Kaj se bo konec leta znašlo na vaši mizi? Praznična večerja je pri nekaterih družinah tradicionalna in vsako leto enaka, spet drugje pa vsakič znova radi eksperimentirajo. Zbrali smo nekaj receptov z vseh vetrov – od Azije do Južne Amerike, vsekakor pa ne manjka tudi šopek slavnih slovenskih klasik.
Kakšna je popolna praznična večerja? Takšna, ki ji ne manjka dobra družba! Seveda pa ni povsem vseeno niti, kaj se znajde na mizi in s čim pocrkljamo želodčke. Tu je nabor idej, iz katerih lahko poljubno sestavite zmagovalno (vsaj) 3-hodno večerjo! Ko najdete jed, ki se vam sliši obetavno, zgolj kliknite na njen naslov in povezava vas bo odpeljala na podrobnejši recept. Dober tek!
Večina potovanj se začne s seznamom “top 10” znamenitosti. A resnica je, da se duša kraja skriva nekje povsem drugje: v vsakdanjih trenutkih, v drobnih srečanjih, v hrupnih tržnicah, v vonju sveže pečenega kruha in v pogovorih z ljudmi, ki tam živijo.
Če želite svoje potovanje spremeniti v pristno izkušnjo, ne le v lovljenje popolne fotografije, je tu nekaj načinov, kako resnično stopiti v ritem lokalnega življenja.
Začnite na tržnici, tam utripa srce kraja
Nobena znamenitost ne pove toliko o kulturi kraja kot lokalna tržnica. Tam izveste, kaj ljudje jedo, kako se pogovarjajo, kako se barantanje prepleta s humorjem, in kaj jim je v življenju pomembno. Na tržnici lahko poskusite lokalne prigrizke, ki jih običajno ne dobite v restavracijah, opazujete rituale, ki vam povedo, kdaj domačini prihajajo po nakupih, kaj izbirajo, kako se pozdravljajo. Če vam prodajalec na tržnici ponudi degustacijo, sprejmite! Morda je prav takšna gesta začetek najlepše zgodbe vašega potovanja.
Počasi, v lastnem tempu, brez hitenja med “must-see” točkami
Najlažje spoznate ljudi tam, kjer ne hitite. Če se iz znamenitosti v znamenitost odpravljate kot na tekmovanju, zmanjka prostora za spontane trenutke, ki si jih boste zapomnili mnogo bolj kot pogled na katerikoli spomenik. Uporabite javni prevoz namesto taksijev. Sprehod po mestnih četrtih izven centra razkrije povsem drugačen obraz kraja. Izberite manj modne kavarne, pekarne ali bistroje, kjer med mizami slišite lokalni jezik.
Jejte tam, kjer jedo domačini
Kulinarična scena je najboljši uvod v lokalno kulturo. Namesto da se držite Tripadvisor klasike, raje poskusite restavracije s preprostim, kratkim menijem, hrano z ulice (street food), kjer se med vrstami in vonjavami rojevajo nova prijateljstva. Pogosto je dovolj, da natakarju rečete: “Kaj bi pa vi jedli?” in dobite najboljšo možno priporočilo.
Prespite v majhnih penzionih
Hoteli ponujajo udobje, ne pa nujno pristnosti. Če želite res okusiti življenje kraja, izberite majhen družinski penzion, vprašajte gostitelje, kam gredo oni na večerjo, kje kupujejo kruh ali katera plaža je njihova najljubša. Prisluhnite zgodbam. Ljudje radi pripovedujejo, če jih znate poslušati. Takšni pogovori pogosto vodijo do povabil na kosilo, družinske praznike ali na nepozabne popoldneve v njihovi družbi.
Vključite se v lokalne delavnice ali ture z domačini
Najhitrejši način, da postanete del okolja, je sodelovanje. Kuharske delavnice z lokalnimi kuharji, tečaji plesa, glasbe ali umetnostnih obrti, izleti, ki jih vodijo prebivalci, ne pa velike turistične agencije ali obisk lokalnih športnih dogodkov ali manjših festivalov, ki se ne znajdejo na turističnih plakatih. Sodelovanje pri pripravi hrane, skupnih pesmih ali obrti ustvari spomine, ki trajajo veliko dlje kot fotografije.
Podprite lokalno: kupujte izdelke iz lokalnih rok
Nakupovanje pri malih obrtnikih in proizvajalcih pomeni bolj pristen spominek, neposredno podporo ljudem, ki ohranjajo tradicijo in bolj trajnostno potovanje. Obenem pa vsak nakup od domačina odpre vrata za kratek pogovor in pogosto izvete več kot v kateremkoli muzeju.
Ne bojte se pogovora
Najbolj preprosto pravilo: pogovarjajte se. Če znate nekaj besed lokalnega jezika (tudi če so to le “hvala”, “prosim”, “zdravo”), bodo domačini to cenili. Zastavite vprašanje v trgovini ali na tržnici. Povprašajte za priporočilo v parku ali na avtobusu. Sprejmite povabilo na čaj ali kavo, mnoge kulture to ponujajo kot iskreno dobrodošlico. Prav iz takšnih trenutkov nastanejo najbolj dragoceni vtisi, ki jih prinesete domov.
Ko potujete tako, da opazujete, poslušate, okušate in se povežete z ljudmi, ne potujete več kot turist, potujete kot gost. In gost je povabljen v zgodbe, ki jih ne doživi vsak. Tudi če na isto destinacijo ne boste šli nikoli več, boste s seboj prinesli nekaj, kar je globlje od fotografije: občutek, da ste vsaj za trenutek živeli tako kot živijo v kraju, ki ste ga obiskali.
V Selšček, najbolj povezano slovensko vas, ki se nahaja v bližini Cerkniškega jezera, smo vas vabili že poleti. A posebna izkušnja v vasi, kjer se še vedno zbirajo vaški modreci in kjer so energije vedno na pravem mestu, vas čaka decembra. Takrat vasica zaživi v siju Gasparijevih jaslic v naravni velikosti.
V Selščku se zgodovina in sedanjost prepletata s kulturno dediščino slikarja Maksima Gasparija. Slikar, ki je kot otrok živel v vasici, je pustil velik pečat. Predvsem zahvaljujoč se tistim, ki razumejo in spoštujejo pomen kulturne dediščine. Maksim Gaspari je podobe svoje mladosti ovekovečil na razglednicah z ljudskimi motivi. Vsakdanje vaško življenje, kmečka opravila in tipična oblačila so vaščani prenesli z razglednic na hišne številke, ki danes krasijo vse hiše v vasi. Gasparijeve jaslice
Posebno mesto za cerkvijo, kjer je živahno skozi vse leto
V središču vasi si lahko ogledate vse številke zbrane na enem mestu, še boljši pa je sprehod po vasi in do cerkve, kjer se nahaja posebno mesto za druženje vaščanov in obiskovalcev. Na stičišču energij, z vasjo na eni in naravo na drugi strani, je prostor za cerkvijo središče dogajanja skozi vse leto. Če poleti prostor predstavlja kotiček za ohladitev in sprostitev, je decembra tu živahno na drugačen način. Na tem mestu namreč zaživijo Gasparijeve jaslice v naravni velikosti.
Razglednice in Gasparijeve jaslice v naravni velikosti
V studiu Zibka, kjer skrbijo za ohranjanje slovenske kulture, pravijo, da lahko za ohranitev veliko naredimo tudi kot posamezniki. Vsako leto v tem času pripravijo ponudbo Božično-novoletnih razglednic z Gasparijevimi podobami.
Letos so poleg lanskih motivov (Rojstvo, Sveta družina, Tepežkanje, Koledniki in Sveti trije kralji) na razpolago tudi razglednice z novimi petimi motivi: Gorenjski par, Novoletni muzikantje, Tepežkanje, Prešernost in Svatje pozimi.
Posebno doživetje predstavlja tradicionalna postavitev Gasparijevih slovenskih narodnih jaslic v naravni velikosti.
V jaslicah je 70 figur, sveta družina v hlevčku, zvezda repatica, angela, sveti trije kralji na konjih z oprodami, žene v narodnih nošah, delavci, pastirji, možakarji v kožuhih, muzikantje, otroci, gospod in gospa, ovce, kozi, kravi, zajci, gosi, ovčarska psa, drevesa, kočija s konji in mesto.
Jaslice so povečan posnetek originalnih Narodnih jaslic, ki jih je Maksim Gaspari naredil leta 1919 na pobudo Ivana Zormana, tedaj predsednika Narodne galerije, in prikazujejo dogodke v adventnem času in času pred božičem. Papirnate jaslice so prodajali v polah ali kot prilogo časopisu Domoljub in so bile dostopne širšemu krogu bralcev. Repliko jaslic je pred leti izdelal Robert Kužnik iz Selščka, nato pa jih je v čast rojaku izdelal še v naravni velikosti. Narejene so iz vodoodporne vezane plošče, natisnjene motive pa je ročno izrezal.
Jaslice bodo na ogled od petka, 12. 12. 2024, do ponedeljka, 6. 1. 2026, prižgane praznične luči bodo vsak dan med 17. in 20. uro. Vstop je prost. Organizator je TD Menišija, Begunje pri Cerknici.
Posebno doživetje – voden ogled
Selšček je majhna vasica in morda se lahko na prvi pogled obiskovalcu zazdi, da ni veliko za videti ali da bi potreboval dodatne informacije v zvezi s pomenom kulurne dediščine in življenjem Maksima Gasparija. Za vse vedoželjne, ki jih zanima, zakaj smo se nad Selščkom tako močno navdušili, vam zaupamo našo skrivnost: za strokovno voden ogled pokličite Roberta Kužnika na 031 204 460. Čudovito izkušnjo v čudovitem kraju vam želimo!
Vedno je čas za načrtovanje naslednjega poletnega oddiha, in ena od najboljših strategij za zagotovitev, da boste izkoristili svoj dopust do potankosti, je ujeti prve minute.
First minute nakupi za poletne počitnice so lahko ključ do boljših destinacij, cenovno ugodnejših ponudb in manj stresa pri organizaciji.
Najboljša izbira destinacij in nastanitev
Zgodnji nakup vam omogoča, da izbirate med široko paleto destinacij in nastanitev, saj je ponudba še vedno na voljo. Namesto da bi se morali zadovoljiti s tistim, kar je ostalo, lahko izberete prav tisto destinacijo ali namestitev, ki ustreza vašim željam in potrebam.
Cenovno ugodnejše ponudbe
First minute ponudbe pogosto vključujejo zgodnje popuste in posebne ponudbe, ki vam lahko prihranijo veliko denarja. S tem, ko rezervirate počitnice vnaprej, imate možnost izkoristiti ugodnosti, ki jih ponujajo turistične agencije in ponudniki namestitev, in se izognete morebitnim dvigom cen v prihodnosti.
Manj stresa in več časa za načrtovanje
Zgodnji nakup vam omogoča, da se sprostite in si vzamete dovolj časa za načrtovanje svojega poletnega oddiha. Namesto da bi hiteli zadnji trenutek, lahko brez skrbi organizirate prevoz, dejavnosti in druge podrobnosti vašega potovanja, kar vam lahko prinese večje zadovoljstvo in manj stresa med dopustom.
Možnost boljše organizacije
S pravočasnim nakupom poletnih počitnic lahko bolje organizirate svoj čas in prihranite prostor za morebitne spremembe ali dodatne aktivnosti med dopustom. Poleg tega imate več časa za pripravo na potovanje in izpolnitev morebitnih zahtev za vize ali cepljenja. To lahko pripomore k bolj gladkemu poteku vašega dopusta.
Rezervacija First minute poletnih počitnic prinaša številne prednosti, vključno z večjo izbiro destinacij, cenovno ugodnejšimi ponudbami in manj stresa med načrtovanjem. Ne odlašajte in izkoristite te ugodnosti že danes.
V starem delu Dubrovnika ravno te dni snemajo peto in hkrati zadnjo sezono uspešne Netflixove serije Outer Banks. Lokalni prebivalci so dobili priložnost nastopiti kot statisti, mesto pa je spet zadihalo v ritmu velike hollywoodske produkcije. Koliko znanih snemalnih lokacij ste že obiskali v živo?
Hrvaška ima bogato tradicijo filmskih produkcij, ki se začne mnogo pred današnjimi hollywoodskimi naslovi. Že v šestdesetih letih je pokrajina Velebita postala legendarna kulisa za serijo filmov o Vinnetouju po romanih Karla Maya. Tam so nastajale scene, ki jih danes poznajo generacije gledalcev, v njih pa so nastopali Pierre Brice kot Vinnetou, Lex Barker kot Old Shatterhand in številni lokalni igralci, ki so pustili dragocen pečat v mednarodni produkciji.
Prav tako je bila na hrvaških tleh posneta epska vojna drama Bitka na Neretvi z Yulom Brynnerjem, Orsonom Wellesom in Frankom Negronom, kjer so mogočne pokrajine ustvarile eno najbolj vizualno prepoznavnih vojnih rekonstrukcij svojega časa. Film Sutjeska je dodal še en mejnik, saj je igralec Richard Burton v vlogi maršala Tita snemal prizore na območjih Bosne in Hrvaške, domači igralci pa so imeli priložnost sodelovati v eni največjih koprodukcij takratne Evrope. Ti filmi niso oblikovali le zgodovine hrvaškega filma, temveč so ustvarili temelje, na katerih danes stoji mednarodno prepoznavna in ambiciozna filmska scena.
Ko snemalne lokacije postanejo turistične točke
Filmska industrija na Hrvaškem se je v zadnjih letih razvila v privlačno in zanesljivo lokacijo za mednarodne studije. Ponudba zajema naravne pokrajine, arhitekturo s stoletno zgodovino, otoke z idiličnim vzdušjem, profesionalne snemalne ekipe in logistično podporo, ki ustreza najzahtevnejšim produkcijam. Kadar tuji studii izberejo Hrvaško, je učinek tudi turističen: kraj snemanja postane lokacija za obiske, zgodbe iz ozadja privabljajo obiskovalce, lokalno gospodarstvo pa zajame dodano vrednost, ki presega zgolj en filmski projekt.
Mimogrede – v nekaterih zgodnjih mednarodnih produkcijah je sodeloval tudi legendarni slovenski igralec Demeter Bitenc, ki je nastopil v več filmih, povezanih z območjem nekdanje Jugoslavije. Njegova filmska pot je povezana tudi s hrvaškimi lokacijami in predstavlja pomemben most med slovensko in hrvaško filmsko dediščino.
Katere filme in serije, ki so jih snemali pri naših sosedih, smo gledali v zadnjih letih?
1. Outer Banks – sezona 5 (2025)
Igralska zasedba: Chase Stokes, Madelyn Cline, Jonathan Daviss, Rudy Pankow, Carlacia Grant. Kraj: Dubrovnik. Zakaj Hrvaška: zgodovinsko jedro mesta, obzidja in obala ustvarjajo spektakularno kuliso za pustolovščine in zaklade. Zanimivost: snemanje od oktobra do sredine novembra 2025, lokalni prebivalci pa so bili vabljeni kot statisti v prizorih na Stradunu in pred palačo Sponza.
Igralska zasedba: Scarlett Johansson, Florence Pugh, David Harbour, Rachel Weisz. Kraj: Pula in okolica Istre. Zakaj Hrvaška: obalna mesta in industrijsko ozadje omogočajo vizualno intenzivne akcijske prizore. Zanimivost: puljski amfiteater sicer v filmu ni neposredno prikazan, a je bil priljubljena lokacija ekipe za večerne sprehode.
3. The Hitman’s Wife’s Bodyguard (2021)
Igralska zasedba: Ryan Reynolds, Salma Hayek, Samuel L. Jackson, Antonio Banderas, Morgan Freeman. Kraj: Rovinj, Zadar, okolica Istre. Zakaj Hrvaška: kombinacija glamuroznih obalnih destinacij in divje narave je bila idealna za akcijsko produkcijo. Zanimivost: Samuel L. Jackson je prosti čas med snemanjem izoristil za lov na tartufe v Istri in naključna srečanja s presenečenimi domačini.
4. Game of Thrones (2011-2019)
Igralska zasedba: Peter Dinklage, Emilia Clarke, Kit Harington, Lena Headey, Nikolaj Coster-Waldau. Kraj: Dubrovnik. Zakaj Hrvaška: mesto “King’s Landing” s spektakularnimi zidovi in pogledom na morje. Zanimivost: scena “Walk of Shame” se je snemala po Stradunu in obzidju mesta, turisti so se med snemanjem prikradli v kadre.
5. Robin Hood (2018)
Igralska zasedba: Taron Egerton, Jamie Foxx, Ben Mendelsohn, Eve Hewson. Kraj: Dubrovnik. Zakaj Hrvaška: staro jedro mesta je idealna kulisa za srednjeveško Anglijo. Zanimivost: predmete iz snemanja, kot so bakle, so izdelovali lokalni obrtniki in igralci so jih želeli vzeti domov.
6. Mamma Mia! Here We Go Again (2018)
Igralska zasedba: Meryl Streep, Amanda Seyfried, Pierce Brosnan, Colin Firth, Cher. Kraj: Otok Vis, Komiža, Barjoška. Zakaj Hrvaška: neokrnjen otok z grškim vzdušjem in čisto mediteransko svetlobo. Zanimivost: Cher je med snemanjem v Komiži odkupila zalogo lokalnega oljčnega olja in ga nosila kot darila prijateljem.
7. Star Wars: The Last Jedi (2017)
Igralska zasedba: Mark Hamill, Daisy Ridley, Adam Driver, John Boyega, Oscar Isaac. Kraj: Dubrovnik. Zakaj Hrvaška: arhitektura starega jedra je bila popolna za futuristično mesto Canto Bight. Zanimivost: Mark Hamill je komentiral, da Dubrovnik deluje kot galaktična destinacija tudi brez digitalnih učinkov.
8. Titus (1999)
Igralska zasedba: Anthony Hopkins, Jessica Lange, Alan Cumming, Colm Feore. Kraj: Pula. Zakaj Hrvaška: puljski amfiteater je idealna lokacija za vizualno mogočno priredbo Shakespearove tragedije. Zanimivost: snemalna ekipa je amfiteatru dodelila dodatne snemalne dni zaradi navdušenja nad arhitekturo.
9. The Peacemaker (1997)
Igralska zasedba: George Clooney, Nicole Kidman. Kraj: Zagreb. Zakaj Hrvaška: urbano okolje z zgodovinskim značajem je omogočalo zasledovalne prizore in akcijsko dinamiko. Zanimivost: George Clooney je vsak dan snemanja pil kavo v isti zagrebški kavarni, ki je kasneje postala turistična atrakcija.
10. Fiddler on the Roof (1971)
Igralska zasedba: Topol, Norma Crane, Leonard Frey. Kraj: Lekenik in Mala Gorica. Zakaj Hrvaška: pristne slovanske vasi so bile izvrstna kulisa za literarno napodobo Anatevke. Zanimivost: statisti so se učili peti slovanske ljudske pesmi, da bi prizori zveneli avtentično.
Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.
Si letos zares želite božične pravljice? Obiščite 10. Božično bajko Slovenije v Mozirskem gaju in se sprehodite med 2 milijona prazničnimi lučkami.
V Mozirskem gaju lahko obiskovalci že več kot štiri desetletja uživajo v prečudovitem naravnem okolju parka, med najlepšimi cvetličnimi gredicami, ki jih lepo dopolnjuje bogata zbirka etnografskih objektov. Od leta 2016 pa je park odprt tudi v decembru, ko zaživi Božična bajka. To je prav posebno doživetje za mlajsše in starejše obiskovalce, ki bodo na sprehodu navdušeni nad vsakim korakom.
Božična bajka bo letos na ogled od 29.11.2025 do 4.1.2026
Božična bajka bo zaživela v soboto, 29.11.2025, na ogled pa bo vse do 4.1.2026. Obisk je možen vsak dan med 16.00-21.00 (zadnji vstop je ob 20.15). Pravljica vas bo odela v čudovito toplo barvitost kar 2 milijona božičnih lučk, oblikovanih v atraktivne oblike. Poleg tega se letos obeta posebna čarobnost v začaranem vrtu.
Za vstopnico boste odrasli odšteli 10€, upokojenci, študenti in dijaki 8€, otroci 7-15 let 6€, otroci 3-6 let pa 4€.
Popestritev za najmlajše
Letos bodo program pripravili tako, da bodo na svoj račun prišli tudi najmlajši. V določenih dneh boste med 17. in 19. uro lahko srečali sv. Miklavža ali Božička. Kdaj točno, bo javljeno TUKAJ.
Izognite se gneči in kupite vstopnice kar na spletu
Letos se lahko na izlet Mozirskega gaja pripravite vnaprej in vstopnice kupite kar na spletu. TUKAJ.
Praznični arboretum so znova odeli v skoraj dva milijona lučk in z njimi osvetlili bogato botanično zbirko. Skozi praznično vzdušje osvetljenih kulis v obliki krogel, zaves in tunelov se lahko vsak dan od 14. novembra do 11. januarja, med 15.00 in 21.00, sprehodite na preko 35 ha parka.
Arboretum spet v lučkah in s svetlečimi novostmi
V Arboretumu Volčji Potok je sprehod med lučkami edinstveno doživetje že peto leto zapored. Večerni sprehod med lučkami, ki je postal že pravo tradicionalno in edinstveno doživetje za vsakogar, bo vnovič prinesel prijetno praznično vzdušje. Sprehod med lučkami je tudi letos zasnovan kot enosmerna pot, ki vabi iz enega prizora v drugega. Arboretum, osvetlitve, odsevi, krajinska in reliefna raznolikost so zagotovilo, da bo večerni sprehod edinstveno doživetje za vse.
Novosti 2025
Cvetoči travnik je prava novost v slovenskem prostoru. Lučke so oblikovane kot cvetice, ki se svetijo, spreminjajo barvo in se v vetru upogibajo
Osvetljeni stolp je viden že od vhoda in vas z vrha Volčjega hriba spremlja vse do izhoda. Predstavlja višinski svetlobni poudarek celega prostora.
Plavajoči svetlobni diamanti na velikem jezeru so letos obdani z odsevi neprekinjene svetlobne zavese v rozariju.
Zlati ginko, največje osvetljeno drevo v parku, ima po štirih letih novo podobo v zlati barvi.
Modri slap je slap žive vode, ki je letos osvetljen z modrimi lučkami. Prizor je tako še bolj čaroben in impozanten.
Osvetljena smreka velikanka je postavljena v osi francoskega vrta. Uporabljene pametne lučke omogočajo, da se barve v francoskem vrtu in barve na smreki usklajeno prelivajo. Enak prizor se ponovi na dve minuti.
Največja letošnja novost je Božičkova vasica. V njej je vse na svojem mestu: pristajalna steza, kočija, trgovinica, delavnica, Božičkova hišica, zvonik, za igro pa še škratov labirint. Vasica je očarljiva za vse generacije, ne samo zvečer ampak tudi čez dan! Božičku skoraj vsak dan pomaga prijazna vila Marjetica.
Več prizorov za najmlajše
V letošnjem letu so več prizorov, na kar 3 hektarih, namenili najmlajšim. Tekali bodo lahko po čarobni deželi in poslušali novo pravljico, ki jo pripoveduje Božiček. Ta je v park povabil še vilo Marjetko, ki se bo sprehajala v parku in delila čarobne nasvete. Božička seveda spremlja trop jelenčkov in množica škratov.
Za otroke so tudi letos uredili belo pravljično deželo z Božičkom, jelenčki, medvedi in škrati.
Trgovinico pri vhodu v park so praznično okrasili. V pestri ponudbi imajo spominke, izdelke slovenskih oblikovalcev, knjige, naravno kozmetiko, skodelice z različnimi motivi, izdelke za v kuhinjo, dežnike, igrače, nakit …
Delovni čas in ugodnejše cene vstopnic v novembru
Večerni sprehod med lučkami je mogoč vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 14. 11. 2025 in 11. 1. 2026, od 15.00 do 21.00. Arboretum bo razsvetljen od 16.00 dalje.
Vstopnice za večerni sprehod lahko kupite pri blagajni parka ali prek spleta. Vstopnice prek spleta lahko kupite s popustom. Če boste Arboretum obiskali že v novembru, pa bodo vstopnice še ugodnejše.
Nasvet za fotografiranje prazničnih lučk
Najboljša svetloba za nočno fotografijo je tik pred temo. Če boste fotografirali v času, ko bo padal mrak, se boste izognili popolni temi, v kateri bodo luči videti kot nekakšne lebdeče pike. Tako si vzemite čas ter si mesto za fotografiranje izberite že nekoliko prej, da boste ujeli kratek čas mračne svetlobe, ki vam bo v veliko pomoč pri fotografiranju.
Postavite se na oddaljeno in po možnosti višjo točko. Takih točk Arboretum ponuja dovolj. In uživajte v fotografiranju!
Zima je za ovinkom in če niste ravno Grinch, ste z mislimi vsaj malo že v prazničnem vzdušju. In nič ni bolj omamnega kot cimetove rolice, ki dom zapolnijo z vonjem cimeta in ljubezni.
Dišečo atmosfero bomo danes naredili s prav posebnim posladkom. Cimetove rolice so pregrešno mehko pecivo, ki ga najraje pojemo kar toplega. Recept je preprost, kuhinja pa bo po peki še dolgo dišala – zmagovalna kombinacija, torej.
SESTAVINE
Za testo približno 16 velikih rolic potrebujemo:
pol litra polnomastnega mleka
1 vrečko instant vanilijevega pudinga
5 žlic sladkorja
120 mililitrov tople vode
2 vrečki suhega kvasa
pol zavojčka surovega masla
2 jajci
625 gramov moke
Za polnilo potrebujemo:
drugo polovico masla
4 žličke cimeta
skodelico mletega rjavega sladkorja
Za preliv potrebujemo:
še eno polovico masla
3 vanilijeve sladkorje ali en strok vanilije
3 žlice mleka
1/3 skodelice belega sladkorja v prahu
POSTOPEK
Najprej iz mleka ter instant pudinga skuhamo gladko vanilijevo zmes. Zmešamo kvas, sladkor in toplo vodo. V puding umešamo jajca in topljeno maslo. V vse skupaj vmešamo še kvas ter po delih v zmes vsujemo še moko, da nastane gladko testo (po potrebi dodajte moko), ki ga pokrijemo in v toplem prostoru pustimo vzhajati približno 45 minut. Testo nato ponovno pregnetemo ter ga spet pustimo pokritega, da vzhaja. Vzhajano testo razvaljamo, premažemo z maslom in enakomerno posipamo s sladkorjem in cimetom. Zavijemo ga kot potico ter narežemo na rolice. Položimo jih na pekač, obložen s papirjem za peko ter jih pustimo še malce vzhajati. Pekač prekrijemo z aluminijasto folijo ter pri 180 stopinjah Celzija pečemo približno pol ure. Zadnjih 5 minut rolice odkrijemo, da se pri vrhu malce zapečejo. Med tem zmešamo sestavine za preliv. Pečene rolice vzamemo iz pečice ter še tople prelijemo s pripravljenim prelivom. Še tople postrežemo.
Tole je recept, ki ga morate dodati v svojo knjigo z recepti.
Kaj diši bolje od pečenih jabolk?
Za pečena jabolka potrebujete:
4 srednje velika jabolka (najbolje sorta, kot je Granny Smith ali Honeycrisp)
2 žlici masla
1/4 skodelice rjavega sladkorja
1 čajna žlička cimeta
1/4 čajne žličke muškatnega oreščka
1/4 čajne žličke vanilijevega ekstrakta
Ščepec soli
1/4 skodelice ovsenih kosmičev
1/4 skodelice grobo nasekljanih orehov ali lešnikov (po želji)
1/4 skodelice rozin (po želji)
Navodila za pripravo:
Pečico segrejte na 180°C.
Jabolka operite in odstranite peclje ter sredico, tako da naredite majhno luknjo v vsakem jabolku.
V manjšem loncu na srednjem ognju stopite maslo. Dodajte rjavi sladkor, cimet, muškatni orešček, vanilijev ekstrakt in ščepec soli. Mešajte, dokler se sestavine dobro ne povežejo in sladkor stopi. Kuhamo približno 2-3 minute.
Nato vmešajte ovsene kosmiče in orehe (ali lešnike). Mešajte, dokler se sestavine enakomerno ne porazdelijo. Z žlico napolnite vsako jabolko. Po želji lahko dodate tudi rozine.
Jabolka postavite v pekač obložen s peki papirjem. V ogreti pečici pecite približno 25-30 minut.
Pečena jabolka postrezite topla, lahko jih okrasite s kepico vanilijevega sladoleda ali stepeno smetano.
Poznate izraz temačni turizem? Je posebna vrsta turizma, ki vsako leto pritegne več turistov. Zanimalo pa nas je, če lahko doživimo temačni turizem v Sloveniji.
Temačni turizem
Temačni turizem, včasih imenovan tudi “turizem spomina” ali “turizem tragedije,” je vrsta turizma, ki privablja obiskovalce k spoznavanju krajev in dogodkov, povezanih s tragičnimi ali temačnimi zgodovinskimi dogodki. To vključuje obisk krajev, kot so nekdanji koncentracijski tabori, vojna bojišča, grobišča, muzeji holokavsta in druge lokacije, povezane z naravnimi nesrečami ali zločini proti človeštvu. Temačni turizem lahko obiskovalcem omogoči, da se poglobijo v pretekle grozote in tragedije, s čimer se lahko izobrazijo o zgodovini ter prispevajo k ohranjanju spomina na te dogodke.
Vendar pa tovrstno potovanje pogosto prinaša tudi etična vprašanja in moralne dileme, saj se postavlja vprašanje, kako spoštovati in občutljivo obravnavati takšne kraje ter spoštovati čustva preživelih in prizadetih.
Kaj pa temačni turizem v Sloveniji?
Srhljivih destinacij v Sloveniji ne manjka, če si sam ustvariš dobro zgodbo. Veliko je temnih gozdov, ruševin in gradov, ki so polni zgodb. A prav na seznamu destinacij temačnega turizma smo pod državo Slovenija našli 4 temačne destinacije:
Koncentracijsko taborišče Ljubelj
Gre za spominski prostor, kjer je med drugo svetovno vojno stalo pomožno taborišče zloglasnega taborišča Mauthausen. Poleg temeljev, kjer so stale barake, lahko obiščete spominski muzej, kjer so razstavljeni predmeti in zgodbe, ki opisujejo kruto trpljenje ujetnikov.
Najbolj obsežen muzej o dogajanju na Soški fronti.
2. avgust 1915
»Danes nadaljujem s pisanjem dnevnika. V štirih dneh, ki sem jih prebil na Batognici, to ni bilo možno. V teh dneh sem doživljal najbolj žalostne grozote neverjetno strašne vojne. deževati ni prenehalo niti za trenutek. Bilo je tako mrzlo, da je moralo iz celotnega bataljona kar petdeset mož sestopiti z gore s pomrznjenimi nogami. 29. sem bil 24 ur v strelskem jarku in ves čas čepel med trupli, našimi in sovražnikovimi. Smrad je bil neznosen, vrh vsega pa smo morali še zadržati besen sovražnikov napad, ki smo ga odbili. Veliko naših padlih je bilo zadetih v glavo, ko so se dvignili čez prsobrane, da bi streljali.
Menaža je pičla in vsebuje predvsem kruh, plehko in mrzlo kuhano meso ter kakšno konzervo. Vodo prinašajo v mehovih, malo jo je in smrdi. Jedel in pil nisem dva dni. Tisti smrad trupel, mraz, neužitna voda, pomanjkanje spanja zaradi nenehnih alarmov. Vse to me je spravilo v usmiljenje vredno stanje…«
(Virgilio Bonamore – iz neobjavljenega dnevnika bersaljerja; arhiv Kobariškega muzeja)
Muzej na prostem Kolovrat
Muzej, kjer se lahko sprehodite po istih poteh kot vojaki v tretji obrambni črti v času prve svetovne vojne. Krožna pot vodi mimo poveljniških in opazovalnih mest, mitraljeških in topniških položajev, kavern ter mreže strelskih in povezovalnih jarkov v več nivojih.
Ljubljana
Ljubljana se med srhljive destinacije umešča zaradi Muzeja novejše zgodovine, ki razstavlja o slovenskih žrtvah holokavsta, in Ljubljanskega gradu, kjer si lahko ogledate temačno grajsko ječo.
Foto: Unsplash
Naslovna slika: Unsplash, Ivan Vranić
To spletno mesto uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo. Če boste spletno stran uporabljali še naprej, s tem privolite v njihovo nadaljnjo uporabo..
