Kam ta konec tedna? Na Golte, od koder se ponujajo lepi razgledi na Savinjsko dolino in vrhove Kamniško-Savinjskih Alp.
Slovenija
Aleš Klopčič: Mlad fotograf, ki navdušuje s skrivnostnimi podobami Slovenije
Svoje fotografske utrinke je tokrat z nami delil Aleš Klopčič, 18-letni fotograf iz okolice Ljubljane.
Oddih s prijatelji: Po mero adrenalina in belokranjski piknik na Kolpo
Počitnice so končno tu, Vandraj pa tudi ta teden prinaša nekaj idej za prijeten oddih v naravi, kjer vam ne bo prevroče, še manj pa dolgčas. Zadnji teden vročega junija izkoristite za skok do Bele krajine, kjer vas čaka Motorično-rekreacijski park Kolpa.
Park velja za enega najbolj varnih v Sloveniji, opremljen pa je s Speedrun sistemom, ki omogoča popolno in zanesljivo adrenalinsko doživetje med krošnjami dreves. Tu se lahko pomerite v vožnji BMX-a na višini in v zibanju na belokranjski pisanici, se spustite s tarzanom, preizkusite zip-line in številne druge adrenalinske podvige.
VANDRAJ priporoča // Adrenalinski dan na Kolpi za 17,5 evra unovčljiv le še do 1. julija!
Prav tu najdete tudi manjši in odlično urejen kamp Podzemelj, ki se v celoti razpostira tik ob reki Kolpi, ima urejeno kopališče in je obkrožen z neokrnjeno naravo Bele krajine. Poleg kopanja v reki in adrenalinskega parka, je v okolici kampa še kup različnih možnosti za aktiven oddih.
Po reki se lahko zapeljeti s SUP-i, kanuji ali kajaki, raftate ali lovite ribe, greste na sprehod ali sedete na kolo. V kampu najdete tudi namizni tenis, mini golf, košarkarsko igrišče, trim stezo, igrate odbojko na mivki, mali nogomet, badminton ali se preizkusite v lokostrelstvu.
Če bi ob Kolpi radi ostali več dni, lahko torej kampirate, če noč raje preživite na udobni postelji, pa lahko najamete tudi mobilno hiško, za tiste, ki si v naravi želijo še malo prestiža, pa obstaja tudi glamping, keltske hiške, kjer najdete celo finsko savno in zasebni wellness kotiček.
V kampu imajo tudi bogato gostinsko ponudbo, lahko pa si pripravite kar lasten piknik v naravi. Ste že spakirali?
Foto: Facebook/Camping Podzemelj
Slovenija na prvem mestu med državami, kjer imajo otroci najlepše otroštvo
Ste se kdaj vprašali, kje bi morali vzgajati svoje otroke, da bi ti imeli karseda lepo otroštvo? Sodeč po novi raziskavi – v Sloveniji. Slovenija se je v raziskavi ameriške organizacije Save the Children, ki si prizadeva izboljšati položaj otrok po svetu, uvrstila na sam vrh lestvice držav, kjer otroci živijo najbolje.
Med 172 državami je Slovenija na prvem mestu skupaj z Norveško, sledijo pa jima Finska, Nizozemska in Švedska. ZDA so šele na 36. mestu, za BiH in pred Rusijo.
Mednarodna organizacija z indeksom Konec otroštva meri kakovost življenja otrok na podlagi njihovega zdravja, prehrane, dostopa do šolanja, otroških porok, stopnje otroškega dela, najstniške nosečnosti in regionalnih konfliktov.
Med najboljšimi desetimi državami so z izjemo Južne Koreje, ki si z Nemčijo, Belgijo in Ciprom deli deseto mesto, same evropske države. Imajo zelo dobre ocene glede zdravja, izobraževanja in zaščite otrok. Med zadnjimi desetimi pa je sedem držav iz zahodne in osrednje Afrike. Višji kot je indeks, boljše je otrokovo življenje.
Najvišje uvrščene države, kjer je otroštvo najmanj ogroženo
1. Slovenija − 985
1. Norveška − 985
3. Finska − 983
4. Nizozemska − 982
4. Švedska − 982
6. Portugalska − 981
7. Irska − 980
8. Islandija − 979
8. Italija − 979
10. Belgija − 978
10. Ciper − 978
10. Nemčija – 978
10. Južna Koreja – 978
Najnižje uvrščene države, kjer je otroštvo najbolj ogroženo
162. Kongo − 558
163. Gvineja − 546
163. Sierra Leone − 546
165. Burkina Faso − 541
166. Južni Sudan − 488
167. Čad − 473
168. Somalija − 470
169. Centralna afriška republika − 428
170. Mali − 414
171. Angola − 393
172. Niger − 384
Foto: Unsplash, Thinkstock
Slovenija s trajnostnim turizmom navdušila National Geographic
Leta 1950 je po svetu potovalo približno 25 milijonov mednarodnih turistov. Danes beležimo porast števila za kar štiridesetkrat – potuje namreč kar milijarda turistov letno, kar pa močno vpliva tudi na naše okolje, kvaliteto življenja ljudi ter naravne habitate drugih živih bitij. Obljudene turistične destinacije nemalokrat trpijo zaradi onesnaženosti, svetlobnega onesnaževanja in prevelikega števila obiskovalcev.
Mednarodna revija National Geographic je zato letos podelila nagrade za najbolj trajnostne destinacije sveta, imenovane World Legacy Awards. Slednje nagrajujejo države z najbolj trajnostnim turizmom, ki ohranjajo svoje naravno okolje za prihodnje generacije ter negujejo kulturno in naravno dediščino.
Med vsemi državami sveta, je National Geographic opazil Slovenijo in njen turistični trend, ki spodbuja zdravo življenje, gibanje v naravi in pristnost nacionalne kulture. Postavil jo je namreč na prvo mesto lestvice držav s trajnostnim turizmom, utemeljene na podlagi stotih trajnostnih indikatorjev, kot so avtentičnost, okolje, biodiverziteta, raznolikost kulture in drugi. Naša čudovita država je od stotih točk dosegla občudovanja vrednih 96 ter tako potrdila, da sodi v sam svetovni vrh destinacij, ki bodo v prihodnosti vse bolj in bolj popularne turistične točke.
National Geographic je posebej izpostavil dejstvo, da skoraj 60 odstotkov površine naše dežele prekriva gozd, v naši naravi pa živi preko 20 tisoč različnih rastlinskih in živalskih vrst, ki jih lahko opazujemo predvsem med gibanjem po skoraj neštetih gorskih poteh našega hribovitega reliefa.
Foto: Shutterstock
Sloveniji se obeta odlično priznanje National Geographica
Slovenija je bila minuli teden izbrana za finalistko v tekmovanju za nagrade National Geographica na področju trajnostnega turizma World Legacy Awards. Zmagovalec bo razglašen na mednarodni turistični borzi ITB Berlin marca prihodnje leto, so sporočili iz Slovenske turistične organizacije (STO).
Nagrade World Legacy Awards po navedbah National Geographica prejmejo podjetja, organizacije ali destinacije, ki spodbujajo pozitivno transformacijo turistične panoge ter izkazujejo voditeljsko in vizionarsko vlogo na področju najboljših praks trajnostnega turizma.
Organizacija jih podeljuje v petih kategorijah: spreminjanje Zemlje (Earth Changers), čut za destinacijo (Sense of Place), ohranjanje narave (Conserving the Natural World), vključevanja skupnosti (Engaging Communities) in destinacijski voditelji (Destination Leadership).
PREBERI še // Zapis našega gostujočega avtorja o tem, kako lepa je Slovenija
STO oziroma Slovenija se za nagrado potegujeta v slednji kategoriji, kjer ocenjevanje temelji na trajnostnih praksah, okolju prijaznih pobudah ter zaščiti naravnega okolja in kulturne dediščine. Slovenija se je med tri finalistke uvrstila po uspešni prijavi in uspešno prestanem procesu ocenjevanja, ki je vključeval tudi štiridnevno ocenjevanje v Sloveniji. Ob njej sta finalista še kenijski Segera Retreat in ameriški Riverwind Foundation iz Jackson Holea.
Direktorica STO Maja Pak je spomnila, da je Slovenija trajnostni razvoj v turizmu opredelila kot edino pravo pot za prihodnost. Na tem področju je STO med drugim razvila certifikacijsko shemo Slovenia Green, ki prepoznava zelene destinacije in pobudnike ter krepi ugled Slovenije kot zelene, butične, trajnostno naravnane turistične destinacije.
“Naša prizadevanja v tujini niso ostala neopažena in uvrstitev Slovenije med finalistke priznanja Destination Leadership, uglednega in mednarodno priznanega medija National Geographic, to dodano potrjuje,” je dodala Pakova.
Vir: STA
Foto: Shutterstock
National Geographic Slovenijo postavlja za zgled
Svetovno znana revija National Geographic je zapisala, da Slovenija kot turistična destinacija združuje okoljsko odgovornost z ohranjanjem zgodovine, kulturnim ponosom in – ne slučajno – dobrim vinom in hrano. Njinov novinar Jonathan Tourtellot je septembra obiskal turistično konferenco Global Green Destinations in ugotovil, da »v Sloveniji ‘zeleno’ ni krepostna okoljska monotonija. Je živahna mavrica. Več krajem po svetu bi koristilo, če bi sledili temu zgledu.«
Tourtellot na spletni podstrani Voices (Glasovi) National Geographica opisuje svoja opažanja o Sloveniji in turizmu. Kot je zapisal, so na konferenci spoznavali ‘zelene rešitve’, shemo ‘Slovenia Green’ in ‘zelene izkušnje’. »To smo počeli v uradni Zeleni prestolnici Evrope 2016,« je zapisal. »Zveni kot nebesa za tiste, ki objemajo drevesa – ali pekel, odvisno od vašega pogleda,« nadaljuje Tourtellot.
Američani še niso za zeleno
Kot pojasnjuje, za nekatere ljudi, še posebej na ameriški strani Atlantika, zeleni turizem ne zveni vabljivo. Skeptiki menijo, da bodo morali žrtvovati kakovost na oltarju okolja – da bodo ostali brez okusne hrane, ugodnih temperatur, vročega tuša in podobno.
Izpostavlja primer nekega turističnega kompleksa, ki je potencialnim strankam poslal dve verziji predstavitvene brošure – enaki, le da so v eni izpostavili še prejete nagrade za okoljsko prijaznost. Zelena verzija je med Američani zabeležila nižji odziv.
Učil tudi izgovorjavo naše prestolnice
»Slovenska ideja ‘zelenega’ nasprotno pomeni, da dobite več, ne manj,« navaja avtor, ki bralca poduči tudi o pravilni izgovorjavi imena Ljubljana. Med drugim izpostavlja obsežne cone za pešce ter gastronomske užitke, ki nastanejo iz lokalno pridelanih in isti dan dostavljenih sestavin. Avtor izpostavlja tudi, da se vsestranski pristop k zelenemu turizmu z nacionalno shemo Slovenia Green širi po vsej državi.
Tourtellot spomni na razglasitev top 100 trajnostnih destinacij sveta in poudarja, da se tako kot ‘zeleno’ tudi ‘trajnostno’ ne nanaša le na okolje. »Resnična trajnost pomeni dobro upravljanje vsega, kar destinacijo razlikuje od drugih – tako kulturno kot naravno dediščino, pa tudi modro upravljanje samega turizma,« poudarja.
–> PREBERI še: Ni treba daleč, Slovenija ponuja ogromno lepega
»Očitno številni Slovenci in drugi Evropejci vidijo ‘zeleno’ kot krajši način, da povedo prav to, in ne brez razloga,« pravi Tourtellot. Tako izpostavlja, da meščani, ki jih skrbi za okolje, običajno izražajo zanimanje tudi za druge stvari – zgodovino, tradicionalno glasbo, lokalno kuhinjo, pokrajino, živali, arhitekturo. Vse stvari, ki mesto delajo prijetno tako za obisk kot življenje.
Vendar pa odločevalci in splošna javnost v drugih delih sveta večkrat sklepajo, da ‘zeleno’ pomeni zgolj okolje. Nekateri menijo celo, da gre za izpeto temo – kot če bi se hvalil, ker iz hiše odnašaš smeti.
Vendar pa v resnici gre za celovit pristop: »Med zmagovalci na seznamu top 100 so kraji, ki se vsaj trudijo za to – upravljati turizem tako, da dopolnjuje, podpira in izboljšuje avtentični občutek kraja.« Kot primer Tourtellot izpostavlja gostiteljico Slovenijo in dodaja, da bi lahko več destinacij sledilo njenemu zgledu.
Vir: STA
Foto: Mavric Pivk
Ni treba daleč, Slovenija ponuja ogromno lepega
Ničkolikokrat se zgodi, da se pogovor o potovanjih, izletih in pohajkovanju po našem planetu začne z vprašanjema »kam?« in »kje?«. Odgovori so velikokrat izjemni in zelo različni ter s strani spraševalca zanimivi, do trenutka, ko nekdo odgovori, da je bil na izletu ali dopustu v Sloveniji.
Številni mladi se pri tem zdrznejo in vprašajo dotično osebo, če je upokojenec in zakaj prav Slovenija. Tako med njimi vlada razmišljanje, da je Slovenija zgolj za starejše, ki se z avtobusom odpravijo do različnih kotičkov naše domovine, kjer kaj dobrega popijejo ter pojejo, pri čemer po navadi poslušajo narodno-zabavno glasbo. Poleg tega moraš, če si »in«, potovati čim dlje iz Slovenije, saj se edino tam dogajajo prave stvari in lahko veliko več vidimo ter doživimo. Mladina torej izbira Avstralijo, Peru, Indonezijo itd. Pa mora biti temu res tako?
Začnimo že v šolah
Ob tem se mi poraja vprašanje ali številni res ne poznajo dovolj lastne domovine, njenih neokrnjenih naravnih lepot ter zgodovine in zgodb, ki jim jih ta ponuja. Vzroke za to lahko iščemo na različnih koncih, začenši z velikokrat suhoparnim poučevanjem zgodovine v osnovnih in srednjih šolah, kjer učitelji med poukom podajajo zgolj letnice in ponavljajo zgodovinska dejstva, ne da bi ta postavili v nek širši kontekst in jih učencem podali kot zgodbo, ki bi lahko spominjala na kak film o zgodovinskem spektaklu ali akcijski film, ki je mladim dandanes vsekakor bliže kot suhoparna monotonost dejstev. S tem zgodovina ne bi nič izgubila, temveč bi zgolj pridobila mlade nadobudneže, ki bi brskali po njej in se iz nje česa naučiti.
Del odgovornosti za izletniško odklonilnost do Slovenije nosi tudi stroka, tako akademska kot turistična, ki nadaljuje tradicijo monotonega ter preživelega podajanja zgodovine in zgodb naše domovine. Vsak, ki pohajkuje po Sloveniji se ničkolikokrat sreča z monotonimi ter nezanimivimi informacijskimi tablami, ki prej odbijajo kot privlačijo, če kraj in tablo, zaradi slabe označenosti ali vzdrževanja sploh najde. Ali pa naleti na muzej, kjer vlada smrtna tišina in so na ogled v vitrinah postavljeni izjemni predmeti brez zgodbe in konteksta, pri čemer si lahko predmet razlagamo samo s pomočjo lastnega znanja, domišljije ali z omejenimi podatki iz informacijskih razlag. Velikokrat pa se zgodi, da naletimo tudi na zaklenjena vrata številnih cerkva in zgodovinskih zgradb, pri čemer ni v okolici nobene informacije, na koga naj se obrnemo, če si želimo zgradbo ogledati. Si to kraji polni zgodb in zgodovinskega pomena res zaslužijo?
So izjeme in te so izjemne
Nekateri kraji, njihovi prebivalci in lokalna turistična društva kažejo, da temu ni tako in so poskrbela za zelo dobe in izvirne primere zgodovinsko-turistične ponudbe. Tako mi, v hipu, na misel, brez posebnih preferenc ali prednosti, pridejo: zavod Parnas iz Roba, v občini Velike Lašče, ki so s svojo geološko potjo v Kobilji curek združili več znanstvenih disciplin in prikazali, da lahko naravno in zgodovinsko dediščino podamo obiskovalcu na več zanimivih in poučnih načinov; Galerija-Muzej Lendava, ki z gostujočimi razstavami akademsko priznanih avtorjev ter s svojimi odmevnimi likovnimi delavnicami oziroma kolonijami, privabljajo številne turiste in omogočajo tudi samemu mestu turistični zagon; Skupina STIK (Arheofakt), ki s svojimi številnimi dejavnostmi po vsej državi popularizirajo arheologijo in med katerimi je za širšo javnost najbolj zanimivo predvsem rekonstruiranje ter podoživljanje daljnih zgodovinskih obdobji; Fundacija Pot miru v Posočju, ki je na tej tematski poti uspešno združila Slovenijo in Italijo, kakor tudi pohodništvo in zgodovino Soške fronte. To so le nekateri izmed svetlih primerov.
Zato vsem, ki jih veseli raziskovanje ter doživljanje nekaj novega, skozi zgodovinsko prizmo, polagam na srce, da skupaj podpremo dobre prakse ter s kritičnim, a pozitivnim mišljenjem pokažemo pot tistim, ki so šele na poti do uspešnega prikaza zgodovine ter tako oživimo in iz pozabe potegnemo zanimive zgodbe, ki se bodo nekaterim zdele zanimivejše kot tiste, ki jih lahko doživijo daleč stran od Slovenije.
Spomnimo se Karla X. Francoskega, ki je za svoj zadnji dom izbral Frančiškanski samostan na Kostanjevici pri Novi Gorici, in mu s svojim obiskom in zavedanjem zagotovimo, da se njegova poslednja želja tudi v prihodnje uresničuje, ter da njegovi posmrtni ostanki ne gredo nazaj v Francijo, katera sicer zelo neutemeljeno, zahteva svojega poslednjega kralja. Obiščimo eno najpomembnejših železnodobnih najdišč v Evropi – Most na Soči, kjer nas pričakuje izjemna učna pot (Čez Most po modrost) in pokukajmo v življenje naših prazgodovinski (in kasnejših) prednikov. Ne pozabimo antične Petovione, ki je za časa obstoja bila svetovljansko mesto, ter po številu prebivalcev večja kot antični London (Londinium) in Dunaj (Vindobona). London je po številu prebivalcev Ptuj prekašal šele v srednjem veku (14. stoletje)!! Zagotovimo, da bo srce grofa Hanna Auersperga-Turjaškega, shranjeno na gradu Turjak, še naprej bílo. In nenazadnje odgovorimo na vprašanje zakaj se v grbu Škofje Loke »skriva« temnopolt moški.
To so le nekatere zgodbe, ki jih lahko postavimo ob bok komercialno uspešnejšim tujim. Podprimo in osvežimo jih, naučimo se česa iz njih, predvsem pa se končno zavejmo, da sosedova trava ni vedno bolj zelena!
Svoje mnenje z bralci portala Vandraj deli Tadej Curk.
Foto: Shutterstock
