Turisti, ki se z vsega sveta zgrinjajo v Italijo, bi si morali, če bi si jo hoteli res dobro ogledati, za to vzeti več časa, kot ga najbrž imajo na razpolago. Ob obisku Benečije, recimo, so njihov prvi cilj seveda Benetke s svojimi kanali, sledi Verona z rimskim amfiteatrom in Julijinim balkonom. Za mesta, kot sta Padova in Vicenza, zato lahko ostane (pre)malo časa.

Slovenci imamo veliko srečo, da si zaradi neposredne bližine lahko vzamemo več časa za obisk teh krajev, kar si ti tudi zaslužijo. Vicenza, eden največjih biserov Benečije, ki ljubiteljem arhitekture jemlje dih, je od naše meje namreč oddaljena približno dve uri vožnje z avtomobilom in kot taka idealna za prijeten dnevni izlet ali, še bolje, prijeten konec tedna.

Tako kot mnoga druga italijanska mesta ima Vicenza bogato zgodovino in je bila pomembno središče že v rimskih časih. Ima približno 115.000 prebivalcev in se ponaša z bogato kulturo – veliko muzeji, galerijami, trgi, cerkvami, palačami in najstarejšim pokritim in najbrž enim najlepših gledališč na svetu – Olimpijskim gledališčem. Za veliko tega je odgovoren »oče renesančne arhitekture«, v Padovi rojeni Andrea Palladio. Mlinarjev sin, ki se je v najstniških letih preselil v Vicenzo in tam postal kamnoseški vajenec, je v tem mestu ostal večino življenja in ga s svojimi deli zaznamoval močneje, kot je Jože Plečnik, denimo, zaznamoval Ljubljano. Vpliv arhitekta, ki je živel od leta 1508 do 1580, pa je daleč presegel okvire mesta Vicenze, ki je s Palladijevimi vilami uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Palladio namreč velja za enega najvplivnejših zahodnih arhitektov, za palladijevski slog, ki se imenuje po njem, pa so značilna klasična rimska arhitekturna načela.

BI SE TA konec tedna raje odpravili v hribe? Preverite, kako je poleti na Krvavcu. <—

Center Vicenze krasi osupljiva Bazilika Palladiana.

Ena največjih mojstrovin Andree Palladia je zagotovo Olimpijsko gledališče, zgrajeno med letoma 1580 in 1585, torej po smrti arhitekta. Tridimenzionalna odrska scena daje vtis ulic, ki izginjajo v daljavi, gre pa za originalno sceno, ki so jo postavili leta 1585 za prvo uprizoritev in je kot taka najstarejša še ohranjena scena. Eno njegovih najopaznejših del je tudi mestna palača oziroma Bazilika Palladiana, kot je znana zdaj. Mladi arhitekt je v svojem prvem velikem projektu za ložo že obstoječe stavbe v gotskem slogu uporabil klasična razmerja.

Le dve uri od slovenske meje leži mesto, ki ljubiteljem arhitekture jemlje dih.

Med sprehodom po Vicenzi je mogoče občudovati vrsto Palladijevih del, a nekatere njegove največje mojstrovine ležijo na podeželju. Na obrobju Vicenze stoji najslavnejša med njimi, Vila Rotonda, ki je s popolnimi proporci stoletja navduševala vladarje in državnike, znanstvenike in popotnike ter umetnike – tudi Goetheja, ki je ob obisku zapisal, da arhitektura najbrž še nikoli doslej ni dosegla takšne ravni in bila tako veličastna. Palladio jo je zasnoval za upokojenega škofa, navdih zanjo pa je našel v Rimu v slovitem Panteonu.

Vila in druga dela njenega snovalca pa so postali navdih tisočim drugim.

Idejo za izlet predlaga Jure Predanič, novinar Dela.

Foto: Thinkstock