Od Ljubljane do Tajske: Digitalno nomadstvo skozi oči Slovenke #intervju

Marjetka Reberšek je 27-letna Ljubljančanka, ki te mesece s partnerjem preživlja na Tajskem, od koder delata na daljavo. Govorili sva o življenju v Aziji, digitalnem nomadstvu, finančnem zalogaju življenja na Tajskem in še čem …

Tokrat smo vas ujeli na Tajskem, kjer boste 5 mesecev spoznavali njihovo kulturo. Ste stacionirani na enem kraju ali se selite po navdihu? Kako enostavno je tam najti primerno nastanitev za daljše bivanje?

Prvoten načrt je bil, da celotno obdobje preživiva v Krabiju, saj me je ta predel že lani navdušil. Ampak se je izkazalo, da je tam malo težje najti bivališče za dlje časa. No, če bi začela iskati že par mesecev prej, bi se našlo, tako pa sem glede na prebrano na spletu, zmotno mislila, da bo lažje najti bivališče na Tajskem – v živo.

To je morda veljalo nekaj let nazaj, ko Tajska še ni bila tako zelo turistično oblegana. Letos je bilo že v prvih dveh tednih rekordno število turistov, cene so poskočile. Tako je iskanje bivališča v Krabiju kar težavno. Ponudbe je manj, kar je, pa se začne pri 1.200 evrih. Veliko hiš gradijo izključno za prodajo. Na koncu sem našla najemodajalko, ki nama je oddala hišo s tremi spalnicami za 280 evrov na mesec. Kar je lepa cena.

V času iskanja stanovanja v Krabiju, sem našla stanovanje na Phuketu, zgrajeno pol leta nazaj, z ogromnim bazenom, fitnesom in coworking prostorom, ki me je tako navdušilo, da sem ga kar vzela brez ogleda, samo nakazala sem depozit in stanovanje me je čakalo. Tako sva se po mesecu in pol v Krabiju, preselila na Phuket, kar se je izkazalo za super odločitev. Phuket je mnogo večji in ima možnost za ogromno različnih aktivnosti.

Zakaj ravno Tajska in kolikšen del nje ste že raziskali?

Tajsko sva s partnerjem obiskala lani januarja in me je, kot večino ljudi, čisto navdušila. Na jugu Tajske sva preživela tri tedne in takoj po vrnitvi v Slovenijo sem začela načrtovati vrnitev. Tako sva se malo manj kot eno leto po prvem obisku že vrnila.

Na Tajskem niste povsem na dolgih počitnicah, saj tam delate na daljavo. Ste torej obdržali službo v Sloveniji? Kakšen je vaš delovni dan?

Delam za Planet TV, tam sem se uspela preizkusiti v kar nekaj različnih vlogah. Bila sem organizatorka v produkciji in floor manager na oddaji Jutro na Planetu, sedaj pa delam na daljavo kot videomontažerka oddaje Jutro na Planetu. Poleg tega delam kot upravljalka družbenih omrežij, za različna podjetja vodim njihove profile.

Tokrat gre torej bolj za življenje na Tajskem kot potovanje. Kot videomontažerka sem začela delati že nekaj mesecev pred Tajsko, za družbena omrežja pa delam slabi dve leti. Moj delovni dan je odvisen od tega, kaj delam. Imam srečo, da si lahko delo za družbena omrežja sama razporedim, zato to običajno delam dopoldan. Za video montažo se moram prilagoditi slovenskemu časovnemu pasu, tako da delam popoldne, do poznega večera in ponoči. A takšno delo je občasno, zato mi ne predstavlja težav.

Kakšne so prednosti in slabosti digitalnega nomadstva v Aziji?

Prednosti so to, da zimo preživiš v kopalkah in da delaš ob bazenu. Prav tako lahko obiščeš veliko sosednjih držav v Aziji, za kar ne vzameš niti dopusta, saj lahko delaš kjerkoli, kjer je internetna povezava. Tudi to, da smo časovno 6 ur pred Slovenijo, je super, saj lahko ogromno dela opraviš, še preden se Slovenija zbudi.

Slabosti dejansko nisem izkusila. Kakšne težave z internetom so lahko zoprne, ampak zato imam vedno na voljo tudi sim kartico s prenosom podatkov.

Kaj je botrovalo odločitvi, da se podate na takšno dogodivščino?

Vedno sem želela izkustiti življenje v drugi državi. Ko sem obiskala Tajsko, sem vedela, da je to prava destinacija. Življenje tukaj je ugodno, ljudje so prijazni, klima je super in na splošno je zelo prijazno za življenje. Na srečo ima tudi partner možnost dela na daljavo, drugače bi to bilo težje izvedljivo.

Ste imeli že kdaj kakšno neprijetno ali celo nevarno izkušnjo?

Ne, vse izkušnje so bile do sedaj odlične, oziroma presenetljive, saj sem letos še bolj spoznala neverjetno prijaznost, srčnost in poštenost ljudi na Tajskem. Za primer: januarja sva šla na vikend izlet – tri ure stran od Krabija z motorjem. Pol ure pred prihodom na cilj nama je na motorju počila zadnja pnevmatika. Bila sva sredi ruralne Tajske. Takoj ko sva ustavila ob pločniku, so se pripeljali štirje fantje, stari verjetno okoli 15 let, ki so znali le par besed angleščine. Takoj so začeli klicati po telefonu, nama dali en njihov motor, da sva peljala za njimi in naju vodili do najbližjega mehanika. Tam sva čakala 10 minut, mehanik pa je najin motor pripeljal z avtomobilom. Fantje so vse na hitro organizirali sami. Izkušnja, ki bi lahko bila slaba, se je izkazala za res dobro, najboljšo v tem primeru.

Katere kraje na Tajskem bi priporočili tistim, ki želijo doživeti več kot le Bankgok in razvpita Phuket in Pattayo?

Priporočam nekaj dni v Krabiju, ne le za izhodišče po bližnjih otokih, ampak tudi za njegove zanimivosti, ki jih je škoda izpustiti. Prav tako res priporočam dvodevni izlet na Khao Sok, ki je nacionalni park, in je ostanek najstarejšega deževnega gozda, je celo starejši od Amazonskega. Priljubljena izkušnja med mladimi je preživeti eno noč na t.i. floating bungalows na jezeru, sama se za to nisem odločila, sem pa preživela dan na jezeru. Lahko rečem da je tam res preprosto čudovita narava. Za obisk mirnejšega otoka pa priporočam Koh Lanto.

Kakšne so vaše izkušnje s tajskimi otoki? Kateri so vredni obiska?

Otoki so super, res imajo svoj čar. Žal jih še nisem uspela obiskati toliko, kolikor želim, so pa Koh Samui, Koh Phangan in Koh Tao z razlogom tako priljubljeni, saj so res čudoviti. Priporočam obisk vseh, saj se vsi trije razlikujejo in so super. Prav tako je Koh Lanta odlično dostopna iz Krabija.

Kateri so najbolj nepozabni kraji ali aktivnosti na severu Tajske, ki jih ne smemo zamuditi?

Sever bova bolj podrobno raziskala aprila. A že Bangkok v svojem kaosu skriva čudovite kotičke in aktivnosti, kot so čokoladni buffet na 57 nadstropju, joga s pasjimi mladički, božanski street food, in ogromne tržnice, kjer se lahko izgubiš.

Kakšne vrste aktivnosti ste preizkusili na Tajskem?

Najljubša aktivnost so mi presenetljivo krajši pohodi, saj Tajska nudi res čudovite razgledne točke. Natančneje Bottle Beach viewpoint na Koh Phanganu je čudovit. Sem pa tudi uživala v Dragon Crest Mountain pohodu v Krabiju. Prav tako Tajska ponuja čudovite pohode ob slapovih in razglede z vrhov. Če ste ljubitelji snorklanja, priporočam snorklanje v Pileh Lagoon, je pa tudi posebna izkušnja hranjenje slonov.

Kako se Tajska razlikuje od drugih azijskih držav, ki ste jih obiskali?

Ne vem, kako bi opisala čar, ki ga ima Tajska. Je posebno vzdušje, svobodno, umirjeno. Promet zna biti kaotičen, vseeno pa ne toliko, kot v nekaterih drugih državah. Obožujem njihovo hrano, vsak dan jem lokalno, pa se je še nisem naveličala.

Kateri je najboljši čas za obisk Tajske?

Januar in februar sta najboljša glede vremena, a je takrat tudi največja gneča. Sever Tajske se odsvetuje od marca dalje, saj se takrat začne tajsko poletje in pa “burning season” – predvsem v Chiang Maiu – in je zaradi dima zrak tam precej onesnažen.

Kaj je bila vaša najlepša izkušnja na Tajskem?

Letošnji prihod na letališče, ko sem vedela, da bom pet mesecev ostala tu (smeh). Drugače pa mi je najlepši občutek svobode, ko se s skuterjem voziš po praznih cestah na otokih.

Kakšni so vaši življenjski stroški, reciva za en mesec na Tajskem?

Najemnina stanovanja na Phuketu je 700 eur, stroški približno 50 eur mesečno. Za hrano sama zapravim povprečno 150 eur, s tem da jem vsak dan kosilo v restavraciji. Bencin mesečno pride približno 20 eur, najem skuterja pa 100 eur.

Kateri je najboljši nasvet, ki ga lahko namenite drugim popotnikom?

Manj kot kompliciraš, boljše se imaš. Potrebno se je prilagajati situacijam.

Katere so top 3 jedi, ki jih boste sanjali še dolgo po vrnitvi s Tajske?

Sanjala bom o mangu, saj je tukaj neverjetno okusen, o mango sticky rice in pineapple cashew fried rice.

Vas je v tajski kulturi kaj presenetilo?

Presenetilo me je, kako zelo pošteni in srčni ljudje so. Kako zelo se potrudijo za tujce, brez finančne motivacije.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

Najbolj pogosta je verjetno to, da je za potovanje potrebno ogromno denarja. Potovati se da zelo ugodno, če si malo iznajdljiv. Druga je, da dosti ljudi misli, kako nevarno je drugod po svetu, kar seveda velja za določene države, ampak v večini turistično obleganih držav je za turiste zelo varno. Moraš pa se vseeno zavedati okolice in se ji prilagoditi.

Katerih življenjskih lekcij so vas naučila potovanja?

To, da mi največje bogastvo predstavljajo vsa doživetja, ki sem jih imela privilegij izkustiti po svetu. Potovanja so me naučila ceniti svojo državo in biti hvaležna za to, kar imamo. Prav tako so me prav potovanja najbolj naučila samostojnosti in iznajdljivosti.

HITRIH 11: TAJSKA

Najljubše mesto: Phuket (old town)
Najljubši otok: Koh Phangan
Najljubša plaža: Haad Yao beach (Koh Phangan)
Najljubši tempelj: Wat Arun
Najljubši dogodek ali festival: Veselim se Songkrana – vodni festival v aprilu
Najljubša tržnica: Chillva market
Najljubša hrana: Mango sticky rice
Najljubša oblika nastanitve: Hotel
Najljubša turistična avantura: Island hopping
Naljubši način transporta: Motor
Najljubša tajska beseda: Suay – čudovito

FOTO: Osebni arhiv

PREBERITE ŠE: Tajska in 13 odličnih razlogov, zakaj jo tako obožujemo

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Česa ne pozabite spakirati, če se odpravljate na dopust v tople azijske kraje #seznam

Se v kratkem odpravljate na dopust na Tajsko, Bali, Šrilanko ali Indonezijo? Pripravili smo seznam stvari, ki jih ne smete pozabiti vzeti s sabo. In nekaj nasvetov za vse, ki boste na poti samo z nahrbtnikom.

Ne glede na to, ali potujete z nahrbtnikom, kovčkom ali ročno prtljago, je ključno, da spakirate premišljeno. Vzemite le najnujnejše, organizirajte prtljago tako, da imate pogosto uporabljene stvari pri roki, in pustite nekaj prostora za spominke, ki jih boste prinesli s potovanja. Naj vam naš potovalni seznam pride prav.

Dokumenti in finance

✔ Potni list (veljaven vsaj 6 mesecev po prihodu)
✔ Viza (če je potrebna)
✔ Letalske karte in rezervacije (shranjene digitalno in v tiskani obliki)
✔ Mednarodno vozniško dovoljenje (če nameravate najeti skuter ali avto)
✔ Kopije dokumentov (shranjene v oblaku in fizično)
✔ Kreditna/debetna kartica (po možnosti več kot ena)
✔ Gotovina v USD ali EUR (za menjavo na lokalno valuto)

Zdravje in higiena

✔ Potrdilo o cepljenjih (če so potrebna)
✔ Osnovni potovalni komplet prve pomoči (protibolečinske tablete, obliži, antiseptik, antibiotiki po potrebi)
✔ Probiotiki in zdravila proti driski (npr. aktivno oglje)
✔ Repelent proti komarjem (po možnosti z DEET – lahko kupite v 7/11 na destinaciji)
✔ Sončna krema (z visokim faktorjem, saj je sonce močno – lahko kupite v 7/11 na destinaciji)
✔ Vlažilni losjon ali aloe vera gel (za sončne opekline)
✔ Osnovni toaletni izdelki (čeprav jih lahko kupite tudi na poti)

Oblačila in obutev

✔ Lahka, zračna oblačila iz naravnih materialov (bombaž, lan)
✔ Dolge hlače in majica z dolgimi rokavi (za zaščito pred soncem in komarji)
✔ Kopalke
✔ Vetrovka ali lahek dežni plašč (če potujete v deževni sezoni)
✔ Pokrivalo (klobuk ali kapa za zaščito pred soncem)
✔ Lahki pohodni čevlji ali sandali za raziskovanje narave
✔ Natikači ali japonke (za plažo in nastanitev)

Elektronika in pripomočki

✔ Telefon in polnilec
✔ Adapter za elektriko, če je potreben (Azija ima različne tipe vtičnic)
✔ Powerbank (za polnjenje na poti)
✔ Fotoaparat ali GoPro (za zajem nepozabnih trenutkov)
✔ Slušalke
✔ Bralnik e-knjig ali knjiga za dolge vožnje
✔ Vodoodporna torbica za telefon (za zaščito med dežjem ali na vodi)

Dodatki za udobje na poti

✔ Ultra lahek nahrbtnik (za dnevne izlete)
✔ Brisača iz mikrovlaken (hitro sušeča in zavzame malo prostora)
✔ Potovalna blazina za vrat (za dolge vožnje)
✔ Vrečka za umazana oblačila
✔ Plastična ali nerjaveča steklenička za vodo (za ponovno polnjenje)
✔ Maska za snorklanje

Varnost in praktični nasveti

✔ Denarnica ali skrita torbica za denar
✔ Majhna ključavnica (za zaklepanje omaric v hostlih)
✔ Vodoodporna vrečka za dokumente in elektroniko
✔ Seznam pomembnih številk (ambasade, banke, zavarovalnice)
✔ Aplikacije za potovanje (Google Maps, Grab/Gojek, Airbnb, Booking, Google Translate)

Če potujete z nahrbtnikom, upoštevajte te nasvete:

Ko potujete z nahrbtnikom, je ključnega pomena, da spakirate čim bolj organizirano in učinkovito. Uporabite pakirne vreče oz. kocke, da ostanejo oblačila urejena in zavzamejo manj prostora. Težje stvari, kot so čevlji in kozmetika, postavite na dno nahrbtnika, lažje pa na vrh. Oblačila zvijte namesto da jih zlagate – tako preprečite mečkanje in prihranite prostor. Elektroniko in dokumente shranite v nepremočljive vrečke, da jih zaščitite pred vlago in dežjem. Omejite količino stvari – vzemite samo najnujnejše, saj lahko večino stvari (toaletne potrebščine, oblačila, dodatke) kupite na poti. Pred odhodom preverite vremensko napoved in prilagodite prtljago, da se izognete nepotrebnemu tovoru. Pomembno je, da vaš nahrbtnik ostane lahek in funkcionalen – tako bo potovanje veliko bolj udobno!

 

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE: Potovalna lekarna: Katerih 10 stvari ne smete pozabiti spakirati 

 

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Od Ljubljane do Malezije: 15-dnevna pustolovščina z otroki #POTOPIS

Jasna Mehle je že izkušena družinska popotnica! Občudovali smo že njen potopis po Mehiki, tokrat pa se je s svojimi tremi sinovi podala na popotovanje po Maleziji. Uživajte v njenem potopisu!

Malezija je tako raznolika država, da bo navdušila tudi otroke! Midva sva najine tri male raziskovalce popeljala vse od modernega glavnega (vele)mesta do prave džungle, vmes pa smo si ogledali čudovite pokrajine nasadov čajev in odkrivali morski svet ob majhnem rajskem otočku.

Kuala Lumpur

Zakaj Malezija?

Naj najprej povem, zakaj sva se odločila ravno za Malezijo. Že po nekaj ogledanih vlogih sva vedela, da bi znalo biti potovanje po Maleziji zelo pestro in zanimivo tudi za otroke, saj je dežela naravnih in kulturnih kontrastov. Ko sva naredila še cenovni pregled letalskih kart, nastanitev, hrane in najema avtomobila, pa je bila odločitev sprejeta. In ta je bila več kot pravilna, saj je potovanje preseglo prvotna pričakovanja.

Cameron Highlands

Pred odhodom

Preden vam predstavim potopis po dnevih, bi omenila, da smo po Maleziji potovali v poletnem času (julij, avgust), ko je ugodnejša klima na vzhodnem delu države. Če se tja odpravljate v zimskem času, pa vam priporočam, da naš drugi del poti malo prilagodite in raziščete zahodni del (npr. Penang in Langkawi).

Pred odhodom se glede cepljenj in ostalih zadev, kot je npr. obrazec ob vstopu v državo, informirajte na spletnih straneh https://zdravinapot.si/malezija/ in https://www.gov.si/drzave/malezija/. Mi se za cepljenje nismo odločili, ker se nam ni zdelo potrebno, vendar se glede tega seveda odločite sami.

Taman Negara

Za lažjo organizacijo vam zapišem še, kaj vse smo mi uredili pred samim potovanjem (poleg letalskih kart in nastanitev): turistično zavarovanje, riziko odpovedi, seznam nastanitev z vsemi kontaktnimi podatki, kopije potnih listov, eSIM (aplikacija Lyntel), aplikacija Grab (za naročanje prevoza in hrane), rezervacija parkirišča pri letališču Jožeta Pučnika (Parking Ahčin), obrazec za vstop v Malezijo in notranji let Kota Bharu – Kuala Lumpur (Malaysian Airlines).

Perhetian islands

Potopis po dnevih

1. dan: Letališče Jožeta Pučnika – Istanbul – Kuala Lumpur

Na pot smo se odpravili zgodaj zjutraj, avto pustili pri Parking Ahčin, oni pa so nas s kombijem zapeljali na letališče. Parking Ahčin se nahaja le nekaj kilometrov stran od letališča in je cenovno veliko ugodnejši kot parkirna hiša na letališču.

Na letališču.

Po dvournem letu smo pristali v Istanbulu, tam počakali tri ure in nato odleteli proti glavnemu mestu Malezije, Kuala Lumpurju. Letalske karte smo kupili že januarja, in sicer direktno pri Turkish Airlines. Ko kupite karte, lahko naknadno označite tudi vrsto menija (otroški, vegetarijanski, brezglutenski ipd.).

Postanek na letališču v Istanbulu.

2. dan: Kuala Lumpur

V Kuala Lumpurju smo pristali ob osmi uri zjutraj, preko Grab-a naročili prevoz do centra, ki traja cca. eno uro (odvisno od gneče), in že dopoldne prišli do naše nastanitve. Ker stanovanje še ni bilo pripravljeno (pri večini nastanitev je šele okoli 15. ure, lahko pa tam pustite kovčke), smo se najprej malce sprehodili po mestu.

Ohladitev z mangovim napitkom.

V Kuala Lumpurju je res kar huda vročina, predvsem zaradi visokega deleža vlage v zraku, zato smo se najprej ohladili z mangovim napitkom, zavili še v supermarket, kjer smo nakupili nekaj hrane, in se nato končno napotili v naše stanovanje. Kot lahko vidite na spodnjih slikah to ni bilo običajno stanovanje, ampak hkrati tudi igralnica. V Kuala Lumpurju lahko namreč najdete kar nekaj stanovanj, ki so namenjena prav družinam z otroki (mi smo bili TUKAJ). Si lahko kar predstavljate, kako so bili nad stanovanjem navdušeni otroci!

V Kuala Lumpurju je na voljo precej stanovanj namenjenih družinam z otroki.

Ko smo razpakirali, smo se šli ohladit v bazen, ki je skupen vsem stanovalcem. Po plavanju pa smo pojedli večerjo in se odpravili spat.

V ozadju levo vidite Merdeko 118 (2. najvišja stavba na svetu).

3. dan: Kuala Lumpur (Petronas Towers in budistični tempelj)

Vstali smo kar precej pozno dopoldne in se najprej dobro najedli. Potem smo zavili v bližnjo kavarno, od tam pa smo se z Grab-om zapeljali do KLCC Parka. Gre za park, ki se nahaja tik ob najvišjih dvojčkih na svetu, imenovanih Petronas Towers (višina: 451, 9 m).

Čez park vodijo sprehajalne poti, v njem pa najdete tudi otroško igrišče in plitek bazen z vodometi. Uporaba bazena je brezplačna, vendar je zaradi čiščenja ob ponedeljkih zaprt. Mi smo imeli tako »srečo«, da smo park obiskali ravno v ponedeljek, zato smo kopanje v bazenu prihranili za zadnje dni potovanja, ko smo se vrnili nazaj v Kuala Lumpur.

Planiranje ogledo za prvi dan.

Kar precej turistov se odloči, da si dvojčka ogledajo tudi znotraj in se z dvigalom zapeljejo do mostu, ki povezuje obe stolpnici (86. nadstropje). Mi se za to opcijo sicer nismo odločili, so nas pa opozorili, da je karte za notranji ogled potrebno kupiti že kar nekaj dni prej.

Petronas Towers – najvišja dvojčka na svetu.

Po ogledu Petronas Towers smo se še malo sprehodili po okolici, saj se dvojčka nahajata v najbolj prestižnem in modernem delu mesta. Nato smo naročili Grab, ki nas je zapeljal do budističnega templja, imenovanega Thean Hou Temple. Tempelj je res lepo okrašen, pravijo pa, da si ga je morda še lepše ogledati tik preden se znoči, ko se v lampinjončkih prižgejo lučke.

Thean Hou Temple (budistični tempelj).

Pri templju smo se ohladili z ognjičevim ledenim čajem in se odpravili nazaj v naše stanovanje. Pred večerom smo šli še na bazen, nato pa na večerjo. Le deset minut hoje stran od naše nastanitve se namreč nahaja slavni Jalan Alor Food Street, kjer kar mrgoli uličnih ponudnikov hrane (kitajska, tajska, vietnamska, indijska itd.). Mi smo si hrano vzeli kar na več stojnicah, ker je bila izbira res velika.

Večerja na Jalan Alor Food Street.

Po večerji smo se odpravili nazaj k Petronas Towers, saj tam vsak večer ob 21. uri fontano obarvajo raznobarvne luči, vodni curki pa »plešejo« v ritmih glasbe.

Večerni ogled Petronas Towers, pod katerima fontana »zapleše« v ritmih glasbe.

4. dan: Kuala Lumpur (Batu caves in kitajska četrt)

Četrti dan smo začeli z ogledom hindujskega templja Batu caves, ki se nahaja v jami sredi griča. Ob vznožju griča stoji 42 metrov visok kip hindujskega boga Murugana, kjer se začne vzpon po raznobarvnih stopnicah, ki vodijo do jame. Po poti smo srečali veliko hindujskih vernikov in pa tudi opic, ki se kar prosto sprehajajo med obiskovalci. Med ogledom templja smo opazovali verske obrede in navade hindujcev, si pa lahko mislite, kaj oziroma kdo je otrokom najbolj ostal v spominu – seveda, opice!

Hindujski tempelj Batu caves.

Po ogledu templja smo se z Grab-om zapeljali do kitajske četrti. Tam smo se najprej najedli v eni izmed uličnih restavracij, nato pa smo si ogledali znamenite poslikave na Petaling street.

Ob vzponu po stopnicah smo se zaklepetali z družino iz Indije.

 

Po templju se prosto sprehajajo opice.

 

Sprehod po kitajski četrti.

V bližini se nahajata tudi zunanja in notranja tržnica, kjer smo nakupili nekaj spominkov in poskusili mochi in durian (najbolj znan malezijski sadež). Durian nas ni najbolj prepričal, je bil pa bolj kot okus moteč njegov vonj. Seveda pa ne pozabite, da smo si ljudje različni, tako da ga le poskusite, morda vam bo pa všeč!

Notranja tržnica.

Zadnji večer v Kuala Lumpurju smo zaključili z nočno vožnjo z avtobusom po mestu (KL City Of Lights Tour). Tako smo si mesto ogledali še z druge perspektive. V primeru, da se odločite za ta avtobus, si karte rezervirajte najmanj dva dni prej, na zbirno točko pa pridite že vsaj eno uro prej, da si zagotovite mesto na zgornjem, odprtem delu avtobusa. Teh mest se namreč ne da v naprej rezervirati.

Ulične poslikave na Petaling Street.

5. dan: Kuala Lumpur – Malacca

Peti dan se je naše pravo potovanje šele začelo. Zjutraj smo zložili oprano perilo (izkoristili smo pralni stroj, ki smo ga imeli v stanovanju), spakirali in vse pospravili, potem pa se je Klemen odpravil do pisarne Wahdah, kjer je prevzel avto, ki smo ga najeli za naslednjih sedem dni. Najem avta smo uredili že dva meseca pred odhodom na potovanje, ceno najema pa sem zapisala spodaj, pri zadnji točki potopisa. Medtem, ko je šel Klemen po avto, smo mi izkoristili čas za zadnji skok v bazen.

V sobi smo imeli tudi pralni stroj.

Na pot smo se odpravili okoli poldneva in do mesta Malacca potovali dobri dve uri. V Kuala Lumpurju je bilo na cesti kar precej hektično, preostali del poti pa ni bilo nikakršnih posebnosti. No, razen tega, da se tam vozi po levi strani ceste! Pa še en napotek za tiste, ki boste najeli avto – na cestninah se ne da plačevati z denarjem, zato si pred odhodom na bencinski črpalki kupite kartico, ki jo lahko tam ali v trgovini 7-Eleven tudi napolnite. Na spodnji sliki pa z vami delim še naš načrt poti.

Ko smo prispeli v Malacco, smo se najprej na hitro ustavili v našem novem stanovanju (tukaj), potem pa se kar takoj peš odpravili v center. Ker smo bili že zelo lačni, smo se okrepčali v restavraciji Geographer Cafe.

Tam smo res dobro jedli, pa tudi sam ambient nam je bil všeč. Po kosilu smo se sprehodili po mestu in občudovali arhitekturni preplet azijske in evropske kulture.

Sprehod po ulicah Malacce – mesto, kjer se srečata azijska in evropska arhitektura.

Znameniti Dutch square.

6. dan: Malacca

Dan smo začeli s kavo in palačinkami v The Daily Fix Cafe, nato pa se odpravili v hipermarket nakupit hrano za naslednjih nekaj dni. Popoldne smo se zapeljali še do obalnega pasu, kjer so se otroci zaigrali z mivko, in si ogledali znamenito mošejo na vodi (Floating Mosque).

Znamenita mošeja na vodi.

Obalni del Malacce

Pozno popoldne smo naredili še en krog po centru, šli na sladoled in kavo, zvečer pa že pakirali za naslednji dan, ko nas je čakalo kar nekaj ur vožnje v notranjost države.

7. dan: Malacca – Cameron highlands (Tanah Rata)

Na pot smo se odpravili zgodaj zjutraj. Namenjeni smo bili v Cameron highlands, ki je znano po nasadih čajev. Tam se čas kar malo ustavi, mestno vročino pa zamenja malce hladnejše podnebje. Že pot do tja je pravo doživetje, saj pokrajina postaja vse bolj poraščena z gozdovi in nasadi, ob cesti pa domačini prodajajo razno zelenjavo in sadje, ki sta seveda zamikali tudi nas. En sadež si bodo otroci zagotovi zapomnili, in sicer mangosteen, saj jim je bil zelo všeč.

Degustacija sadja po poti v Cameron highlands.

Po skoraj šestih urah vožnje smo prispeli v majhno mestece Tanah Rata. To lokacijo smo si izbrali, ker se v bližini nahajata dve najbolj znani čajni hiši z nasadi čajev. Najprej smo se razpakirali (nastanjeni smo bili tukaj), potem pa se na hitro sprehodili po mestecu.

Majno mestece Tanah Rata.

8. dan: Cameron highlands (nasadi čajev)

Že zgodaj zjutraj smo se z avtom zapeljali do bližnjega nasada čajev. Pot smo začeli pri Tea House 2 in tam najprej spili masala čaj, ki nam je bil vsem zelo všeč. Čajna hiša ponuja tudi druge vrste čaja, kavo in tople jedi.

Na blagajni smo kupili vstopnice (2 € za vse skupaj) in nato pričeli z ogledom. Od Tea House 2 do Tea House 1 (in obratno) vodijo urejene poti med nasadi, lahko pa se po njih zapeljete tudi z mini avtobusom ali s štirikolesnikom. Nekje na polovici poti stoji znameniti napis »CAMERON VALLEY TEA«, pod njim pa so ravno v času našega obiska gradili tudi nov lokal z igriščem.

Cameron Highlands

Razgledi na nasade čajev res očarajo, zato smo se tam zadržali dobri dve uri. Po sprehodu smo si privoščili še en čaj, nato pa se odpravili nazaj v stanovanje skuhat kosilo. Popoldne smo imeli namen obiskati še eno (bolj) znano čajno hišo BOH, vendar se je pot do tja že v Tanah Rati povsem ustavila. Google maps nam je izračunal, da naj bi pot do tja trajala kar dve uri. Najprej smo mislili, da je bil zastoj zaradi prometne nesreče, vendar so nam domačini pojasnili, da je ob vikendih do BOH-a vedno velika gneča in jo je zato boljše obiskati med tednom ali pa med vikendom zgodaj zjutraj. Ker bi v BOH prišli prepozno, smo se odločili, da gremo na popoldansko čajanko kar v bližnjo kavarno.

Pa veste, kdo je na tem območju Malezije začel s tradicijo nasadov čajev in čajank? Med letom 1824 in 1957 so Malezijo zasedli Angleži in tukaj zaradi ugodnih razmer začeli saditi čaj. Vpliv Angležev pa je v Tanah Rati opazen tudi v arhitekturi.

9. dan: Cameron highlands – Taman Negara (Kuala Tahan)

Pred nami je bila zopet malce daljša vožnja, in sicer nas je pot vodila v džunglasti del države, v nacionalni park Taman Negara. Tam se razprostira en najstarejših gozdov na svetu, v njem pa še vedno živijo malezijski domorodci.

Postanki za malico na poti v malezijsko džunglo.

Pot je trajala približno štiri ure, se je pa iz ure v uro vse bolj občutila temperaturna razlika. Postajalo je vse bolj vroče. Nastanili smo se v vasici Kuala Tahan, in sicer tokrat kar v guest house-u (tukaj). Ker je vasica res majhna, izbira nastanitev ni velika, imajo pa trgovinice, restavracije in pralnice.

Sprehod po vasici Kuala Tahan.

Kot običajno, smo se prvi dan le na hitro sprehodili naokoli, si v agenciji (Taman Negara Tour) rezervirali izlet k domorodcem za naslednji dan, pred večerom pa šli še na večerjo v restavracijo na vodi (»floating restaurant«).

10. dan: Taman Negara (viseči mostovi in obisk domorodcev)

Jutro smo začeli z zajtrkom in kavo, potem pa smo se odpravili proti reki. Po poti čez vasico smo srečali tudi šolarje, ki so se ravno pripravljali na začetek pouka. Zanimivo je, da jim je angleščina kar dobro tekla, vsaj osnovna komunikacija, tako da smo z njimi lahko malo poklepetali.

Zajtrk in kava pred izletom v džunglo.

Ko smo prišli do reke, smo jo s čolnom prečkali in nato po nekaj minutah hoje prišli do vstopne točke v džunglo. Tam smo plačali vstopnino (3 € za vse skupaj) in se po urejenih poteh odpravili na raziskovanje. Celotna krožna pot traja približno dve uri, seveda odvisno od tega, koliko se vmes ustavljate. Otroci so bili najbolj navdušeni nad zlatim monitorjem, ki smo ga komaj opazili med listjem, in nad visečimi mostovi.

S čolnom po reki v džunglo.

Čez džunglo vodijo urejene poti.

Na raziskovanje po džungli se lahko odpravite tudi preko agencije in imate tako zraven še vodiča. Možen je tudi nočni sprehod ali pa celo noč (kampiranje) v džungli.

Del poti je speljan po visečih mostovih.

Ko smo se vrnili s pohoda, smo v sobi na hitro nekaj prigriznili, nato pa se odpravili na zbirno točko za izlet, kjer so nas opremili z rešilnimi jopiči. S čolni smo se namreč odpravili do malezijskih domorodcev, natančneje do plemena Orang Asli. Tam nam je vodič predstavil njihov način življenja, ogledali smo si lesene koče, v katerih živijo, nam pokazali, kako zanetijo ogenj, razložili posamezne funkcije žensk in moških v plemenu in na koncu še pokazali, kako s pihanjem strupenih puščic lovijo živali. V tem sta se preizkusila tudi Jaka in Klemen.

Obisk plemena Orang Asli, kjer smo izvedeli, kako dandanes živijo domorodci.

 

Obisk plemena Orang Asli, kjer smo izvedeli, kako dandanes živijo domorodci.

Pihanje strupenih puščic v tarčo.

Po ogledu smo se vrnili nazaj v čoln, kjer so vse naše stvari pospravili v nepremočljive vreče, saj nas je čakala zelo zabavna vožnja nazaj. S čolnom so nas namenoma čez brzice peljali tako, da smo bili že po nekaj zavojih popolnoma mokri (vse do gat!), kar je izlet še dodatno popestrilo in dodalo tisto piko na i. Cena izleta je bila 50 € za vse skupaj.

Z izleta smo se vrnili mokri do gat.

Ker smo se z izleta vrnili malo pred večerom, naslednje jutro pa smo se imeli namen že zgodaj odpraviti na pot, smo mokra oblačila pustili kar v agenciji, saj ti tam za nekaj evrov oblačila operejo in posušijo v sušilnem stroju (v zraku je preveč vlage, da bi jih sušili zunaj).

Pad thai tik ob džungli (2€).

11. dan: Taman Negara – Kuala Terrenganu

Zjutraj smo prevzeli oprana oblačila in se z avtom namenili proti V obali Malezije. Vožnja je trajala do poznega popoldneva, vendar smo vmes naredili kar nekaj daljših postankov. Se je bilo pa prav užitek peljati med nasadi palm, medtem ko so cesto prečkali tapirji, opice plezale po električnih kablih napeljanih nad cesto, vmes pa nam je pred avtom pot sekala še ena precej dolga kača. V glavnem, vožnja je bila pravo doživetje!

Cesto so nam prečkali tapirji, opice in kača.

Ko smo prispeli do obale, smo želeli obiskati še Terrenganu State Museum, vendar smo bili prepozni, saj so ga ravno zaprli. Zato smo se odločili, da se zapeljemo kar proti naši nastanitvi, se po poti ustavili še na plaži in na kavi, potem pa le prispeli v prelepo hiško. Ta nastanitev nam je bila tako všeč, da nam je bilo naslednje jutro prav žal, da nismo tam ostali še kakšen dan (nastanjeni smo bili tukaj).

Znameniti most v Kuala Terrenganu.

Midva na kavo, otroci na plažo.

12. dan: Kuala Terrenganu – Kuala Besut – Perhentian islands (Besar)

Že zjutraj smo se z avtom zapeljali v slabe dve uri oddaljen Kuala Besut, od koder čolni vozijo na Perhentian islands. Preden smo se vkrcali na čoln, smo avto predali gospodu z agencije, pri kateri smo ga najeli (Wahdah). Potem smo kupili karte za čoln (45 € povratna za vse skupaj) in se odpeljali dobre pol ure stran na Perhentian islands.

Avto smo vrnili in se s čolnom odpravili na otok.

Zajtrk (papaja in pitaja).

Perhentian islands sestavljata dva otoka, manjši Kecil in večji Besar. Kecil naj bi bil malce bolj turističen, za oba pa je značilno, da je njihovo edino prevozno sredstvo čoln (water taxi), s katerim te vozijo z enega otoka na drugega ali pa z ene plaže na drugo. Mi smo si nastanitev izbrali na J delu Besarja, ker je tam bolj malo turistov in posledično zelo mirno. Odločili smo se za Arwana resort z vključenim zajtrkom, imajo pa na voljo tudi druge, bolj preproste nastanitve.

Prihod na otok Besar (Perhentian islands).

Ko smo prišli na otok, smo šli najprej na plažo in že takoj ugotovili, da si za zadnji del potovanja nismo mogli izbrati boljše lokacije. Dan smo preživeli na plaži, se sprehodili po zalivu in se kopali v bazenu.

Zaliv na J delu otoka Besar.

V resortu smo imeli tudi bazen.

Na večerjo smo se odpravili kar bosi, saj je bila restavracija na plaži (B`first Cafe). Tam so vsak večer na žaru pekli sveže ulovljene ribe, škampe ipd., na izbiro pa so tudi druge jedi (npr. pad thai, fried rice …). Glede na to, da se restavracija nahaja na otoku, smo pričakovali višje cene kot na celinskem delu Malezije, vendar so bile tudi tukaj cene precej nizke (2-3 € za pad thai, 1 € za sveže iztisnjen ananasov sok).

Večerja na plaži.

13. dan: Perhentian islands (Besar)

Po zajtrku smo na recepciji prosili za water taxi (lahko ga naročite tudi kjerkoli drugje na plaži, ker je v zalivu kar nekaj ponudnikov) in se zapeljali na drugo stran otoka, na sanjsko plažo Turtle beach. Voda tam je tako zelo čista in prav neverjetno modro-zelene barve, zato je primerna za snorklanje. Z voznikom čolna smo se zmenili, da nas pride iskat čez štiri ure, medtem pa uživali v vodi. Klemen in Jaka sta že po nekaj minutah v morju zagledala malega morskega psa (cca. 30 cm), midva z Majem pa sva opazovala raznobarvne ribe in korale.

Z water taxijem smo se zapeljali na drug konec otoka, na plažo Turtle beach.

Ko smo se vrnili nazaj v resort, smo v sobi malo prigriznili (nekaj hrane smo si prinesli kar s kopnega), potem pa preostanek popoldneva preživeli v našem zalivu. Šli smo na sladoled in ocvrte banane, seveda pa so mulčki želeli tudi na bazen. Pozno popoldne je na plaži namreč tako močna oseka, da se je praktično nemogoče kopati v morju.

Prigrizek na plaži – ocvrte banane.

Večer smo zopet preživeli na plaži, in sicer v isti restavraciji kot prejšnji večer. Zgoraj nisem omenila, da se tam na hrano čaka po cca. eno uro, tako da smo ta čas vedno izkoristili za igro v mivki.

Vsak večer smo preživeli na plaži pred restavracijo.

14. dan: Perhentian islands (Besar)

Dan smo začeli z obilnim zajtrkom, nato pa se sprehodili na drug konec zaliva. Tam smo se prejšnji dan z gospodom, ki sicer organizira skupinske izlete, dogovorili, da nas za 30 € odpelje na »private tour«. V ceno je bil vključen obisk treh glavnih točk za snorklanje.

Najprej smo se zapeljali na »turtle point«, kjer smo med plavanjem opazovali morske želve. Sledil je »fish point«, ki se nahaja na Keke beach. Tam smo poleg majhnih raznobarvnih ribic končno vsi videli tudi male morske pse. Med njimi smo plavali skoraj eno uro, nato pa si na plaži privoščili kokos. Nazadnje smo se zapeljali še do »shark point-a«, vendar so bile tam bolj zanimive ribe in korale kot pa morski psi, saj jih je bilo na Keke beach precej več. Nam je bil pa postanek na tej točki všeč zato, ker smo lahko zaplavali do samotnega zalivčka, kamor se peš ne da priti. Tam smo občudovali naplavljene korale in školjke. Po cca. treh urah pa smo se polni lepih vtisov zapeljali nazaj v naš zaliv.

Snorklanje med malimi morskimi psi.

Obvezno na kokos (Keke beach).

Popoldne smo preživeli na plaži, gradili gradove iz mivke, jedli ocvrte banane in seveda skakali v bazen. Večer smo zopet preživeli v restavraciji B`first Cafe, po večerji pa so v resortu pripravili predstavo z ognjem.

Večerna predstava z ognjem v resortu.

14. dan: Perhentian islands – Kota Bharu – Kuala Lumpur

Žal je prišel dan, ko smo morali zapustiti otok. Res nam je bilo težko oditi in bi z veseljem ostali še nekaj dni. Smo imeli pa čoln za nazaj šele ob 12. uri, zato smo celotno dopoldne izkoristili za kopanje. Čoln nas je nato zapeljal do Kuala Besuta, kjer smo nakupili nekaj spominkov in pojedli kosilo.

Nakup spominkov.

Ob 15. uri smo naročili Grab in se odpeljali na letališče v Kota Bharu. Let do Kuala Lumpurja je trajal eno uro, še dodatno uro pa smo potrebovali za vožnjo z Grab-om do centra Kuala Lumpurja, kjer smo bili nastanjeni. Iz Kota Bharu bi se v Kuala Lumpur lahko vrnili tudi z nočnim avtobusom, ki za pot potrebuje osem ur.

V Kuala Lumpurju smo se zvečer le še sprehodili do trgovine po nekaj hrane, potem pa se hitro odpravili spat.

Večerni Kuala Lumpur.

15. dan: Kuala Lumpur

Po dveh tednih je prišel na vrsto deževen dan, zato smo dopoldne najprej izkoristili za igralnico v zgradbi, kjer smo bili nastanjeni. Ko je dež malo ponehal, smo šli v kitajsko četrt in tam spili čaj, se sprehodili po stojnicah, degustirali razne napitke in jedi, Maj pa je v slikarskem ateljeju ustvaril sliko.

V kitajsko četrt na čaj in ustvarjanje.

Popoldne se je prikazalo sonce, zato smo se šli ohladit v bazen, zvečer pa smo se vrnili na Jalan Alor Food Street, kjer smo pojedli še zadnjo večerjo v Maleziji.

Večerja na Jalan Alor Food Street.

16. dan: Kuala Lumpur – Istanbul

Čas je bil za pakiranje in odhod domov. Ker pa smo imeli let šele zvečer, smo večino dneva ostali v Kuala Lumpurju. Najprej smo še zadnjič skočili v bazen, potem pa se vrnili v park pred Petronas Towers (KLCC Park). Spet smo imeli tako »srečo«, da smo bili tam na ponedeljek, ko so bazenčki in vodometi v parku načeloma zaprti, ampak smo ujeli še zadnjih 20 minut preden so se lotili čiščenja. Tako so imeli otroci lahko še malo vodne zabave, potem pa je kar naenkrat začelo močno deževati, zato smo z vsemi kovčki obtičali pod majhno strešico v parku. Ker smo tam izgubili kar nekaj časa, smo si kosilo preko Grab-a naročili kar v park.

Pozno popoldne smo se z Grab-om zapeljali na letališče in zvečer odleteli proti Istanbulu.

17. dan: Istanbul (ogled mesta) – Ljubljana

Ker smo leteli proti zahodu, smo bili ob 4. uri zjutraj po lokalni času že v Istanbulu. Otroci so na letališču še malo odspali, ob 8.30 pa smo se odpravili na šesturni izlet po Istanbulu. Izlet je popolnoma brezplačen, v ceno pa so vključeni prevoz v center in nazaj, vodenje, zajtrk in kosilo. To opcijo izleta ponuja letalska družba Turkish Airlines v primeru, da imate daljši postanek na letališču (najmanj 6 ur). Ko kupujete letalsko karto, vam že zraven dopišejo, če je možnost izleta (touristanbul), vse ostalo pa potem uredite na Turkishevem okencu na letališču v Istanbulu. Izbirate lahko med različno dolgimi izleti, so pa v brošuri za vsak dan razpisani drugačni programi za izlet.

Pri Turkish Airlines smo izkoristili opcijo touristanbul (brezplačen izlet po Istanbulu).

Pri Turkish Airlines smo izkoristili opcijo touristanbul (brezplačen izlet po Istanbulu).

Ko smo se vrnili z izleta, smo čas do leta v Ljubljano izkoristili v igralnici na letališču. Proti večeru pa smo odleteli nazaj v Slovenijo, kjer nas je na letališču s kombijem že čakala gospa s Parking Ahčin, ki nas je zapeljala do našega avta. In tako smo v poznih večernih urah že zaspali v domači postelji.

Koliko stane takšno potovanje?

Za lažjo predstavo glede finančnega vidika potovanja, sem spodaj zapisala še nekaj malega o cenah v Maleziji.

Malezijska denarna valuta se imenuje malezijski ringgit. Mi denarja nismo menjavali v menjalnicah, ampak smo ga dvigovali z bankomata ali pa plačevali z bančno kartico. V Malacci smo se malce bolj založili z gotovino, ker je bilo potem v Cameron highlands, Taman Negari in na otoku veliko manj možnosti za uporabo kartice. Na Perhentian islands pa se plačuje izključno z gotovino.

CENE V MALEZIJI:

– letalska karta: 700 € / osebo (v drugih terminih jih dobite tudi po nižji ceni)

notranji let (Kota Bharu – Kuala Lumpur): 22 € / osebo

– nastanitve: 40 € (stanovanje) – 120 € (resort)

– najem avtomobila: 220 € / teden + 35 € za zavarovanje in otroški avtosedež + 115 € v primeru, da avto ne vrneš na mesto prevzema (mi smo ga namreč pustili na drugem koncu države)

prevoz od letališča do centra Kuala Lumpurja: 20 €

– prevozi z Grab-om znotraj mesta: 2-5 €

– pad thai (oz. fried noodles): 2-3 €

– 100% mangov sok (0,5 l): 1 €

 

Če imate za nas še kakšno vprašanje ali pa bi si naše potovanje po Maleziji radi ogledali še v obliki videov, nas najdete na Istagramu na profilu @lajfzmulci.

 

Foto: Jasna Košnjek, Lajf z mulci

PREBERITE ŠE: Mamica Jasna se je s svojimi tremi otroki podala na TO destinacijo! #potopis

Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, 

Filipini: Od izvalitve želvic na plaži do podzemnega čuda narave #INTERVJU

Anja Vogrič je ženska, ki stoji za številnimi kreativnimi vlogami – med drugim jo boste srečali v vlogi vodje kreativnih projektov, marketinga in odnosov z javnostmi na Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Nedavno se je vrnila z oddiha v Aziji, nekaj nasvetov za potovanje na Filipine pa je delila tudi z nami.

Republika Filipini je otoška država v tropskem zahodnem Tihem oceanu, ki leži okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske Azije. Sestavlja jo arhipelag 7.641 otokov, poseljenih pa jih je približno 2.771. Glavno mesto Filipinov je Manila. Po oceni iz leta 2021 imajo Filipini skoraj 110 milijonov prebivalcev, s čimer so ena najbolj naseljenih držav na svetu. Tokrat nas bo na ta del sveta popeljala Anja Vogrič.

Kdo ste in kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?

Sem Anja Vogrič, jutranja raziskovalka življenja. Pa ne zato, ker Sharma pravi “ob 5h vstani in svet ti bo ležal na dlani”, ampak ker verjamem, da se življenjska energija prebudi takrat, ko gre dan gor. Ko se večeri, pa je čas za regeneracijo. Sicer pa sem žena Marjanu in mama Karin in Elizi, odraščujočima dekletoma. Po karieri v gospodarstvu in medijih danes delujem v nevladnem sektorju kot vodja kreativnih projektov, marketinga in odnosov z javnostmi na Zvezi prijateljev mladine Slovenije. 

Z možem sta se pravkar vrnila s potovanja po Filipinih, kamor sta šla v lastni organizaciji. Dokler so spomini še sveži, katere so top 3 stvari, po katerih si boste zapomnili to otoško državo?

Podzemna reka pri kraju Sabang na zahodni obali Palawana, ki je uvrščena tudi na seznam sedmih naravnih čudes sveta. Otok Matinloc, kjer sva se naužila peščenih plaž, palm in toplega morja. In prevozna sredstva kot so tricikel, jeepney ali bangka.

Kakšno letalsko povezavo sta izbrala iz Slovenije do Filipinov? 

Iz Brnika v Istanbul, nadaljevala do Manile ter z lokalnim ponudnikom do otoka Palawan.

Na Filipine sta tako kot večina popotnikov prišla prek glavnega mesta Filipinov – Manile. Čeprav ob Filipinih najprej pomislimo na rajske otočke, pa je Manila pravzaprav velemesto, kjer živi več kot 14 milijonov ljudi. Kakšen vtis je pustila na vas?

V Manilo sva prispela pozno popoldne, ravno še pred mrakom. Za rezervacijo taksija do hotela sva poskrbela že doma. Prvi vtis – vse natrpano. Po prihodu v hotel sva se s triciklom odpeljala na odprto tržnico, da sva začutila utrip predela, kjer sva bila približno 12 ur. Na kratko – veliko ljudi in hišk, oziroma barak na enem mestu in to v kraju, ki nikoli ne spi.

Iz urbane Manile sta se nato premaknila v bujno naravo – na otok Palawan. Kakšen transport do tja sta izbrala? 

Ker sva želela čim prej do cilja, sva izbrala lokalni letalski prevoz Philippine Airlines. Najprej jutranji prevoz s taksijem do letališča v Manili, nato polet v osrednji del otočja Palawan, v njegovo glavno mesto Puerto Princesa, ekološko prestolnico države. 

Kako sta načrtovala pot, koliko dni sta preživela na katerem kraju in s čim sta delala premike?

Marjan bi bil lahko organizator potovanj. Priletela sva v Puerto Princesa in se takoj z najetim avtomobilom odpeljala v El Nido, kjer sva imela rezervacijo za dve nočitvi. Nato sva avto pustila v resortu in se z motornim čolnom odpeljala na otok Matinloc, kjer sva dvakrat prenočila. Po vrnitvi v El Nido sva šla z avtom v Sabang, kjer sva prenočila trikrat. Vožnja z najetim avtomobilom po notranjosti otoka nama je prikazala tudi pravo življenje otočanov. Ta podolgovat otok po dolžini meri kar 450 kilometrov. Palawan je bil razglašen za najlepši otok sveta, zato sva imela lepe razglede tudi med vožnjo. 

Kako sta iskala nastanitve, koliko vnaprej sta jih rezervirala? 

Januarja sva jih rezervirala za april. Marjan na kup zbere vse znamenitosti kraja, nato pa na osnovi priporočil vnaprej rezervira še nastanitve.

Kako bi opisali naravno lepoto Palawana, vključno z njegovimi plažami in zeleno pokrajino? Kaj so bili vrhunci otoškega življenja?

Lagune, apnenčasti klifi, skrite peščene plaže, skalnati mogotci, dih jemajoče jame.

Vsi trije kraji, ki sva jih izbrala za bivanje, so bili rajski. Vključujoč prijazne ljudi, odlično hrano in restavracije s pogledom na najlepše sončne zahode. Kot na slikarjevem platnu se je že v resortu v El Nidu naslikala dolga peščena plaža, odlična za kopanje, posedanje in poležavanje. Na otoku Matinloc, kamor sva se pripeljala z motornim čolnom, so naju na pomolu sprejeli s pesmijo. Težko je opisati z besedami, kako lepo je bilo, kot bi gledala najlepšo razglednico in najlepšo melodijo. V Sabangu pa naju je očaral kraj izliva podzemne reke v morje in vhod v 4 kilometre dolgo podzemno jamo, ki se ponaša kot najdaljša plovna jama in je pod zaščito Unesca ter izbrana za novo 7. čudo sveta.

Katerih krajev ne smemo izpustiti na Palawanu? Se kam morda ne bi več vrnili?

Lahko priporočiva El Nido, Sabang, Matinloc in vse, kar ponuja kraj. Iz El Nida sva si s kanuji ogledala še malo in veliko laguno otoka Miniloc. V paradiž bi se oba vrnila, prav vse bi si bilo vredno ogledati še enkrat – a kaj, ko je še toliko drugih lepih destinacij.

Pomemben del vseh potovanj je tudi kulinarika. Katere lokalne jedi so vam bile najbolj všeč?

Morske jedi in lokalno sadje so bili najpogosteje na jedilniku. Najbolj okusna je bila večerja na plaži, kjer nama je domačin pripravil jastoga. Tudi rum, pripravljen v kokosu, je ena od tradicionalnih pijač.

Kaj pa živalski svet? Sta na kopnem ali v morju spoznala kakšno živalsko vrsto, ki sta jo od nekdaj želela videti?

Veliko srečo sem imela, da so se na dan, ko sem šla na jutranji sprehod po plaži, izvalile želvice. Od 25. februarja so čakale, da pridejo na svet, in ravno tisto jutro v drugi polovici aprila, je bil njihov dan. To sem videla prvič.

Videla sva tudi kakšno novo vrsto ptic, pa opice in rake med koreninami gozda mangrov, veliko želvo v morju, netopirje v jami …

Filipini imajo po oceni iz leta 2021 skoraj 110 milijonov prebivalcev, s čimer so ena najbolj naseljenih držav na svetu. Koliko stikov z lokalci sta imela in po čem si jih bosta najbolj zapomnila?

Pogovarjala sva se z vsemi, ki so nama prekrižali pot. Z voznikom tricikla, osebjem v resortih, z vozniki bangke. To je plovilo, ki spominja na katamaran – Marjan se je celo prizkusil v vožnji. Na otoku Matinloc sva odveslala na malce oddaljeno plažo, ko se je v bližini zasidrala bangka, ki je pripeljala turiste. Domačin, ki je vodil skupino, je priplaval do naju in povedal, da iz dna morja pobira smeti, saj želi, da bodo tudi njegove hčerke lahko uživale v lepoti kraja. Klepetali smo o življenju domačinov, kot vedno, ko se vrnem iz potovanj, pa sem vnovič prišla do sklepa, da smo na našem delu sveta precej “razvajene riti”.

Uradna jezika sta filipinščina in angleščina. Torej sta se povsem brez težav sporazumevala v angleščini?

Da. Vse smo se zmenili v angleščini.

Sta denar v lokalno valuto menjala na Filipinih? Sta imela s plačevanjem s karticami kakšne ovire na bolj oddaljenih delih otoka?

Denar sva zamenjala takoj na letališču. Bivališča in prevoz sva uredila s plačilnimi karticami, sicer pa sva bankomate videla v vsakem večjem kraju.

Kaj sta spakirala v popotniško lekarno? Sta jemala tudi antimalarike in se odločila za kakšnega od priporočenih cepljenj?

Ker smo bili lani v Afriki, smo se že takrat cepili proti hepatitisu B, zato ponovno cepljenje tokrat ni bilo potrebno, za druga cepljenja se nisva odločila. S seboj sva imela samo osnovno popotniško lekarno. 

Kaj bi svetovali drugim potencialnim popotnikom, ki razmišljajo o potovanju na Palawan?

Kratek postanek v Manili, da začutiš utip, na Palawanu pa odprte oči za lepoto. Če pa se boste po Palawanu vozili z najetim vozilom, si v avto vzemite še kaj dodatne hrane, da jo razdelite kužkom na poti. 

Sta imela na poti tudi kakšno slabo izkušnjo?

Nisva. Počutila sva se zelo varno.

Kaj je najboljše, kar so vama v življenju dala potovanja?

Razgledanost.

HITRIH 5

Najljubša država: Marjan: ZDA, Anja: Islandija

Najljubše mesto: Marjan: New York City, Anja: Porto, Portugalska

Najljubša plaža: Marjan: Venice Beach, LA, Anja: Sabang Beach, Filipini

Naljubši način transporta: Marjan: letalo, Anja: ladja/čoln

Najljubši jezik: Marjan: angleščina, Anja: italijanščina

FOTO: osebni arhiv/ Anja Vogrič

PREBERITE ŠE: MALTA: nasveti za obisk skozi oči Slovenke, ki tam živi #INTERVJU

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje, pozna najboljše kotičke za izlete po Sloveniji ali sosedih in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Nara: Pravljično mesto na Japonskem, po katerem se sprehajajo srne

Japonska je polna prizorov, ki vam bodo vzeli dih. Eden takšnih krajev na tem koncu sveta je tudi Nara. Mesto, ki slovi po templjih in srnah, jelenih ter bambijih, ki se prosto sprehajajo po ulicah.

Nara je polna posebnih in neobičajnih stvari, obiskovalce pa najbolj navdušujejo njeni prebivalci. Srne! V Nari živi dobrih 300 tisoč ljudi ter več kot 1000 srn in jelenov. Ti uživajo posebne privilegije, saj se povsem prosto sprehajajo po celem mestu.

Največ jih boste ujeli v mestnih parkih, a se nikar ne čudite, če jih zagledate kar na ulici, pred pragom trgovine in pred templji. Čeprav so divje, so vajene ljudi. Lahko jih hranite, vendar pazljivo, saj niso prav nič plašne. Mimogrede, naša hrana zanje ni najbolj primerna, v Nara parku pa boste naleteli na “deer crackers”. Krekerje iz pšenične moke in riževih otrobov brez dodanega sladkorja. So produkt fundacije za zaščito divjadi v Nari. Del profita od prodaje krekerjev gre prav v namen zaščite teh čudovitih živali.

Do leta 1637 je bila za njihov odstrel celo zagrožena smrtna kazen, a zakon danes ni več veljaven. Po stari legendi so srne svete živali, pomočnice bogov. Zato imajo prav posebno protekcijo.

Od Nare do Jelenovega grebena v Podčetrtku

Mimogrede, če Japonske in njenih srn v kratkem ne boste uspeli odkljukati s svojega seznama stvari, ki jih še želite doživeti, imamo alternativo. Ta je precej bližje. V Sloveniji! Na Štajerskem v Podčetrtku namreč leži domačija Jelenov greben. Tudi tu vam nasproti pritečejo jeleni damjaki in mufloni. Namesto sušija pa lahko pojeste kaj bolj domačega.

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE: Japonska in 8 zanimivosti, ki jih še ne poznate

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Pripravite si pravi vietnamski “pho” #recept

Pho je priljubljena tradicionalna vietnamska jed, ki je postala ena izmed najbolj prepoznavnih vietnamskih jedi po vsem svetu. Gre za aromatično juho s tankimi riževimi rezanci, govejim mesom (včasih tudi s piščancem ali morskimi sadeži) ter različnimi začimbami in svežimi zelišči. Bi se jo naučili pripraviti?

Pho ima bogato zgodovino in je značilen predvsem za severni Vietnam, kjer se ga tradicionalno uživa za zajtrk. Danes pa ga lahko najdete po vsej državi in je postal priljubljen del vietnamske kulinarike.

Glavne sestavine Pho-ja so goveje meso in riževi rezanci. Juho pripravijo z dodatkom aromatičnih začimb, kot so ingver, česen, cimet in janež, kar ji daje bogat in kompleksen okus. Pho je znan po svojih raznolikih dodatkih, kot so rezine limete, sveže zelišča (koriander, bazilika, meta), fižolovi kalčki in narezan čili. To omogoča, da vsak posameznik prilagodi svojo juho po svojem okusu.

Pri uživanju Pho-ja je običajno, da jedci dodajajo različne omake, kot sta ribja omaka in sojina omaka, da še dodatno obogatijo okus jedi.

Pho je znana po svoji svežini, uravnoteženosti okusov in bogatih aromah. Je hranljiva in lahka jed ter pogosto postrežena kot celoten obrok. Ljudje jo radi uživajo skozi vse leto, tako v hladnejših mesecih kot tudi v poletni vročini.

Recept za Pho

Sestavine:

  • 450 g govejega mesa (npr. goveji file ali rebra)
  • 2 čebuli
  • 4 rezine svežega ingverja
  • 4 stroki česna
  • 2 palčki cimeta
  • 3 zvezdice janeža
  • 4 skodelice goveje juhe
  • 2 žlici ribje omake
  • 2 žlici sojine omake
  • 200 g riževih rezancev
  • Sveže začimbe po želji (koriander, bazilika, meta)
  • Limeta (narezana na krhlje)
  • Fižolovi kalčki
  • Čili (narezan na rezine)
  • Sveža meta

Navodila:

  1. Meso narežite na tanke rezine. Čebulo olupite in narežite na tanke kolobarje. Ingver in česen olupite ter ju drobno sesekljajte.
  2. V velikem loncu segrejte malo olja na srednji temperaturi. Dodajte čebulo, ingver, česen, cimet in janež. Pražite, dokler začimbe ne zadišijo.
  3. Dodajte rezine mesa in jih pražite, da se lepo zapečejo z vseh strani.
  4. Nato v lonec prilijte jušno osnovo, ribjo omako in sojino omako. Zmanjšajte temperaturo in kuhajte približno 20 minut, da se okusi prepletejo.
  5. Medtem kuhajte riževe rezance v skladu z navodili na embalaži. Ko so kuhani, jih odcedite.
  6. Juho precedite skozi fino cedilo, da odstranite trde začimbe in čebulo.
  7. V posodice za juho dajte kuhane riževe rezance. Nanje naložite goveje rezine. Zalijte s pripravljeno juho.
  8. Na vrhu potresite sveže začimbe, kot so koriander, bazilika in meta. Po okusu dodajte še fižolove kalčke, narezane čilije in svežo meto.
  9. Postrezite vroče, s priloženo limeto, ki jo po želji stisnete v juho.

Uživajte v tej okusni vietnamski jedi!

 

PREBERITE ŠE: Ideja za lahko kosilo: Poke bowl z lososom #RECEPT

Foto: Shutterstock

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

 

Maldivi in 14 uporabnih stvari, ki jih morate vedeti pred obiskom

Rajski Maldivi so resnično sanjska destinacija. In vse tiste fotografije belega peska in turkiznega morja, ki si jih kot motivacijo nastavljamo za ozadja službenih računalnikov, so v veliki meri posnete prav tam.

Maldivi so brez dvoma čudoviti in čeprav marsikoga pred obiskom ustavijo bodisi proračun, dolžina potovanja do tja ali kaj tretjega, še vedno ostajajo visoko na vrhu seznama krajev, ki jih tudi Slovenci tako radi odkljukamo. Kaj morate torej o Maldivih vedeti, preden si kupite letalsko karto do tja?

Maldivi ležijo v Indijskem oceanu in so najmanjša azijska država. Sestavlja jih več kot 1200 otočkov, turističnih je kakšnih 100. Glavno mesto leži na otoku Male, mednarodno letališče pa se imenuje Velana.

Maldivi so strogo muslimanska država

Skoraj 99 odstotkov prebivalcev Maldivov je muslimanov. To torej pomeni, da alkohol, svinjina in razgaljenost na otoku niso dobrodošli. V državo torej ne smete prinašati mesnin in opojnih substnc – niti tistih iz duty freeja. A brez skrbi, če bi radi spili kakšno pivo ali koktajl, te lahko dobite v turističnih resortih, cene zanje pa niti niso tako zasoljene. Tudi v bikinkah ste lahko, le glejte, da bo to v resortih ali na plažah, ki so označene kot bikini beach, vsekakor pa pozabite na kopanje zgoraj brez.

Tja v vseh letnih časih, ampak …

Maldivi so v tropskem pasu, temperature skozi leto so okoli 30 stopinj Celzija. Visoka sezona na Maldivih je od decembra do aprila, ko je suha doba in manj padavin. Deževna doba naj bi bila od aprila do oktobra, kar pomeni, da boste morda malo mokri, saj je vreme nepredvidljivo, vendar vas zeblo prav dolgo ne bo. V deževni dobri se spustijo tudi cene.

Suvenirji iz morja naj ostanejo tam! 

Naj vam ne pade na misel, da bi si kot spominek domov odnesli kakšno koralo, želvji oklep ali školjko, saj je to strogo prepovedano.

Maldivi so najnižja država na svetu

Maldivi so s samo 2,5 metra najvišje kopenske točke najnižja država na svetu. Nekateri otočki zaradi dvigovanja morja pospešeno izginjajo, saj jih bo zalila voda.

Vsak otok je v bistvu svoj resort

Kateri turistični resort oziroma otok boste izbrali, je odvisno od vas (in globine žepa). Načeloma pa to pomeni, da je resort v resnici kar cel otok. Ko boste enkrat pristali na letališču, vaš cilj še ni dosežen. Do otočka, kjer ste nastanjeni, boste morali še na kakšno ladjico, trajekt, čoln ali mini letalo.

Ja, morate rezervirati vnaprej

Če ste iz svojih azijskih dogodivščin vajeni, da namestitve ni treba rezervirati vnaprej, saj jo boste našli kar na licu mesta, to za Maldive ne velja. Za vstop v državo potrebujete potni list in vizo, ki je sicer brezplačna in jo dobite ob prihodu. Na obrazec boste morali vpisati, na kateri otok se odpravljate in zapisati tudi naslov nastanitve.

Plavanje z morskimi psi …

Maldivi so tudi ena od rajskih destinacij, kjer lahko plavate med morskimi psi. In brez skrbi, nič slabega vam nočejo. 

… in mantami!

Bogat morski podvodni svet vas bo na Maldivih zagotovo navdušil. Plavate lahko tudi z nenevarnaimi mantami.

Snorklanje! 

Masko lahko spakirate od doma, brez težav pa jo lahko najamete tudi na otoku. Raziskujete lahko po svoje, lahko pa greste tudi na turo snorklanja, kjer vas vodič pelje na kotičke, kjer je razgled najlepši.

Sonce je močno tudi v deževni dobi! 

Naj vas odsotnost sonca, ko je dan oblačen, ne prelisiči. Vseeno vas lahko opeče! Zato ne pozabite na kremo z visokim zaščitnim faktorjem!

Pazite na skrite davke

Na Maldivih vam bodo zaračunali kup dodatnih davkov, ki jih niste imeli v načrtu.

Smeti jim predstavljajo resno grožnjo

Podobno kot na drugih azijskih rajskih destinacijah, so smeti velik problem. Prvi razlog je neosveščenost lokalcev, ki jim ekologija še ni tako blizu. Drugi pa dejstvo, da ni prav veliko prostora za odlaganje smeti. 

Maldivi so turizem spoznali šele 1972

Lokalci so do turistov zelo prijazni, saj jim nenazadnje prinašajo glavnino dohodkov. Prvi je s turizmom leta 1972 začel Kurumba sezort. Prvi gostje so bili bogati turisti iz Italije, Švedske in Nemčije. Leta 1981 so odprli mednarodno letališče, kar je povečalo prihode tujcev.

Poleg Maldivov še skok na Šrilanko ali v Indijo

Če ste že odpravljate tako daleč in vas je vedno vleklo še v Indijo in na Šrilanko, razmislite o podaljšanju dopust še tja. Kombinacija izletov v te tri kraje je pogosta, saj so zelo blizu.

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE: Potovanja z otroki: Maldivi

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Bi uganili? TO so najdražja mesta za življenje!

Če bi lahko izbrali katerikoli kraj na svetu, kje bi najraje živeli? Mednarodno podjetje za mobilnost ECA International je objavilo seznam, ki razkriva, katera so najdražja mesta za življenje.

Svetovne metropole v vlogah turistov doživljamo nekoliko drugače, kot če bi tam živeli. Raziščemo sladkorčke, zamižimo pri slabših plateh in nadaljujemo pot. Medtem ko ob obisku dražjih destinacij nekoliko stisnemo zobe (in denarnice), pa je to povsem drugače, če bi tam morali živeti dlje časa. Ste že obiskali najdražja mesta za življenje?

ECA International razkriva seznam mest, v katerih je življenje najdražje. Pri oblikovanju seznama upoštevajo več dejavnikov. Vključijo na primer povprečno ceno osnovnih gospodinjskih potrebščin, kot sta mleko in olje za kuhanje, pa tudi najemnine, komunalne storitve, javni prevoz in moč lokalne valute. Indeks se pri razvrščanju posebej osredotoča na tuje delavce in izseljence.

Hong Kong

Med najdražjimi za življenje so azijska mesta

Na vrhu seznama dominirajo azijska mesta, nekaj pa jih je tudi v Evropi. Hongkong se je znova znašel na vrhu seznama, sledita New York in Ženeva. Azijo lahko označimo za najdražjo celino, saj se je med prvih deset uvrstilo pet mest – Hongkong, Tokio, Šanghaj, Guangdžov in Seul. Nekateri med Azijo uvrščajo tudi Bližnji vzhod. V tem primeru prištejte še Tel Aviv, ki je na šestem mestu.

Nižje kot v prejšnjih letih se je uvrstil Pariz, ki je bil v preteklosti na vrhu seznama Evropskega računskega sodišča in je izpadel iz prve trideseterice. Padli so tudi Madrid, Rim in Bruselj. Najdražje evropsko mesto je Ženeva, ki je zasedla skupno tretje mesto. Razlog, da so evropska mesta tokrat nižje, je tudi padec vrednosti evra, pa tudi mednarodni konflikti.

New York

TOP 10: Najdražja mesta za življenje

1. Hongkong
2. New York
3. Ženeva
4. London
5. Tokio
6. Tel Aviv
7. Zürich
8. Šanghaj
9. Guangdžov
10. Seul

FOTO: Unsplash

PREBERITE ŠE: 20 nepozabnih dogodivščin, ki jih morate v Sloveniji doživeti jeseni

Za nastanitve po različnih krajih, kjer bi svoj jesenski izlet podaljšali, preverite znižano ponudbo TUKAJ!

Nam že sledite na Instagramu? Vabljeni!

Azija je spet odprta za turizem! Kam lahko potujemo?

Dolgo smo čakali novico, da bomo spet lahko obiskali naše najljubše destinacije v Aziji! Topli dnevi, neskončne plaže, palme, mestni vrvež, ulična hrana in nora vožnja, prihajamo!

Azija je za turiste zaprta praktično že od samega začetka pandemije. Novica, da so nekatere azijske države spet odprte, je bila težko pričakovana. Spet bomo lahko obiskali mogočne templje, dinamične pokrajine in živahna mesta. Tu je seznam držav, ki jih (polno cepljeni turisti!) že lahko obiščejo:

Maldivi

Maldivi so za cepljene turiste odprti že dlje časa. Zaradi svoje strukture, v kateri je vsak otok izoliran od drugih, imajo Maldivi veliko prednost v varnosti pred okužbami in lahko nudijo povsem “normalno” počitniško izkušnjo. Pobeg v raj z belimi peščenimi plažami, pisanim morskim življenjem in nepremagljivimi sončnimi zahodi, je spet le nekaj klikov stran.

Turisti morajo za vstop v Maldive dokazati negtiven PCR test in podpisati obrazec o upoštevanju zdravstvenih ukrepov.

Nepal

Nepal se je za mednarodni turizem odprl šele pred kratkim. Spet se lahko podate na raziskovanje očarljive arhitekture doline Kathmandu in se podate na edinstvene sprehode po vznožju Himalaje. Obisk Nepala bo eden izmed najbolj izpopolnjujočih za vsakega obiskovalca.

Obiskovalci morajo predložiti negativen PCR test ali dokaz o polnem cepljenju. Obvezni so tudi turistično zavarovanje, turistična viza in obrazec za tuje obiskovalce.

Šrilanka

Pred pandemijo je bila Šrilanka ena najbolj priljubljenih azijskih turističnih destinacij. Kot dom eksotičnim živalim, čudovitim plažam in očarljivim mestecem, je ta “biser Indijskega oceana” idealna izbira za družinsko potovanje. S svojo raznovrstnostjo, ki vključuje plantaže čaja, riževa polja, hribovje, safarije, edinstvena mesteca, templje in peščene plaže, bo navdušila vsakega obiskovalca.

Obiskovalci morajo predložiti dokaz o negativnem PCR testu in polnem cepljenju. V državi še vedno veljajo nekatere omejitve, ki lahko vplivajo na potovanje. Preverite tukaj.

Tajska

Odprtje Tajske je bilo najtežje pričakovano. Tajsko lahko trenutno obiščejo le polno cepljeni obiskovalci iz 45. držav. Znana po rajskih plažah in živahnih mestih, bo navdušila vse, ki si od potovanja želijo veliko raznolikosti. Na Tajskem lahko namreč uživate na samotnih plažah Phuketa ali pa v živahnem mestnem vrvežu Bangkoka.

Obiskovalci morajo dokazati, da so polni cepljeni, dodatno predložiti negativen PCR test, opravljen tik pred potovanjem, in se testirati še ob prihodu na Tajsko. Ko ta zadnji test izkaže negativen rezultat, lahko obiskovalci začnejo s prostim raziskovanjem Tajske.

Združeni arabski emirati

Bi se odpravili po nakupih v nakupovalnem centru v Dubaju? Ali pa občudovali mogočen Abu dhabi? Bogata kulturna zapuščina, navdihujoča arhitektura in lepe plaže so razlog, da so Združeni arabski emirati ena najbolj glamuroznih in popularnih počitniških destinacij.

Obiskovalci morajo predložiti negativen PCR test in dokaz o polnem cepljenju.

Za turiste se bodo kmalu odprle tudi Japonska, Vietnam, Kambodža, Indonezija in Indija.

 

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Maldivi so najbolj iskana destinacija za potovanja po pandemiji

Šrilanka: 14-dnevni načrt pisanega potovanja

V tokratnem gostujočem potopisu nam je Šrilanko predstavila Lara Lipnik. Za polni delovni čas je zaposlena kot učiteljica, za polovičnega pa kot popotnica, se rada pošali. Njena tokratna popotniška destinacija je torej: Šrilanka!

Šrilanka se je znašla tudi na Larinem seznamu dežel, ki jih morate videti še to življenje. Na njenem seznamu tistih, ki jih je že obiskala, trenutno našteje 35 držav, za prvomajski oddih pa se odpravlja v svojo 36. – na Maldive.

»Obožujem načrtovanje, iskanje ugodnih letalskih kart in hotelov, zato mi najbolj odgovarja potovanje v lastni režiji,« pravi Lara, ki sicer najraje potuje svojim fantom ali najboljšo prijateljico.

Zmagovalna kombinacija: popotniško raziskovanje in hedonistično uživanje

Na potovanju rada doživi kombinacijo dvojega: raziskovanja in spoznavanja kraja ali države in počitnikovanja in uživanja. Zato danes predstavlja njun načrt prav takšnega potovanja: Šrilanka.

En teden sta se premikala po državi, jo raziskovala in poskušala čimbolj spoznati, nato pa sta en teden uživala na rajskih plažah. Da si boste lažje predstavljali, kako je potekalo potovanje, je zapis predstavljen po dnevih.

To je njuna dvotedenska Šrilanka med poletnimi počitnicami

Dan #1: Zagreb – Doha – Colombo

Iz Zagreba sva s Qatar Airways poletela najprej proti Dohi in nato proti letališču Colombo Bandaranayke. Oba leta sta trajala nekje 5 ur in pol z vmesnim postankom za 4 ure. Pot tako vzame praktično ves dan. Pristala sva okoli 2h zjutraj in prespala v hotelu blizu letališča.

Dan #2: Negombo – Pinnawala

Zbudila sva se okoli 11h dopoldan, precej utrujena od poti in edini cilj tega dneva je bil priti do kraja Pinnawale. Tam sva imela rezervirano naslednje prenočišče. Pinnawale se predstavlja kot sirotišnica slonov, ki pa je v realnosti videti vse prej kot to. Pravzaprav je vaba za turiste z vstopnino 16 dolarjev. Kar je za Šrilanko precej drago, glede na to, da riž s curryjem najdeš za 2 evra. Zaračunajo ti tudi hrano za slone in hranjenje. Prizor je sicer lep, vendar ko pogledaš malo pobližje, vidiš, da so sloni priklenjeni z verigami. Po videnem bi težko rekla, da priporočam obisk Pinnawale.

Dan #3: Pinnawala – Sigiriya

Po opazovanju slonov in uživanju ob bazenu naju je pot peljala do Sigiriye. Gre za levjo skalo z zanimivo zgodovino, vendar naju kljub temu ni preveč navdušila. Porabila sva en dan in zapravila več kot 100 evrov, da sva videla goro. A okusi so različni. Mnogi turisti so še vedno izjemno navdušeni.

Dan #4: Sigiriya – Kandy

Po manjšem razočaranju naju je pot peljala v Kandy. Kandy se nahaja v osrčju Šrilanke in je kot mesto kaotično, bolj hladno, bolj deževno in ne pretirano zanimivo. En dan sva pohajkovala po tem mestu, dež naju je pral ves dan (to je bil hkrati edini dan, ko je deževalo), navdušil pa naju je botanični vrt. Glavni razlog, da sva se ustavila v Kandyju je bil znameniti vlak, ki te med plantažami čajevca popelje v Ello.

Dan #5: Kandy – Ella

Za modri vlak, ki pelje od Kandyja do Elle, sva poskušala kupiti karte že en dan prej. Na žalost so naju na železniški postaji odslovili in rekli, naj poskusiva s srečo zjutraj, eno uro pred odhodom vlaka. Karte sva uspešno kupila (cena karte je nekje 3 evre), kar pa ni nujno, da ti uspe. Vlak je prenatrpan s turisti in domačini in vsi imajo isti cilj. Priti v Ello. Eni zaradi dnevne migracije, spet drugi zaradi najlepše panoramske vožnje z vlakom med plantažami čajevcev. Vožnja traja 8 ur in nama se je zgodilo, da sva stala 5 ur, saj ni bilo prostih sedežev. Na vlaku prodajajo hrano in pijačo, najbolj pa dolgo potovanje odtehta ravno čudovita pokrajina in pa fotografije z modrega vlaka.

 Dan #6: Ella – Udawalawe

Ella leži precej visoko med gorovjem, kjer zna biti včasih precej hladno. Veliko ljudi si vzame par dni in jih preživi v Elli ter raziskuje okoliške znamenitosti kot na primer 9 arches brige, slap Ravana, Little Adam’s Peak … Midva sva si zaradi pomanjkanja časa ogledala most, potem pa že nadaljevala pot proti Lipton’s seat in slapu Diyaluma. Ta enodnevni premik je bil najbolj naporen, veliko sva pešačila in hribolazila. Na koncu dneva sva komaj čakala, da prispeva v hotel v Udawalawe.

Dan #7: Udawalawe – Mirissa

Udawalawe je eden izmed nacionalnih parkov na Šrilanki. Odločala sva se med Yala in Udawalawe in se na koncu odločila za slednjega, saj so ljudje po blogih pisali, da je večja verjetnost, da vidiš slone. Ko sva morala vstati ob 5h zjutraj, sva preklinjala vse budilke in slone. Kmalu sva pozabila, da sva vstala tako zgodaj, saj je bila vožnja z jeepi in ogled vseh možnih živalskih vrst ena izmed lepših stvari najinega potovanja.

Videla sva krokodile, bizone, kuščarje, opice, ptice vseh možnih barv in velikosti. Bil je tudi res krasen zaključek enotedenskega norenja naokoli, saj sva vedela, da se naslednji dan odpravljava na obalo.

 Dan #8: Mirissa

Mirisso sva rezervirala praktično na samem potovanju. Najin prvotni načrt je bil počitnikovanje na Tangalle, vendar sva imela nekakšen slab občutek, da se ne bo kaj dosti dogajalo in da bova zelo daleč od vsega. Tako sva v zadnjem trenutku preklicala rezervacijo in se odločila za Mirisso.

Dan #9:  ogled kraja Galle in plaž

Odločitev za Mirisso je bila pravilna. Izjemno sva bila zadovoljna s hotelom, plaža je bila sanjska, ostale plaže so bile blizu in prav tako mestece Galle. Lahko sva sedla na bus in se odpravila do plaž Unawatuna, Dalawella, muzeja tsunamija, do mesteca Galle. Iz Tangalle bi bilo to veliko težje, saj so razdalje daljše. So pa tamkajšnje plaže prekrasne – če se kdaj vrneva na Šrilanko, obiščeva še Tangalle!

 Dan #10: odhod proti Hikkaduwi

Do Hikkaduwe sva naročila Uber, ki zelo dobro deluje v večjih mestih po Šrilanki in je precej ugoden prevoz. Prej – po notranjosti države sva se prevažala z vnaprej dogovorjenim prevozom, ki stane nekje med 40 in 50 evri za ves dan. Uber je bil veliko ceneje, medtem ko so tuk tuki kar dragi.

 Dneva #11 in #12: Hikkaduwa

Zadnje dni dva preživela na plaži v Hikkaduwi, kjer sva uživala v toplem morju, videla morske želve ter si napolnila baterije. Plaža je bila lepa, mivkasta, turistov pa zelo malo.

Dan #13: Colombo

Za konec potovanja sva se z vlakom odpeljala do glavnega mesta Colombo, kjer sva se bolj kot ne prestavljala po trgovinah in restavracijah ter čakala, da bo čas za odhod na letališče. Več kot enega dne niti ni vredno nameniti Colombu, saj je veliko mesto brez prave duše in dogodivščin.

Dan #14: odhod proti domu Negombo – Doha -Zagreb 

Uporabni nasveti pred obiskom:

– Za Šrilanko niso predpisana nobena cepljenja, sem pa sama zaradi pogostih obiskov Azije in na splošno potovanj cepljena za tifus, tetanus, hepatitis A. V prihodnosti načrtujem še cepljenje za hepatitis B.

– Časovna razlika Šrilanka – Slovenija je 4 ure in pol. Zelo preprosto za adaptacijo. Nobenih večjih težav.

– Takoj na letališču sva kupila SIM kartico za dobrih 10 evrov in bila tako brez skrbi. Lahko sva poklicala kogar sva želela, bila na internetu kadar sva hotela. Nakup lokalne kartice je uporabna naložba.

– Denar sva menjala sproti iz evrov v šrilanške rupije, vendar sva imela kar nekaj težav predvsem z iskanjem menjalnic, ki jih je zelo malo. Kartice marsikje v hotelu niso sprejeli, zato sva si potem kar naredila gotovinsko zalogo.

– Šrilanka nima pitne vode, nujno je pitje ustekleničene vode. Hrana je precej pekoča, značilen je curry (omaka s piščancem) in riž, ki sta po dva evra.

– Letalska karta je stala 585 evrov na osebo. Potovala sva v mesecu juliju in ker takrat potuje večina Evropejcev, so cene letov lahko višje. Marsikdo pravi, da to ni prava sezona za potovanje v deželo kot je Šrilanka. Tudi midva sva se bala dežja, a naju ni preganjal. Deževalo je en dan v Kandyju, drugače pa je bilo vreme lepo, sončno, poletno. Domačini so nama razložili, da je julij idealen mesec za potovanje, saj ni deževna doba, je pa zelo vlažno in vroče. Prednost nizke sezone so bile nižje cene prenočišč in nikjer nobene gneče (razen na vlaku za Ello).

Foto: arhiv Lare Lipnik

Larinim dogodivščinam lahko sledite tudi na njenem blogu in na Instagramu.

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

PREBERITE ŠE: Slovenski par, ki je dal odpoved in se spontano preselil v Dubaj #intervju

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.