Kako poznana vam je Bela krajina? Zagotovo ste se že kdaj vsaj peljali skozi Črnomelj, Metliko ali Semič in pokukali v spominsko hišo Otona Župančiča v Vinici? Ta del Slovenije je vsekakor vreden daljšega postanka. Obljubimo, da vam bo tisto, kar boste tu odkrili, zelo všeč!
Bela krajina: pokrajina med Gorjanci, Kočevskim rogom in Kolpo
Bela krajina je pokrajina med Gorjanci, Kočevskim rogom in Kolpo. Na jugu jo proti Hrvaški omejuje mejna reka Kolpa, poleg nje pa tečejo še Lahinja, Dobličica in Krupa. Večji kraji in občine so Črnomelj, Metlika in Semič. A nikar je ne mešajte z Dolenjsko! Kot radi poudarjajo Belokranjci, se ta pokrajina od Dolenjske razlikuje že po podnebju, pa tudi zgodovini in etnično mešanem prebivalstvu. To lahko opazite tudi pri posebni narodni noši, glasbi, kjer slišite tamburice, narečjih, plesu – kolu, pa tudi posebnih običajih, kot je na primer Jurjevanje.
Došel je, došel, Zeleni Jure
Jurjevo je bilo v zgodovini glavni praznik za pastirje, saj so takrat prvič v letu na pašo gnali živino. Ta dan je predstavljal čas, ko narava zaživi. V Beli krajini nekateri tako še danes slavijo 24. april.
Zakaj belokranjska noša nima žepov?
Že veste, zakaj bela belokranjska narodna noša nima žepov? V šali radi povedo, da zato, ker so Belokranjci preveč delovni ljudje in nimajo časa rok držati v žepih.
Ste vedeli, da ima Bela krajina črno človeško ribico?
Bela krajina se lahko pohvali s prav posebnimi prebivalci. Črna človeška ribica, tudi črni močeril (Proteus anguinus parkelj), je podvrsta človeške ribice. Odkrili so jo leta 1986 v izviru Dobličice pri Črnomlju. Je endemit, torej živi samo v podzemskem zaledju zgornjega toka Dobličice in pritoka Jelševnik. Ta posebnež med jamskimi živalmi ima kožo, ki je pigmentirana v odtenkih temno rjave in črne. Ta nenavaden simbol belokranjskega krasa je zaradi ozke prostorske razširjenosti in majhne populacije eden najbolj ogroženih vretenčarjev na svetu.
Za obiskovalce je na domačiji Zupančič ob izviru Jelševnik odprt info center, kjer lahko ob predhodni najavi vidite interaktivno predstavitev habitata črne človeške ribice in se sprehodite po mostovžu okrog izvira, kjer sobivajo tudi bober, vidra, rak koščak, številne dvoživke, ribe, žuželke in ptice …
Na delavnico peke belokranjske pogače!
Jo že poznate? Belokranjska pogača je dišeča in okrogla krušna dobrodošlica, posuta z grobo soljo in kumino, s katero vas bodo pozdravili Belokranjci. Najbolje jo je kar trgati z rokami – in to še toplo! Kako jo pripraviti? Mi smo delavnico ujeli v Hiši dobrot Bele krajine, ki jo najdete v Metliki. Tam imajo tudi odlično trgovinico s številnimi lokalnimi dobrotami, od domačih sirov, slovenskega medu, do belokranjskega vina in žganja.
Če bi svoje kuharske sposobnosti raje urili v Črnomlju, priporočamo Butik BiBi, v kraju Podzemelj (kjer tik ob Kolpi najdete tudi odličen istoimenski kamp!) pa priporočamo, da kuharsko znanje srkate na delavnici v Gostišču Veselič. Pri njih toplo priporočamo, da se ustavite tudi za odlično domače kosilo ali večerjo!
Recept za pravo belokranjsko pogačo smo z vami že delili TUKAJ (KLIK).
Zabava za vso družino: Izidor ovčice pasel
Ste vedeli, da vam tukaj dobrodošlico izrečejo tudi ovce? Če so vam pri srcu animacijske igre, priporočamo, da se obrnete na Bravina Experience, kjer med drugim organizirajo igri Izidor ovčice pasel in Ovac in iger. Tu vam bodo družbo delale te simpatične predstavnice kodraste drobnice. Smeh je zagotovljen.
Nešteto aktivnosti na Kolpi in raziskovanje z e-kolesi
Dolina reke Kolpe odpira nešteto aktivnosti v neokrnjeni naravi. Topla, neokrnjena Kolpa je že desetletje evropska destinacija odličnosti (EDEN). Najemite raft, kanu ali kajak in odveslajte po kristalno čisti reki. Za premagovanje daljših razdalj po kopnem pa priporočamo najem e-koles. Priporočamo, da skočite tudi do čudovitega izvira reke Krupe. Ali pa celo na Mirno goro, enega najvišjih vrhov Bele krajine.
Živa tradicija: pisanke in lan
Bela krajina se lahko pohvali z rokodelskima tradicijama kot sta predelava lanu in izdelava pisanic. Ko lan dozori, ga povežejo v snopke, nato otolčejo semena in stebla namakajo v topli Kolpi. Nato jih osušijo na travniku, temu pa sledijo predenje, tkanje in izdelava belih oblačil.
Pri pisankah pa je treba najprej izpihati jajce. Nato ga porišejo s posebnim pisalom, polnjenim s čebeljim voskom, ki ga nato potopijo v rdeče obarvano vodo. Sledita ponovno risanje po rdeči lupini in nato barvanje v črni barvi. Motivi so nekoč predstavljali edinstvena ljubezenska pisemca. Dekleta so pisanice podarjala svojim simpatijam, kar je pomenilo: “pisanka rdeča, ljubezen goreča!”
ČRNOMELJ – mesto, ki “melje črno”
Kako je Črnomelj dobil svoje ime? Ime za mesto, ki “melje črno” se je Črnomlja prijelo zaradi mlinarja, ki je v starko preoblečeni dobri vili namesto bele moke namlel črno, zato ga je kaznovala.
Črnomelj stoji na naravnem pomolu med rekama Lahinjo in Dobličico in drži 3000 let zgodovine. Tu je s prekopom nastal rečni otok v času vpadov Turkov, ki Črnomlja kljub obleganjem nikakor niso mogli streti.
Kje začeti raziskovanje tega mesta? V Zakladnici v Črnomeljskem gradu! Zakladnica se nahaja v kletnih prostorih gradu. V njej so na interaktiven in taktilen način predstavljeni naravni, kulturni in etnološki zakladi Črnomlja, oziroma Bele krajine. Služi kot vstopna točka v destinacijo, kjer si posameznik lahko začrta svojo pot za odkrivanje destinacije.
Zanimiv je tudi Kulturni dom Črnomelj, ki je zaradi svoje bogate preteklosti kulturni spomenik državnega pomena v lasti Ministrstva za kulturo. Tu je prvič zasedal začasni slovenski parlament SNOS (Slovenski narodnoosvobodilni svet), ki je zastavil temelje nove slovenske države. V isti stavbi pa je delovalo tudi prvo Slovensko narodno gledališče, ki je ravno tukaj postalo slovensko. Ogleda vredna je doživljajska, animacijska in interaktivna razstava Domovina je kultura, ki prikazuje dogajanje v Beli krajini in Črnomlju leta 1944 in 1945, ko je prostor postal prvo osvobojeno ozemlje v Sloveniji in sočasno upravno, državno in kulturno središče države.
METLIKA – mesto v obliki srca
Veste, kako ptice vidijo Metliko? To starodavno mesto je iz zraka videti kot sestavljanka mestnih hiš in gradu, ki so v obliki srca položeni v zeleno naravo. Metlika ima burno zgodovino, o kateri priča tudi njen grb. Dva krokarja na njem sta graščaka, ki naj bi ju grofica začarala, ker sta zaspala na straži.
V Metliki lahko v maju ujamete tudi največji slovenski vinski festival Vinska vigred v Beli krajini. Obvezno pa se oglasite tudi v Hiši dobrot Bele krajine, ki smo jo omenili že zgoraj – pri pogači. Tu lahko skočite na Metliško pustolovščino – dobite nahrbtnik z zemljevidom in okrepčilom ter se podate na raziskovanje mestnega jedra skozi krožno pot z različnimi izzivi.
Na Metliškem gradu sta turistični informacijski center in Belokranjski muzej. V arheološki zbirki so razstavljeni najstarejši ohranjeni predmeti v arheološki zbirki iz 5. tisočletja pred našim štetjem, in sicer iz obdobja mlajše kamene dobe. Večina raznolikega lončenega posodja, orodja, orožja in nakita se navezuje na čas do pozne antike, čeprav so v zbirki tudi srednjeveški in novoveški predmeti.
V kulturnozgodovinski zbirki je prikazana zgodovina Bele krajine od nastanka mest v 14. stoletju do Ilirskih provinc. Vsekakor nekaj časa posvetite tudi etnološki zbirki, zanimiva pa je tudi zbirka novejše zgodovine, ki opozarja na najpomembnejše dogodke v prvi polovici 20. stoletja.
SEMIČ in njegovo staro trško jedro
Trško jedro Semiča pridobiva iz leta v leto žlahtnejšo podobo. Zgradbe v njem razkrivajo presenetljivo bogato zgodovino tega kraja. Najmogočnejša stavba je cerkev sv. Štefana, ena najstarejših in največjih cerkva v Beli krajini. Po njej so trško jedro poimenovali Štefanov trg. Nasproti cerkve stoji razkošna Šuštaršičeva hiša, nekoč last bogatega trgovca. Njen vhod krasi zanimiv relief z amforo in žitnim klasjem. Zgradili so jo približno leta 1925. V njej so delovali narodna čitalnica, trgovina, mesnica, knjižnica in matični urad.
Sosednja zelena hiša je nekoč pripadala Josipu Zurcu, zadnjemu lastniku gradu na Krupi. Hiša z lesenim gankom, pod katerim je danes gostilna, pa se ponaša z letnico 1753. To je verjetno najstarejša ohranjena hiša v Semiču. Nasproti gostilne stojita občinska stavba in prenovljena Muzejska hiša Semič, ki je zasnovana na sodoben način. Ta stavba ima v semiški zgodovini pomembno vlogo, saj so jo leta 1838 zgradili kot šolo. V njej sta delovali tudi pošta in zdravstvena postaja, danes pa je v njej sodoben muzej s tremi imenitnimi zbirkami.
Le nekaj korakov stran je na ogled Učni vrt dr. Derganca. V njem je urejen sadni vrt z značilnimi starimi sortami sadja in jagodičjem. Zanimiv je tudi vzorčni vinograd s starimi sortami trt, kakršne so nekdaj sadili na Semiški gori. Del vrta je namenjen zdravilnim zeliščem, ki so pomemben del zdrave prehrane. Če boste prenočili v Semiču, priporočamo Hotel Smuk.
VINICA in spominska hiša Otona Župančiča
V spominski hiši pesnika Otona Župančiča v Vinici spoznajte velikana slovenske moderne. Župančič – mojster besede je razstava o enem najpomembnejših slovenskih pesnikov in prevajalcev. Obiskovalca vodi skozi tri tematske sklope: Otroška poezija in Bela krajina, Župančičev salon ter Življenje in delo. Vinico sicer poznamo tudi po mednarodnem mejnem prehodu s Hrvaško preko reke Kolpe.
Kje bomo dobro jedli in pili?
Ekipa Vandraj je v Beli krajini odlično večerjala v Gostilni Müller v Črnomlju. Tu se srečajo tradicija, lokalne surovine in predanost družinske gostilne, kjer goste razvajajo z izbranimi okusi belokranjske kulinarike.
Nekoliko drugačna pogača za dobrodošlico v Gostilni Müller.
Kaj naročiti? Nas so navdušile jagnječje zarebrnice z zeliščno skorjico, domačimi žlinkrofi, pirejem pečenega korenja in glaziranim korenjem z rožmarinovo omako. Za posladek pa priporočamo belokranjsko gibanico z vaniljevo kremo, jagodičevjem in vaniljevim sladoledom.
Gostilna Müller in njihove jagnječje zarebrnice z zeliščno skorjico, domačimi žlinkrofi, pirejem pečenega korenja in glaziranim korenjem z rožmarinovo omako.
V že zgoraj omenjenem Gostišču Veselič v Podzemlju pa smo jedli odlično kosilo. Gostišče z več desetletno tradicijo se nahaja blizu reke Kolpe, na njihovi sončni strani krožnika pa se bohotijo jedi iz lokalnih sestavin po preverjenih starih receptih. Ob predhodnem dogovoru vam postrežejo tudi jagenjčka ali odojka iz krušne peči.
Suhomestnate dobrote in Metliška črnina v Gostišču Veselič.
V Beli krajini seveda ne gre brez vinogradništva in degustacij. Dobro znani izvozni artikel je metliška črnina. V Beli krajini so bili tudi prvi, ki so naredili ledeno vino. Belokranjska vina lahko spoznate tudi na tradicionalnih dogodkih kot so Vinska vigred, Mlada portugalka in Festival predikatov. Vinogradniki pa vam bodo skozi vse leto z veseljem odprli vrata svojih kleti. Mi smo se tokrat odločili za degustacijo penin v kleti Simonič!
Degustacija penin v kleti Semiške penine družine Simonič.
V družini Simonič je vinogradništvo tradicija večih rodov. Konec devetdesetih let 20. stoletja se je Ivan Simonič odločil usmeriti v proizvodnjo penin in postal prvi zasebni pridelovalec penin v Beli Krajini. Tako je leta 2000 zagledala luč sveta Semiška penina. Leta 2001 je ta penina na sejmu v Gornji Radgoni dobila zlato medaljo z oceno 18,53 točke in osvojila drugo mesto med peninami. Ta odlična potrditev ji je dala zagon za nadaljnji razvoj penin. Tako se je z vsakim letom povečevala količina pridelanih steklenic, kot tudi izbor penin, ki sedaj obsega 9 različnih. Če vam diši degustacija penin, boste klet Semiške penine našli na Metliški cesti 12 v Semiču. Čin!
FOTO: Maja Fister
Panorama Stara pošta, džungla nad mestom
