Deskanje v Gani

Ta zahodnoafriška država se ponaša z dobrimi valovi in neokrnjenimi plažami, manjka pa ji turistična infrastruktura.

Brett Davies je korakal gor in dol po peščeni plaži Kokrobite in usmerjal deskarje, ki so prišli iz 20 držav na njegovo mednarodno tekmovanje v deskanju na valovih. Na plaži so se igrali otroci, rastafarijanci so prodajali pisane majice. Dvainštiridesetletni Davies si prizadeva privabiti deskarje v to zahodnoafriško državo, s čimer bi pomagal slabo razvitemu turističnemu sektorju. Britanec vodi deskarsko šolo na plaži Kokrobite, okoli 30 kilometrov od prestolnice Akra, in je eden najbolj zaslužnih za razvoj turizma v Busui blizu meje s Slonokoščeno obalo. »Najboljša stvar pri srfanju v Gani so valovi, ki so primerni tako za začetnike kakor za naprednejše deskarje,« je povedal novinarjem francoske tiskovne agencije AFP.

Na njegovem nedavnem tekmovanju se je iz zvočnikov razlegal reggae, medtem ko si je 19-letni Emmanuel Ansah pred očmi sodnikov prizadeval najti čim lepšo linijo po valovih. Mladenič iz Busue je začel deskati pred petimi leti: svoje prvo doživetje na deski je opisal kot spoznavanje novega dekleta. »Tako srečen sem bil.« Zdaj si srčno želi, da bi Gana postala deskarska destinacija in da bi tudi sam zastopal svojo domovino na tekmovanjih po svetu.

Mednarodnega deskarskega tekmovanja so se udeležili deskarji iz 20 držav. Foto AFP

Velik turistični potencial

Po podatkih Svetovne banke je Gano leta 2015 obiskalo 897.000 tujih turistov. Za primerjavo: Kenijo jih je obiskalo 1,1 milijona, Republiko Južno Afriko pa skoraj devet milijonov. A po ocenah Svetovnega turističnega in potovalnega sveta (WTTC) bi lahko Gano že letos obiskalo 1,3 milijona tujih turistov, do leta 2027 pa že več kot dva milijona. Turizem se v zadnjih letih le razvija in predstavlja tri odstotke bruto domačega proizvoda Gane. Tuje goste privabljajo predvsem naravne znamenitosti, kot so slapovi in naravni parki, stare trdnjave, kjer so včasih trgovali s sužnji, in kulturni festivali.

Ganski deskar Emmanuel Ansah je pripravljen na tekmo. Foto AFPGana pa ima tudi 550 kilometrov obale. »Deskanje ima velik potencial,« je prepričan tamkajšnji strokovnjak za turizem Gilbert Abeiku Aggrey. »Naša obala je še neizkoriščena in zato privlačna za tiste, ki si želijo neokrnjene narave.« Z deskanjem bi v državo privabili turiste srednjega razreda, ki bi zapolnili luknjo med avanturističnimi popotniki, prostovoljci in poslovneži. »Razlika med spodnjim in zgornjim razredom je velika in pomeni velik trg,« pojasnjuje Aggrey in dodaja, da turistične agencije postavljajo previsoke cene za luksuzna potovanja v Gano. Svoje prispevajo drage letalske vozovnice in predrage namestitve. Za prenočitev v povprečnem hotelu s tremi zvezdicami v Akri je treba odšteti okoli sto dolarjev (88 evrov), poleti po zahodni Afriki pa znajo biti prav neverjetno dragi.

Mladi deskarji pozirajo s svojimi deskami na plaži Kokrobite. Foto AFP

Vladni načrti

Vodja ganske turistične organizacije Kwesi Agyemang pravi, da že imajo načrte, kako privabiti druge ciljne skupine in urediti predpise. Vlada je že leta 2012 v poročilu o razvoju turizma zapisala, da so deviške plaže na zahodu dr- žave nedotaknjene tudi zato, ker je do njih zelo težko priti, imajo pa velikanski potencial za razvoj. Nova ganska vlada, ki je na oblasti od januarja letos, velik poudarek daje razvoju turizma. V okolici Akre nameravajo za začetek na površini sto hektarov postaviti hotele, trgovine, pisarne, zabaviščne parke in igralnico. S tem bi začeli reševati težavi brezposelnosti in zunanjega dolga. Gana, ki je nekoč slovela po hitrem razvoju, ima trenutno le 3,6-odstotno gospodarsko rast, kar je precej manj kot leta 2011, ko je bila ta že 14-odstotna. Brett Davies se strinja, da se turizem ne more razvijati brez vladne pomoči, a tudi sam namerava v Gano še naprej vabiti tuje deskarje. »Pred nami so razburljivi časi. Gana bo kmalu postala prava meka za deskarje,« je prepričan.

Lepe plaže in dobri valovi bi lahko pritegnili tuje turiste. Foto AFP

Avtor: S. I.
Foto: AFP

Neverjetno jezero, kjer lahko plavate z meduzami

Sredi Pacifika v otoški republiki Palau, okoli 500 kilometrov vzhodno od Filipinov najdete prav posebno jezero. Voda v jezeru je zaradi številnih špranj in jam, povezanih z oceanom, slana, v njem pa so se naselila prav posebna bitja – meduze!

V tej naravni kotlini otoka so meduze ostale ujete pred več kot deset tisoč leti, ko se je ocean umaknil in nastalo je jezero, ki ga danes imenujemo Jellyfish Lake. Ker med njimi že tisoče let ni nobenih plenilcev, se je razvila vrsta, ki je izgubila ožigalke za samoobramno. Čez dan meduze migrirajo z ene strani jezera na drugo, saj sledijo sončnim žarkom, ki spodbujajo rast alg, s katerimi se hranijo.

Med temi nenavadnimi bitji lahko prosto plavate, saj za ljudi niso nevarna in ni bojazni, da bi vas opekla – razen če imate izjemno občutljivo kožo ali ste nanje posebej alergični. V tem primeru morate v jezero v zaščitni obleki.

Jezero so v zadnjih letih množično začeli obiskovati potapljači in turisti, množičen naval ljudi pa je posledično prinesel uničevanje flore in favne. Zaradi suše v zadnjem letu, je tudi populacija meduz močno upadla. Turistične agencije so zato začasno ukinile množične izlete in plavanje z meduzami, vendar pa jezero ostaja odprto za izlete v lastni izvedbi.

Foto: Thinkstock

Zapuščena vasica blizu Šanghaja, ki jo je prekril bršljan

Na otočku Šengšan vzhodno od Šanghaja je v ribiški vasici nekoč živelo več kot dva tisoč ribičev, danes pa je mestece duhov Houtouwan pogoltnila narava. Tu boste našli le še peščico lokalcev, vsako leto pa tja zanese več tisoč turistov. Zakaj? Pozabljene hiše je prerasel bršljan, potem ko jo je na začetku 90. let v iskanju boljših življenjskih pogojev zapustila večina prebivalcev.

Iz vasice so se odselili na celino, do leta 1994 pa so tam ostali le še najrevnejši prebivalci, ki si selitve niso mogli privoščiti ali pa se od svojega doma enostavno niso želeli ločiti. Eden od tistih, ki še vedno vztrajajo, je 61-letni ribič Sun Ajue, ki živi v minimalistični hiški brez vode in elektrike.

Propadajoče kamnite hiške so prekrite z bršljanom in drugim zelenjem, ki je prodrlo skozi okna in vrata tudi v notranjost, ozke in strme uličice pa prerašča plevel. Zdi se, kot da se je čas ustavil, lokacija pa s svojo skrivnostno podobo spominja na kadre iz kakšne grozljivke, še posebej ob jutrih, ko zaliv prekriva skrivnostna meglica.

Pet fotografij, ki vas popeljejo na dopust v Srbijo

Srbija se prebuja z vedno bolj pestro turistično ponudbo in čeprav so najlepši kotički te dežele marsikomu še neznani, pa je nekaj znano vsem – srbska kulinarika zadovolji še tako lačne gurmane.

City break klasika: večni Beograd

Srbska prestolnica na Savi in Donavi je med Slovenci že od nekdaj zelo priljubljena destinacija, ki ponuja nekaj za vsakogar. Slovi po svoji odprtosti, kulinaričnih razvadah, dobrem šopingu in divjem nočnem življenju – ne spreglejte četrti Savamala. Sprehodite se po Knez Mihajlovi ulici in skozi park Kalemegdan ter se povzpnite na trdnjavo. V boemski četrti Skadarlija pojejte prave čevapčiče in jih poplaknite z žganjem – rakijo. Beograd je zelo ponosen tudi na hram svetega Save, enega največjih pravoslavnih hramov na svetu in je še vedno v nastajanju. Ne pozabite še na Hišo cvetja in Titovo grobnico ter muzej Nikole Tesle, vroče poletne dni pa se med lokalci pomešajte na “beograjskem morju” na Adi Ciganliji.

VANDRAJ priporoča // Organiziran dvodnevni oddih v Beogradu

Festivalska evforija: Novi Sad

Če je Beograd poln slovenskih žurerjev za novo leto, se ti poleti preselijo do Novega sada. Ta namreč od 5. do 9. julija gosti enega najodmevnejših glasbenih festivalov v regiji – festival Exit. Ko se zabava v znameniti Petrovardinski trdnjavi, ki je nekoč služila kot obramba proti Osmanskemu cesarstvu, malo umiri, pa se spočijete na Štrandu − najlepši rečni plaži v Evropi.

Meandri reke Uvac

Naravni rezervat Uvac privablja ljubitelje narave, kjer lahko s kanuji in kajaki uživajo na reki, planinarijo ali raziskujejo jame ter opazujejo beloglave jastrebe. Rezervat organizira tudi obiske jezera s katamaranom, del turistične ponudbe je tudi rekreativni ribolov, razgled na meandre Uvca pa šteje za eno najlepših panoramskih slik Srbije.

Osamljena hiška na Drini 

Nepregledni gozdovi, veličastni razgledi, jezera in soteska Drine je le nekaj osupljivih delov nacionalnega parka Tara. Eden od simbolov Bajine Bašte je osamljena brunarica, postavljena na skali sredi reke. Hiška na Drini se že pol stoletja upira naravi in med brzicami kar kliče po tem, da se o njenem obstoju prepričamo na lastne oči.

Kulinarični odklop

V Srbiji ne boste mogli ubežati vonju žganja, znanega tudi pod imenom rakija, seveda pa ne gre brez čevapčičev, kajmaka, ajvarja in bureka, poleg klasik poskusite še sarmo, čvarce (ocvirki), projo (koruzni kruhki), pihtije (meso in zelenjava v želatini) in legendarno Karađorđevo šniclo – ocvrte zvitke telečjega ali svinjskega mesa, polnjene s kajmakom.

VANDRAJ priporoča // Beograd: Kupon za dve nočitvi za dve osebi v Villi Forever 

*Srbija v središču Ljubljane*

Še preden dokončno organizirate letošnji poletni dopust, pa se v petek, 26. maja ustavite v središču Ljubljane, kjer bodo na Stritarjevi ulici med 13. in 16. uro predstavili turistično ponudbo Srbije – od festivalov, kulinarike, naravnih in kulturnih znamenitosti do zabavnih vsebin, ki jih Srbija ponuja. Ob 15. uri bo Stritarjevo ulico zavzel še orkester trubačev iz Guče – Dragačevske trube.

Vandraj priporoča // Razišči Srbijo z Megabonom

Foto: Shutterstock

Pobeg iz mesta: Kmetija v Prekmurju, kjer lahko hraniš alpake

Na obrobju krajinskega parka Goričko v Dolencih pri Šalovcih leži Kmetija Mali Raj in je še eden tistih kotičkov Slovenije, kjer si lahko privoščite kratek oddih v objemu prekmurske narave, kjer lahko ob gozdu opazujete divje živali kot so srne, jeleni in fazani.

Prav na tej kmetiji se pase več kot 170 različnih živali, med ovcami, burskimi in nemškimi kozami se znajde tudi osel, največja atrakcija pa so zagotovo alpake. Alpake so v Sloveniji prava redkost, Mali raj pa je ena redkih kmetij, ki se ukvarja z njihovo vzrejo. Te mirne in inteligentne živali na kmetiji lahko pomagate hraniti, preizkusite pa se lahko tudi v molži koz.

Vandraj priporoča // Družinski izlet v Prekmurje

Na turistični kmetiji od leta 2012 pridelujejo tudi kozje mleko, sire, sirne namaze, sirotko in albuminsko skuto. Sire v sodobni prekmurski sirarni pridelujejo tudi z dodatki orehov, drobnjaka, popra, bučnih semen, čilija, jedilnih konopljinih semen in toskanskih zelišč. Preizkusite jih lahko na kmetiji, po naročilu pa jih dostavijo tudi na dom.

Ljubitelji gozdnih poti boste tu našli nešteto mest za nabiranje borovnic, divjih jagod, gob in še česa, kolesarji pa si lahko na kmetiji sposodite kolesa za vožnjo po hribovitih ali ravnih poteh. In najboljši del? V Malem raju ponujajo tudi prenočišča. Že veste, kam greste na naslednji izlet?

Foto: Facebook/Turistična kmetija Mali raj

 

Slovenija s trajnostnim turizmom navdušila National Geographic

Leta 1950 je po svetu potovalo približno 25 milijonov mednarodnih turistov. Danes beležimo porast števila za kar štiridesetkrat – potuje namreč kar milijarda turistov letno, kar pa močno vpliva tudi na naše okolje, kvaliteto življenja ljudi ter naravne habitate drugih živih bitij. Obljudene turistične destinacije nemalokrat trpijo zaradi onesnaženosti, svetlobnega onesnaževanja in prevelikega števila obiskovalcev.

Mednarodna revija National Geographic je zato letos podelila nagrade za najbolj trajnostne destinacije sveta, imenovane World Legacy Awards. Slednje nagrajujejo države z najbolj trajnostnim turizmom, ki ohranjajo svoje naravno okolje za prihodnje generacije ter negujejo kulturno in naravno dediščino.

Med vsemi državami sveta, je National Geographic opazil Slovenijo in njen turistični trend, ki spodbuja zdravo življenje, gibanje v naravi in pristnost nacionalne kulture. Postavil jo je namreč na prvo mesto lestvice držav s trajnostnim turizmom, utemeljene na podlagi stotih trajnostnih indikatorjev, kot so avtentičnost, okolje, biodiverziteta, raznolikost kulture in drugi. Naša čudovita država je od stotih točk dosegla občudovanja vrednih 96 ter tako potrdila, da sodi v sam svetovni vrh destinacij, ki bodo v prihodnosti vse bolj in bolj popularne turistične točke.

National Geographic je posebej izpostavil dejstvo, da skoraj 60 odstotkov površine naše dežele prekriva gozd, v naši naravi pa živi preko 20 tisoč različnih rastlinskih in živalskih vrst, ki jih lahko opazujemo predvsem med gibanjem po skoraj neštetih gorskih poteh našega hribovitega reliefa.

Foto: Shutterstock

In Your Pocket: Ljubljana med top 10

Leto 2017 se je pričelo z dobrimi novicami o turističnih prihodih in prenočitvah domačih in tujih turistov v Sloveniji, saj začasni podatki Slovenske turistične organizacije (STO) kažejo močno rast v letu 2016, le-ti naj bi se povečali za več kot deset odstotkov od lanskih prihodov. Ta trend naj bi se nadaljeval tudi v letu 2017, saj so številne slovenske znamenitosti v svetu postale bolj prepoznavne, k temu pa so v veliki meri pripomogla tudi družabna omrežja in splet.
V povezavi s tem, pa ne gre zanemariti podatka, da je na globalni spletni strani vodnikov po mestih In Your Pocket, kjub majhnosti Ljubljana med top 10 mesti na svetu v letu 2016.

Med 200 mesti, ki jih pokrivajo mednarodni vodniki In Your Pocket, je mesto Ljubljana pristala na 6. mestu, s kar 4,27% spletnimi ogledi in se tako ob bok postavila številnim večjim mestom kot so Krakov, Praga, Varšava, Johannesburg in Bukarešta.

Top 10 mesta si sledijo:

1. Krakov
2. Praga
3. Varšava
4. Johannesburg
5. Bukarešta
6.  Ljubljana
7. Gdansk
8. Riga
9. Zurich
10. Vroclav

Tako visoka uvrstitev je dokaz, da gre za naraščajočo priljubljenost Ljubljane med turisti, k temu pa je veliko pripomogla tudi spletna stran In Your Pocket – Slovenia, kjer je predstavljenih preko 15 slovenskih mest, med njimi tudi Ljubljana, istoimenska družabna omrežja in prek aplikacije, kjer sta predstavljena mesta Ljubljana in Bled. Na omenjeni spletni strani in aplikaciji je mogoče najti obilo informaciji, ko načrtujemo svoja potovanja na želeno destinacijo.

Foto: Aleš Fevžer

Sezona, ki se Turčiji ne sme več ponoviti

Turistični delavci se namesto s preštevanjem zaslužka ukvarjajo z ugotavljanjem izgub. Država obljubila finančno pomoč.

Edino upanje za vse tiste, ki so se v prejšnjem letu v Turčiji – država je bila v tem času tarča bombnih napadov, poleg tega je doživela še neuspešen državni udar – ukvarjali s turizmom, je, da jim bo država nadomestila izpad dohodka. Od Istanbula do Ankare, od Antalye do Mardina se je namreč občutno zmanjšalo število turistov, tako da so bili v vseh panogah, povezanih s turizmom, prisiljeni zmanjševati število zaposlenih.

Po lanski sezoni se podjetja in organizacije, povezani s turističnimi dejavnostmi, namesto s preštevanjem zaslužka ukvarjajo z ugotavljanjem izgub. Bombni napadi, nemiri na jugovzhodu države in silovit poskus državnega udara, ki so mu sledile še aretacije v času izrednega stanja, so odgnali turiste. Po podatkih Zveze turških potovalnih agencij (Türsab) je imela Turčija lani za dve do dve in pol milijarde manj prihodkov od turizma, kot jih je imela v prejšnjih, turistično uspešnih sezonah.

Bombni napadi v Istanbulu, Ankari in drugih mestih so močno prizadeli vsa podjetja in družbe, ki se v tej državi ukvarjajo s turizmom. Junija je bilo v napadu domnevnih borcev Islamske države na glavnem letališču Atatürk v Istanbulu ubitih 45 ljudi, še veliko več pa je bilo ranjenih. Kot pravijo tamkajšnji turistični delavci, so se prve tovrstne težave pojavile neposredno po napadu. Samo v Istanbulu se je število turistov v hipu zmanjšalo za več kot četrtino. Razmere v turizmu so se še dodatno poslabšale po ponesrečenem državnem udaru 15. julija, v katerem je bilo ubitih najmanj 240 ljudi.

Napadi sprožili plaz odpovedi

Enainštiridesetletni Akif se že več kot dvajset let ukvarja s turizmom. Zdaj ima v lasti prijeten butični hotel Optimist v zgodovinskem jedru Istanbula. Kot je povedal, je število obiskovalcev upadalo že od začetka leta 2015, januarski samomorilski napad z bombami, ki se je zgodil le nekaj metrov stran od njegovega hotela in med katerim je bilo ubitih dvanajst Nemcev in en Perujec, pa je nato sprožil pravi plaz odpovedi.

»Zasedenost naših počitniških objektov letos ni nikoli presegla 30 odstotkov. Poleg tega zdaj sobe, za katere smo prej zaračunavali po 80 evrov, oddajamo za pičlih 25 evrov. S tem seveda ne pokrijemo niti osnovnih obratovalnih stroškov, celo takrat ne, ko smo polno zasedeni.«

Akif je še dodal, da so hotelirji po vsaki novi bombni eksploziji dobivali vse več odpovedi rezervacij. Po podatkih Zveze hotelirjev Turčije (Türob) je bila lani v primerjavi z istim obdobjem eno leto prej zasedenost hotelskih objektov tako julija kot avgusta, ki sta nekdaj veljala za turistično najuspešnejša meseca v letu, manjša za okoli 50 odstotkov.

Kriza je prizadela tudi vse druge dejavnosti, povezane s turizmom. Osemindvajsetletni Berk Eren, ki je šest let delal kot turistični vodnik po vsej Turčiji, je povedal, da se je število turistov korenito zmanjšalo po januarskem bombnem napadu na Trgu sultana Ahmeta v Istanbulu.

PREBERI še// Kako terorizem vpliva na potovanja

Okrevanje je izredno počasno

»Prej sem kot vodnik delal od 16 do 20 dni na mesec, včasih celo 25 dni. Zdaj v treh poletnih mesecih za vodnike skorajda ni bilo dela. Najhuje je bilo po junijskem napadu na letališču Atatürk. Ne le zato, ker je bil to zadnji udarec že tako opešanemu turizmu, temveč predvsem zaradi psiholoških posledic. Letališče je kraj, kamor sicer vsak dan zahajam zaradi turistov.«

Številni vodniki so ostali brez dela tudi zato, ker je svoj obisk v Turčiji prav tako odpovedalo kar nekaj velikih ladij za križarjenje. »Na takšnih ladjah pluje več kot 4000 potnikov in vsi ti ljudje potrebujejo vodnike. Zdaj za nas ni dela,« je še povedal Berk in dodal, da sta z ženo, ki je prav tako turistična vodnica, že začela razmišljati o tem, da bi se lotila kakšnega drugega dela.

Že pred lanskimi bombnimi napadi je turistični sektor, ki sicer prispeva okoli 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda, močno prizadel spor z Moskvo zaradi sestrelitve lovskega letala, saj so zaradi tega ruski turisti na veliko odpovedovali odhode v Turčijo. V Antalyi, ki so jo nekdaj imenovali »glavno mesto turistične Turčije« in kjer je kar 60 odstotkov gospodarstva povezanega s turizmom, se je število gostov v prvih osmih mesecih leta zmanjšalo za več kot polovico, število ruskih turistov pa celo za 95 odstotkov. Od takrat so se odnosi z Rusijo nekoliko izboljšali, vendar turistični sektor še vedno okreva zelo, zelo počasi.

A Antalya še zdaleč ni edino obmorsko letovišče, ki doživlja poslovno krizo. Priljubljena letovišča, kot so Fethiye, Kemer ali Belek, imajo prav tako velikanske izgube. V številnih restavracijah in hotelih so morali zmanjšati število uslužbencev, veliko turističnih in gostinskih objektov pa letos sploh ni odprlo svojih vrat. V Alanyi je v lanski sezoni ostalo zaprtih več kot 30 odstotkov hotelov. Cumali Bora, prodajalec ročno izdelanih mil, ki je, kot je povedal, s svojimi izdelki nekdaj preskrboval celo nekdanjega britanskega premiera Davida Camerona, je novinarjem povedal, da se je prodaja v pretekli sezoni zmanjšala za več kot polovico. Junija se je na prvih straneh časopisov znašlo letoviško mesto Bodrum, v katerem sta se sprla lastnika trgovin, ki sta hotela vsak v svoj lokal zvabiti dva turista. Vse skupaj se je končalo s pretepom, v katerega je bilo vpletenih petdeset ljudi.

Na jugovzhodu države, kjer med prebivalci prevladujejo Kurdi in kjer so se začeli s turizmom resneje ukvarjati šele pred nekaj leti, se je ta razvoj nenadoma ustavil, ker se je prekinil dveletni mirovni proces med oblastjo in Kurdsko delavsko stranko. Potem ko so se na tem območju znova začeli oboroženi spopadi, je britansko zunanje ministrstvo svojim državljanom svetovalo, naj nikar ne odhajajo na jugovzhod Turčije. V Mardinu, zgodovinskem mestu, ki stoji na vrhu hriba, v katerem so imeli v hotelih leta 2014 stoodstotno zasedenost, si zdaj na vse mogoče načine prizadevajo pritegniti vsaj kakšnega turista.

PREBERI še // Istanbul, mesto za vsakogar

Obupani obrtniki in trgovci

»Manjši obrtniki in trgovci so obupani,« je povedal srebrar, ki ima lokal na eni od glavnih ulic Mardina. »Zdaj Mardin v novicah omenjajo zgolj v zvezi z oboroženimi spopadi, čeprav je v mestu povsem varno.«

Na velikem Trgu sultana Ahmeta, ki velja za glavno zanimivost Istanbula, je več kot tri tisoč trgovin, ki jih je nekdaj obiskalo pol milijona turistov na dan. Zdaj so nakupovalne ulice tega 550 let starega trga skorajda prazne.

Dvainštiridesetletni Alper, ki se že več kot dvajset let ukvarja s prodajo preprog, pravi, da se je reka turistov, ki se je nekdaj zlivala na trg, zmanjšala na polovico.

»Včasih smo vsak dan prodali za 2000 lir preprog. Zdaj ves mesec ne zaslužimo niti polovice tega denarja. Tekače, ki smo jih nekdaj prodajali po 700 lir ali več, zdaj ponujamo po polovični ceni. Prodajamo jih po ceni, po kateri smo jih kupili, da si lahko vsaj deloma povrnemo stroške.« Zaradi slabih poslovnih rezultatov je moral julija odpustiti enega od svojih uslužbencev, zdaj pa se boji, da bo moral do konca leta trgovino preprosto zapreti. Njegova stara družinska trgovina preprog deluje v slikovitem obmorskem kraju Datca, kjer so se nekdaj redno ustavljale velike ladje za križarjenje iz Evrope. Zdaj tukaj ni več turistov in trgovci so ostali brez dela.

Petdesetletni Ömer, ki se prav tako ukvarja s prodajo preprog in ki na Velikem bazarju dela že od svojega devetega leta, pravi, da jim še nikoli ni šlo tako slabo.

»Turčija je že v preteklosti doživljala različne krize, vendar trgovci še nikoli niso bili v tako hudem položaju kot letos. Vsi smo v dolgovih. Moramo skrbeti za svoje družine. Težava je tudi, da ne moremo plačati obrtnikom, ki nam prodajajo svoje izdelke, tako da so se tudi ti znašli v hudih težavah.«

Subvencionirali bodo tudi polete

Turška vlada je pred kratkim napovedala ukrepe, s katerimi naj bi opešanemu turizmu pomagali, da se znova postavi na noge. »Turistična industrija je še posebej odvisna od subvencij,« je na enem od mednarodnih srečanj v Nemčiji dejal turški minister za turizem Nabi Avci. »S predstavniki turizma se bomo dogovorili o konkretnih ukrepih in o vsem skupaj že v prihodnjih dneh obvestili javnost.« Pred kratkim so potrdili, da bodo subvencije za polete v pet priljubljenih obmorskih letovišč, kot so Antalya, Izmir ali Dalaman, veljale vse do konca leta. V prihodnjih dneh naj bi javnost seznanili tudi z vsemi preostalimi ukrepi, ki jih nameravajo uvesti v tem sektorju.

Ahmed Kökler, ki je bil lani januarja imenovan za predsednika poslovnega odbora Velikega bazarja, je obljubil, da bo sprožil kampanjo, s katero si bo prizadeval po vsem svetu znova vzbuditi zanimanje za to nakupovalno središče, ki je bilo nekdaj med turisti izredno priljubljeno.

»Z vsemi svojimi močmi si prizadevamo za to, da bi naš bazar povzdignili v kulturno, trgovsko, zgodovinsko in turistično središče,« je poudaril v izjavi za turška sredstva javnega obveščanja.
Trgovci, ki na bazarju prodajajo različne izdelke, pa so vse bolj nestrpni. Upajo, da jim bo vlada ponudila pomoč, s katero jim bo uspelo premostiti to neugodno obdobje, in da jim zaradi pomanjkanja dela ne bo treba zapreti trgovin. »Med ukrepi, ki bi nam lahko bili v pomoč, naj omenim odpis dolgov, brezobrestna posojila in nižje davke. Če se ne bo v kratkem nekaj korenito spremenilo, bomo vsi po vrsti propadli,« pravi Ahmet Kökler.

Članek je bil objavljen v Tripu in je povzet po pisanju Guardiana.

Ni treba daleč, Slovenija ponuja ogromno lepega

Ničkolikokrat se zgodi, da se pogovor o potovanjih, izletih in pohajkovanju po našem planetu začne z vprašanjema »kam?« in »kje?«. Odgovori so velikokrat izjemni in zelo različni ter s strani spraševalca zanimivi, do trenutka, ko nekdo odgovori, da je bil na izletu ali dopustu v Sloveniji.

Številni mladi se pri tem zdrznejo in vprašajo dotično osebo, če je upokojenec in zakaj prav Slovenija. Tako med njimi vlada razmišljanje, da je Slovenija zgolj za starejše, ki se z avtobusom odpravijo do različnih kotičkov naše domovine, kjer kaj dobrega popijejo ter pojejo, pri čemer po navadi poslušajo narodno-zabavno glasbo. Poleg tega moraš, če si »in«, potovati čim dlje iz Slovenije, saj se edino tam dogajajo prave stvari in lahko veliko več vidimo ter doživimo. Mladina torej izbira Avstralijo, Peru, Indonezijo itd. Pa mora biti temu res tako?

Začnimo že v šolah

Ob tem se mi poraja vprašanje ali številni res ne poznajo dovolj lastne domovine, njenih neokrnjenih naravnih lepot ter zgodovine in zgodb, ki jim jih ta ponuja. Vzroke za to lahko iščemo na različnih koncih, začenši z velikokrat suhoparnim poučevanjem zgodovine v osnovnih in srednjih šolah, kjer učitelji med poukom podajajo zgolj letnice in ponavljajo zgodovinska dejstva, ne da bi ta postavili v nek širši kontekst in jih učencem podali kot zgodbo, ki bi lahko spominjala na kak film o zgodovinskem spektaklu ali akcijski film, ki je mladim dandanes vsekakor bliže kot suhoparna monotonost dejstev. S tem zgodovina ne bi nič izgubila, temveč bi zgolj pridobila mlade nadobudneže, ki bi brskali po njej in se iz nje česa naučiti.

slovenija_shutterstock_467528636

Del odgovornosti za izletniško odklonilnost do Slovenije nosi tudi stroka, tako akademska kot turistična, ki nadaljuje tradicijo monotonega ter preživelega podajanja zgodovine in zgodb naše domovine. Vsak, ki pohajkuje po Sloveniji se ničkolikokrat sreča z monotonimi ter nezanimivimi informacijskimi tablami, ki prej odbijajo kot privlačijo, če kraj in tablo, zaradi slabe označenosti ali vzdrževanja sploh najde. Ali pa naleti na muzej, kjer vlada smrtna tišina in so na ogled v vitrinah postavljeni izjemni predmeti brez zgodbe in konteksta, pri čemer si lahko predmet razlagamo samo s pomočjo lastnega znanja, domišljije ali z omejenimi podatki iz informacijskih razlag. Velikokrat pa se zgodi, da naletimo tudi na zaklenjena vrata številnih cerkva in zgodovinskih zgradb, pri čemer ni v okolici nobene informacije, na koga naj se obrnemo, če si želimo zgradbo ogledati. Si to kraji polni zgodb in zgodovinskega pomena res zaslužijo?

So izjeme in te so izjemne

Nekateri kraji, njihovi prebivalci in lokalna turistična društva kažejo, da temu ni tako in so poskrbela za zelo dobe in izvirne primere zgodovinsko-turistične ponudbe. Tako mi, v hipu, na misel, brez posebnih preferenc ali prednosti, pridejo: zavod Parnas iz Roba, v občini Velike Lašče, ki so s svojo geološko potjo v Kobilji curek združili več znanstvenih disciplin in prikazali, da lahko naravno in zgodovinsko dediščino podamo obiskovalcu na več zanimivih in poučnih načinov; Galerija-Muzej Lendava, ki z gostujočimi razstavami akademsko priznanih avtorjev ter s svojimi odmevnimi likovnimi delavnicami oziroma kolonijami, privabljajo številne turiste in omogočajo tudi samemu mestu turistični zagon; Skupina STIK (Arheofakt), ki s svojimi številnimi dejavnostmi po vsej državi popularizirajo arheologijo in med katerimi je za širšo javnost najbolj zanimivo predvsem rekonstruiranje ter podoživljanje daljnih zgodovinskih obdobji; Fundacija Pot miru v Posočju, ki je na tej tematski poti uspešno združila Slovenijo in Italijo, kakor tudi pohodništvo in zgodovino Soške fronte. To so le nekateri izmed svetlih primerov.

Zato vsem, ki jih veseli raziskovanje ter doživljanje nekaj novega, skozi zgodovinsko prizmo, polagam na srce, da skupaj podpremo dobre prakse ter s kritičnim, a pozitivnim mišljenjem pokažemo pot tistim, ki so šele na poti do uspešnega prikaza zgodovine ter tako oživimo in iz pozabe potegnemo zanimive zgodbe, ki se bodo nekaterim zdele zanimivejše kot tiste, ki jih lahko doživijo daleč stran od Slovenije.

slovenija_shutterstock_486352519

Spomnimo se Karla X. Francoskega, ki je za svoj zadnji dom izbral Frančiškanski samostan na Kostanjevici pri Novi Gorici, in mu s svojim obiskom in zavedanjem zagotovimo, da se njegova poslednja želja tudi v prihodnje uresničuje, ter da njegovi posmrtni ostanki ne gredo nazaj v Francijo, katera sicer zelo neutemeljeno, zahteva svojega poslednjega kralja. Obiščimo eno najpomembnejših železnodobnih najdišč v Evropi – Most na Soči, kjer nas pričakuje izjemna učna pot (Čez Most po modrost) in pokukajmo v življenje naših prazgodovinski (in kasnejših) prednikov. Ne pozabimo antične Petovione, ki je za časa obstoja bila svetovljansko mesto, ter po številu prebivalcev večja kot antični London (Londinium) in Dunaj (Vindobona). London je po številu prebivalcev Ptuj prekašal šele v srednjem veku (14. stoletje)!! Zagotovimo, da bo srce grofa Hanna Auersperga-Turjaškega, shranjeno na gradu Turjak, še naprej bílo. In nenazadnje odgovorimo na vprašanje zakaj se v grbu Škofje Loke »skriva« temnopolt moški.

To so le nekatere zgodbe, ki jih lahko postavimo ob bok komercialno uspešnejšim tujim. Podprimo in osvežimo jih, naučimo se česa iz njih, predvsem pa se končno zavejmo, da sosedova trava ni vedno bolj zelena!

Svoje mnenje z bralci portala Vandraj deli Tadej Curk.

Foto: Shutterstock

Sedem trendov, ki spreminjajo turizem

Turistični sejmi, konference in združenja vedno znova nakazujejo na spremembe, ki se dogajajo v turizmu. Izpostavljamo sedem  trendov, ki so vedno bolj očitni v turistični industriji.

Kolesarjenje je nov golf

V iskanju najlepših golf igrišč, golfisti veliko potujejo. Sedaj raznolike kolesarske poti k potovanjem spodbujajo kolesarje. Številni turistični ponudniki so v svoje akcije vključili potovanja, ki so narejena izključno po meri kolesarja.

Potovanje z družino

Vedno več mladih družin se zaveda, da nikakor ni potrebno počitnic preživljati na najbližji obali. Potovanja z otroki so lahko prav tako aktivna, kot prej, ko smo potovali sami ali v dvoje. Izjemno priljubljena pa so tudi potovanja treh generacij, ki se odločajo za križarjenja, safarije ali trekinge.

Na udobna potovanja lahko kar pozabimo

Vedno več ljudi si na potovanjih želi čim več doživetij, avantur in akcije. Pozabi na poležavanje na ležalniku, vsi ostali smo aktivni! Razlog za to se skriva tudi v tem, da zdaj potujemo v države, o katerih naši stari starši niso morali niti sanjati. In ko smo že tako daleč, bomo seveda skušali doživeti čim več.

Tudi na potovanju želimo živeti zdravo in vlagamo vase

Mladi zdrav življenjski slog ohranjajo tudi na potovanjih, hkrati pa preizkusijo lokalne welness ponudbe, se udeležujejo športnih aktivnosti, meditirajo z domačini …

Preizkušanje lokalne hrane

Konec je iskanja restavracij z Michelinovimi zvezdicami, sedaj se stavi na avtentičnost, domačnost in sproščenost. Lokalna oštarija bo povsem v redu!

Več kot prenočišča

Popotniki iščejo prenočišča, kjer bodo dobili dodatne informacije o mestu, cenijo nasvete zaposlenih in pričakujejo priporočila.

Vodiči z vsebino so najboljši

Tisti vodiči, ki znajo poskrbeti za zanimivo vsebino in znamenitosti predstaviti skozi zgodbe so všeč prav vsem generacijam.

Foto: Shutterstock

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.