez okusa po kloru. In pa varno državo, kjer se brez težav kadar koli in kjer koli sprehajava naokrog. Pa seveda kvalitetno hrano iz domačih vrtov, nič gensko spremenjeno in relativno dobro socialno varnost, zdravstveno zavarovanje, brezplačno izobrazbo … Šele ko greš malo v tujino, vidiš, kako dobro nam je v Sloveniji.
Rok dodaja: pa grmado pri Šmonu na Bledu.
Najljubša država: Rok: Slovenija, Katarina: Avstralija
Najljubše mesto: Rok: Helsinki, Katarina: Berlin
Najljubša plaža: Rok: Beloruski Maldivi, Belorusija, Katarina: Lime Cay, Jamajka
Najljubša kulinarika: Rok: azijska, Katarina: tista od moje babice
Naljubši način transporta: Rok: avto, itak!, Katarina: najin trenutni avto z vgrajeno posteljo (Toyota 4runner, 4×4)
Najljubši jezik: Rok: ruščina, Katarina: nemčina z berlinskim naglasom
Foto: arhiv Katarine in Roka Hočevar, Lahkih nog naokrog
Slovenka, ki govori kitajsko in jo čaka plemiška korejska poroka #intervju
Evropski road tripi, oziroma popotniške dogodivščine z avtomobilom zvenijo kot super ideja, a največ boste videli, če se podate proti Španiji, Škotski ali Skandinaviji, saj so te najmanj prometno obremenjene.

Nizozemski proizvajalec navigacijskih naprav TomTom, ki spremlja promet v 390 mestih 48 držav je objavil seznam 15 evropskih mest, kjer je promet v konicah najbolj obremenjen.
Na samem vrhu mest, kjer zavlada prometni kaos, je Bukarešta. V romunski prestolnici se v prometni konici potovalni čas podaljša za 50 odstotkov. Med najbolj prometno ohromljenimi dnevi v Bukarešti se je znašel 5. december, razlog za to pa je najverjetneje nacionalni praznik, ki ga Romuni praznujejo 1. decembra in ga je velik del prebivalstva verjetno izkoristil za oddih ob podaljšanem koncu tedna.

Za koliko se v prometnih konicah v odstotkih podaljša čas potovanja v 15 evropskih mestih, ki so se izkazala za najbolj ohromljena, preverite na spodnjem seznamu.
Foto: Unsplash
Slovenka, ki govori kitajsko in jo čaka plemiška korejska poroka #intervju
Ste se kdaj vprašali, zakaj nas na letalih zebe? Pravzaprav za to obstaja dober razlog. Letalske kabine so precej ohlajene zato, da potniki ne bi omedlevali.
Izsledki študije ameriškega združenja za preizkušanje in materiale (ASTM) kažejo, da je verjetnost, da potniki omedlijo v notranjosti letala, precej večja kot na trdnih tleh.

Za omedlevanje je krivo pomanjkanje kisika v tkivih – hipoksija. To je namreč povsem možen pojav med oblaki. Do njega pride veliko hitreje v ogrevanih prostorih, kjer je tudi tlak drugačen. Čeprav ljudje različno reagiramo na toploto in je nekaterim vroče ali mrzlo kasneje kot drugim, se letalske družbe vseeno raje držijo spodnje meje in se tako izognejo vsesplošnemu omedlevanju in paniki ob vzletu letala.
Ob naslednjem letu torej ne pozabite na veliko ruto, v katero se boste ovili v pričakovanju novih dogodivščin.
Foto: Unsplash
Ne spreglejte: 5 stvari, ki vam bodo močno olajšale potovanje z letalom
To dolgo in ozko državo boste najverjetneje raziskovali od severa na jug ali obratno, v vsakem primeru pa vam priporočamo obisk naslednjih krajev, ki si sledijo po zaporedju: Hanoi, Sapa, Halong Bay, Cat Ba, Hue, Hoi An, Dalat, Mui Ne, Ho Chi Minh (Saigon), Mekong Delta in otok Phu Quoc. Vietnam je drugačen. Od vsega, česar ste vajeni doma. Nekaj navad, ki jih boste prevzeli, je tam nadvse uporabnih, a jih nikar ne nosite nazaj domov. O katerih govorimo?
Promet je ena od stvari, ki se v Vietnamu obnašajo povsem drugače kot pri nas. To boste opazili že kot pešci. Neurejene kače vseh mogočih vozil, ki tovorijo več, kot premore vaša domišljija (ja, tudi mešalec betona smo videli na lastne oči), se nikoli ne ustavijo za pešca. In prej, ko to sprejmete, lažje boste prečkali cesto. Bistveno je, da ste samozavestni, stopite na cesto in vzdržujete konstanten tempo, da lahko vozniki predvidijo vaše premikanje in se vam izognejo (medtem ko drvijo mimo vas in ne zmanjšajo hitrosti).

Če boste najeli motor, boste videli veliko, vendar previdno – oči morate imeti tudi na temenu. In če potujete štirje, samo en motor res ni dovolj. Opazili pa boste tudi, da vas policisti ne bodo lovili, če greste čez rdečo luč, redarjev pa ne bo od nikoder, če parkirate na pločniku. Ob vrnitvi domov ne pozabite spet upoštevati vseh pravil.
Ko bo čez vašo nogo stekel prvi gromozanski ščurek, boste verjetno zavreščali na ves glas. Tudi drugi in tretji bosta travmatična. Vendar jih bo za njimi še toliko, da se jih boste sčasoma navadili in vas ne bodo niti več zmotili.

V zahodnih kulturah je strmenje v ljudi dojeto kot nevljudno. V Vietnamu vas bodo gledali brez sramu. Ker tega ne dojemajo kot nekaj nenavadnega, le zanimivi ste jim. In ker bodo tudi drugi zanimivi vam, boste vi opazovali njih.
Sedite v restavraciji pa vam je zmanjkalo sojine omake? Medtem ko bi doma vljudno čakali, da se natakar približa ali se njegove oči srečajo z vašimi, je v Vietnamu povsem normalno, da njegovo pozornost pritegnete tako, da nanj zakričite: anh ơi!

Bi radi rekli “ne, hvala”, pa ne znate jezika? Uporabite ta gib. Ne poznate odgovora, pa ne veste, kako to povedati? Uporabite ta gib. Vas ne razumejo, pa ne znate pojasniti? Uporabite ta gib. Zamah z roko, ki je videti, kot da želite odviti žarnico je odgovor na vse. Opazili boste, da kakšne stare vietnamske ženičke lahko preživijo ves dan, ne da spregovorijo eno besedo, le ta gib uporabijo za vsak odgovor.
Dejstvo, da v Vietnamu lahko v lokalu naročite pivo za 30 centov, vas bo razvadilo. Okusna hrana za 3 evre tudi. In ko se boste vrnili domov, boste nehote vse cene primerjali z vietnamskimi.
V Vietnamu jedo s paličicami. Čeprav jih sami nismo vajeni, vas bo že nekaj dni v Vietnamu naredilo profesionalce v prehranjevanju s paličicami. In ta nova veščina vam bo tako všeč, da se boste z njo doma kar malo važili.
Preberite še: Pred skokom v Azijo: Kako pravilno uporabljati jedilne paličice
Foto: Maja Fister
Za pristaniškim mestom Rijeka, se je zasidrala Crikvenica. Kraj, ki je znan po dolgih plažah, urejenih hotelih z dolgo zgodovino in čudovitem morju. Ampak, ali ste vedeli, da je Crikvenica tudi eno izmed najbolj romantičnih mest na Hrvaškem?
Kot že vemo, je Crikvenica odlična počitniška destinacija za družine in pare. Toda tisto, česar ne vedo vsi, je to, da Crikvenica vsebuje številne zanimivosti, kot so Ljubavna cesta (Ljubezenska cesta), Mediteranski labirint ljubezni ter najboljše lokacije za poljubljanje. Ljubezenska cesta je najstarejša romantična lokacija v Crikvenici. To je pravzaprav potka po kateri se pari in ljubitelji narave lahko sprehodijo in sproti uživajo v čudovitem razgledu na morje in v zgodovinskih spomenikih na poti. Poleg romantičnega vzdušja, ki ga ta pohodniška pot oddaja, lahko tukaj najdete tudi trdnjavo Badanj in mesto, ki je nekoč bil vir pitne vode. Na samem vrhu hriba boste imeli čudovit razgled na Tribaljsko jezero.

Po sprehodu se lahko odpravite v Mediteranski ljubezenski labirint. Labirint, sestavljen iz okoli 400 grmičkov, vas bo zagotovo zapeljal z očarljivim vonjem lovora. Tukaj lahko preizkusite, kako se boste odrezali v skupni avanturi s svojim partnerjem, se sprostite skozi zabavo ter uživate v energetskem polju tega čarobnega kraja. Ko izstopite iz labirinta, vstopite v še en ljubezenski izziv in poskusite najti najlepše lokacije za poljubljanje. Ta ulična umetnost je izvedba italijanskih umetnikov, ki je zajela ves svet. Mesta, ki so “primerna za poljubljanje” lahko najdete v več kot 87 državah. V zgodbo se je vključilo tudi mesto Crikvenica, tako da lahko oznake “primerna za poljubljanje” najdete na več mestih.
Glede drugih zabavnih dejavnosti priporočamo obisk akvarija Crikvenica. Tam si lahko ogledate več vrst rib iz Jadrana in okol 50 primerov tropskih morskih rib, med drugim tudi ‘Nema’ iz znanega risanega filma. Priporočamo tudi obisk čudovitega samostana Pavlina iz leta 1412, Mestnega muzeja Crikvenica ali pa številne športne aktivnosti, ki jih Crikvenica ponuja. Če ste na dopustu s svojim štirinožnim ljubljenčkom, priporočamo obisk pasje plaže in Monty’s Dog Beach & Bar, kje boste lahko nemoteno uživali v kopanju, sončanju in pijači.

Ampak to še ni ni vse, kar Crikvenica ponuja, zato se odpravite v to edinstveno in romantično mestace in odkrijte vse sladkorčke.
Za romantično bivanje priporočamo, da prenočite v enem izmed odličnih hotelov, ki jih lahko najdete na Megabon strani. Izkoristite do -45% popusta za popolne počitnice v Crikvenici in uživajte v crikveniški rivieri, enem najbolj slikovitih delov Jadranske obale.
Foto: Shutterstock
Poleg vseh vsakdanjih neprijetnosti, ki jih preživljajo alergiki in ljudje, ki so jim blizu, se z največjim stresom soočajo pri izbiri dopusta. Najpomembnejše merilo, ki ga pri odločitvi upoštevajo, je gotovo možnost prilagojene prehrane za alergike. Hotel Aurora Lošinj vas v tem primeru ne bo pustil na cedilu.
Če se želite odpraviti na dopust tako, da v kovčke pospravite oblačila, obutev in fotoaparat ter sončna očala, se odločite za Hotel Aurora Lošinj. Kovčki in nahrbtniki, ki so bili v preteklih dopustih predvideni za prehrano, lahko ostanejo doma ali jih napolnite s čim drugim.

Nemalo vas je takšnih, ki zaradi alergij ne morete jesti kjerkoli in česarkoli. Zato v primeru odhoda od doma vedno razmišljate en korak vnaprej. Tako načrtujete, kaj boste jedli, če ponudnik ne bo postregel s prehrano za alergike. Zato ob novici, da je vendarle nekje nekdo, ki misli na vas, zagotovo poskočite od veselja. Obeta se pravi in resnični dopust!
Hotel Aurora Lošinj je hotel z restavracijo, ki poleg velike izbire za vsakogar ponuja prilagojeno prehrano za alergike in vegetarijance. Tako torej ob tedenskih tematskih kuhinjah lahko uživajo tudi tisti, ki so ponavadi pri hrani zapostavljeni.
Poleg restavracije za alergike in vegetarijance Hotel Aurora Lošinj ponuja tudi vrsto drugih aktivnosti. Medtem ko bodo vaši otroci brez skrbi lahko pojedli večerjo, se vi lahko sprostite v savni ali bazenu, dodatne moči pa nabirate v fitnessu.
Avtor: Dijana Kene Zore
Foto: Megabon, Shutterstock
“Čeprav sva si karakterno precej različna, skupaj deliva isto ljubezen in to je ljubezen do potovanj,” sta nam zaupala v tokratnem Vandraj intervjuju. Kaj sta nam še povedala ustvarjalca bloga Lucina potepanja?
Trenutno sva doma, ampak že počasi načrtujeva, kam jo bova mahnila letos.

Vsako leto poskušava potovati čim več, vseeno pa sva omejena s številom dni letnega dopusta. Ponavadi dopust kombinirava s prazniki, tako, da lahko ostaneva kakšen dan na poti več, nekako pa sva na leto okoli 35-40 dni na poti.
Načeloma imava nek »bucket list« željenih destinacij, po katerem potem izbirava destinacije. Vsekakor pa ima veliko vlogo pri izbiri destinacije tudi cena letalske karte.
Verjetno kar najino prvo potovanje na Tajsko, saj naju je popoloma očarala. Na tem potovanju sva tudi ugotovila, da želiva to početi vse življenje.

Blog Lucina potepanja ustvarjava okoli 3 leta, nastal pa je iz čisto preprostega razloga. Najine popotniške fotografije in spomine sva želela nekam shraniti in ena od najbolj optimalnih stvari je bil nekakšen virtualni dnevnik oz. blog. Ker sva dobivala vedno več vprašanj, povezanih s potovanji, sva blog prilagodila do te mere, da podava čim več uporabnih informacij in izkušenj pridobljenih tekom najinih potovanj.
Na blogu sta najbolj brani 2 objavi. Prva je tista, v kateri sva naredila cenovno primerjavo med Balijem in Hrvaško, sledi pa ji objava z naslovom Od kje nama denar za potovanja.
Potovanja financirava tako, da hodiva v službo in nekaj malega vsak s svojim hobijem. Z blogom zaenkrat še ne služiva, bi si pa v prihodnosti vsekakor želela imeti tudi kakšno dobrobit zaradi bloga.

Blog od začetka piševa v slovenščini, zato je tudi največ bralcev iz Slovenije. Pred nekaj časa sva začela objave pisati tudi v angleščini in se malo bolj posvečati Instagramu, tako, da počasi prihajajo tudi tuji bralci.
Potovanje brez stika lokalcev si težko predstavljava. Zelo so naju presenetil nasmejani Tajci, najbolj pa sva navdušena nad gostoljubnostjo v balkansih državah, zato se v ta del sveta vedno rada vračava.

Ne, tega si pa res ne predstavljava. Nekako sva vedno v lovu za kakšno super fotko ali videom, s katerimi lahko kasneje vsaj malo podoživljava potovanja.
Spadava bolj v skupino aktivnih popotnikov. Rada odkrivava nove stvari, hodiva na trekinge, poskušava novo hrano … Ležanje na plaži je za naju le za kakšen dan ali dva.
Potni list, beležko za sprotne zapiske, bančno kartico, fotoaparat in sončna očala.

Vsekakor to, da je včasih super iti iz svoje cone udobja in izven uhojenih poti, ker ponavadi ravno takrat odkrijemo ali doživimo nekaj novega.
Svetovala bi, da naj kar poskusijo, saj ustvariti blog ni tako težko, kot je videti na prvi pogled. Potrebna je predvsem volja in vztrajnost.
Defenitivno je na prvem mestu tajski Pad Thai, navdušena sva bila tudi nad vegeterijanskim tajinom (Maroko) in morda še vietnamska juha Pho.

K sreči nimava neke neprijetne izkušnje s potovanj. Mogoče bi izpostavila le mojo izgubljeno prtljago v Maroku. Je bil kar podvig poiskati primerna oblačila in ostale stvari. K sreči so prtljago naslednji dan že našli.
Lahko rečeva, da naju je Tajska nekako najbolj navdušila, morda tudi zaradi tega, ker je bilo to najino prvo potovanje. Morava pa reči, da naju razočarala ni dejansko še nobena destinacija, saj ima vsaka svoje prednosti in slabosti, nisva pa bila nad nobeno razočarana, da bi jo lahko izpostavila.
Največja zmota je verjetno ta, da so potovanja zelo draga. Res je, da potovanja nekaj stanejo, vendar veliko ljudi misli, da če greš na potovanje v kakšne oddaljene kraje, da potrebuješ veliko denarja. Z malce iznajdljivosti in prilagodljivosti, so takšna potovanja cenovno lahko primerljiva tudi z dopustovanjem na Hrvaški.

Misliva, da je največja zmota o blogerjih ta, da imamo veliko stvari zastonj, v zameno za kakšno objavo na blogu. Veliko ljudi tudi misli, da je pisanje bloga precej enostavna zadeva, v resnici pa je potrebno vložiti veliko časa in truda. Če želiš imeti privlačen blog, je, poleg pisanja objav, potrebno poskrbeti še za dobre fotografije, jih urediti, včasih celo posneti kakšen video. Pri vsem skupaj je potrebno tudi vsaj malo poznati socialna omrežja, da se doseže večja prepoznavnost in berljivost.
Potovanja so naju naučila veliko. V prvi vrsti je seveda strpnost in sprejemanje vseh, ne glede na videz, raso, barvo kože in jezik in pa tudi to, da se naučiš biti samostojen in da se v življenju znajdeš in zaneseš nase. Največja lekcija, ki sva jo kot par dobila na potovanjih, je ta, da morava znati sodelovati, se pogovarjati in prilagajati, kar pa seveda pride zelo prav v medsebojnem odnosu.
Verjetno takrat, ko ti blog prinese dovolj financ za življenje in ne rabiš hodit v redno službo.

Morda se sliši smešno, ampak najbolj pogrešava govejo juho.
Naj država: Tajska
Naj mesto: Ubud
Naj plaža: Nang Yuan
Naj kulinarika: tajska
Naj transport: letalo
Naj jezik: angleški
Foto: arhiv Lucina potepanja

Slovenka, ki govori kitajsko in jo čaka plemiška korejska poroka #intervju
Da se vaše potovanje ne sprevrže v kaj neprijetnega, bodite pozorni na spodnjih 8 stvari.
Si predstavljate, da prispete na letališče, polni navdušenja, da se vaša dogodivščina začenja, pa se izkaže, da ne smete na letalo? Če je vaš potni list veljaven manj kot pol leta, se to zelo verjetno lahko zgodi. Enako tudi, če si niste vnaprej uredili vize, če država, kamor letite, to zahteva.
Nesreča ne počiva niti, kadar ste na dopustu vi. Če morda kolebate, če se res splača nameniti tistih nekaj deset evrov za zavarovanje v tujini, ne bodite trapasti. V primeru, da boste potrebovali oskrbo, bo to v tujini veliko dražje, kot če si že doma omislite dobro zavarovanje, ki vse to krije. Vendar pa preden izberete pravega, ne pozabite prebrati drobnega tiska.
Če ste že kdaj spali v hotelski postelji skupaj s stenicami in se zbudili polni pikov in ugrizov, te napake ne boste več ponovili. Preden plačate za sobo, poglejte, če je vredna svoje cene.

Ko smo že pri pikih … Če se odpravljate v kraje, kjer razsajajo bolezni, ki jih vaše telo doma ni navajeno, je obisk popotniške ambulante pred potovanjem nujen! Tu vam bodo tudi povedali, kakšna cepiva, zdravila, morebitne antimalarike in podobno potrebujete za vašo destinacijo.
Če bo vaš oddih načrtovan na sekundo natančno, vas čaka živčna vojna in brezglavo hitenje. Če je vaš načrt preobsežen, časa za potovanje pa manj od alinej, ki ste si jih zapisali, ne boste uživali. Včasih je bolje kaj privarčevati za še en izlet.
Če imate prestopne lete (ali druge prevoze), pazite, da boste imeli dovolj časa, da ujamete drugo letalo/vlak/avtobus. Ne, pol ure ni dovolj za prestop, tudi če nimate prtljage. In verjemite, 3 ure čakanja na letališču v resnici minejo veliko hitreje, kot se zdi.
Pri potovanjih je smiselno varčevati, a le pri stvareh, ki na ta račun niso bolj nevarne. Spati v zelo nevarni soseski samo zato, ker je tam ceneje ali pa ne vzeti dodatne čelade, ker je dražje, je neumno.
S tem mislimo življenj kogarkoli. Bodisi živali, drugih ljudi in samih sebe. Binglanje z dreves, kukanje iz vlaka (ja, tistega na Šrilanki imamo v mislih), poziranje z ogroženimi živalskimi vrstami in še bi lahko naštevali. Ena od statistik pravi, da naj bi med oktobrom 2011 in novembrom 2017 prav zaradi selfiejev umrlo kar 259 ljudi! Takšna fotka res ni toliko vredna.

V Osilnici, čudoviti vasici blizu Kočevja, svoje čare odkriva Hotel Kovač. Športni hotel je idealna izbira za vse tiste, ki radi aktivno preživljate dopust. Kolesarjenje, sprehajanje, lokostrelstvo, tenis, plezanje, nordijska hoja, adrenalinski park, rafting, … Vse to in še več športnih aktivnosti vam je na voljo v okolici hotela.
Po pestrem in aktivnem dnevu pa se vam bo zagotovo prileglo sproščujoče razvajanje, kajne? Hotel Kovač je poskrbel tudi za to! Uživate lahko v savnah, jacuzziju ali notranjemu bazenu. Piko na i celotnemu dnevu pa zagotovo da okusna hrana v hotelski restavraciji, kjer se bodo potrudili, da vas s svojo kulinariko popolnoma navdušijo.

Hotel Kovač je tudi odlična izhodiščna točka za razne izlete. Peš se lahko odpravite do izvira reke Kolpe ali reke Belice, ribogojnice, na Šajbnik (861 m), Dragarski vrh (971 m), Taborsko steno (1002 m), … Seveda pa se lahko na pot odpravite tudi s kolesom. Čaka vas Kolpska kolesarska pot, Kočevska reka in pa številne gozdne poti, ki ponujajo nova odkritja in doživetja.
Izkoristite Megabon ponudbo, ki je znižana za kar 73%! Le 99 € boste odšteli za oddih med tednom ➜ 2 noči, 2 osebi, polpenzion, uporaba bazena, savn in jacuzzija, najem koles, lokostrelstvo, nordijska hoja, … Preverite celotno ponudbo tukaj. Za vse tiste, ki bi Hotel Kovač raje obiskali med vikendom, pa je Megabon pripravil ponudbo z 61% popusta, ki jo najdete tukaj.

Ste pripravljeni pozabiti na vsakodnevne skrbi in se odklopiti v naravi? Je skrajni čas, da naredite nekaj zase? Hotel Kovač je s svojo odlično ceno in bogato ponudbo zagotovo odlična ideja za nabiranje novih moči.
Vir fotografij: Hotel Kovač