Slovenija med najbolj varnimi državami na svetu

Global Peace Index je na lestvici najbolj varnih držav v Evropi in po vsem svetu Slovenijo v Evropi umestila na visoko peto, na globalni ravni pa osmo mesto.  

Slovenija ni priljubljena destinacija zgolj zaradi njenih lepot in razgibane pokrajine. Obiskovalcem je všeč tudi na račun varnosti. Odlična umestitev na omenjeni lestvici ponovno potrjuje, da je Slovenija ena najbolj varnih turističnih destinacij na svetu.

Peti najvarnejši v Evropi in osmi najvarnejši na svetu

Letošnja raziskava Global Peace Index (GPI) je zajela 163 držav. Med njimi pa se je Slovenija znašla na odličnem 8. mestu. V Evropi se uvrščamo na 5. mesto najbolj varnih držav.

Najvarnejša je Islandija

Najboljše rezultate dosegajo evropske države z Islandijo na čelu, ki ostaja najvarnejša država na svetu. Slovenija je od lani izboljšala uvrstitev na lestvici in se uvrstila na 8. mesto.

Od sosednjih držav je višje le Avstrija, ki se nahaja na 4. mestu. Madžarska se nahaja na 21. mestu, Hrvaška na 28. mestu in Italija na 39. mestu.

Raziskava GPI ocenjuje miroljubnost oziroma varnost držav na podlagi meril, ki se nanašajo na izvoz orožja, število zapornikov, delovanje državnih organov in kriminaliteto. Več si lahko preberete tukaj.

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE: Ptuj in Ljubljana: Mesti, ki gresta Britancem težko z jezika

Gorenjca, ki živita v Švici: “Slovenci se pogosto ne zavedamo, kako lepa je Slovenija in kako dobro se v njej živi”

Tokrat sem klepetala s parom, ki se je iz Slovenije izselil pred sedmimi leti. Kam? V Švico. Njun življenjski slog pa pestrem delavniku navkljub ostaja avanturističen. Ljubita potovanja, pišeta pa tudi popotniški blog, ki ga spremljajo mednarodni ljubitelji dogodivščin. Kdo sta torej Sonja in Jernej?

Kako bi se predstavila tistim, ki vaju še ne poznajo?

Sva Jernej in Sonja, dokaj povprečna predstavnika ljudi, ki izhajajo iz gorenjskih koncev Slovenije. Torej, rada sva v naravi, rada imava gore in jezera, ne marava pa krajev, kjer je preveč ljudi na kupu. V prostem času zelo rada potujeva in iščeva oddih od vsakdanje rutine, kar dokumentirava tudi na blogu. Sprva je bila ideja le nekakšen digitalen fotoalbum, a je blog kar lepo rastel in je sedaj pravzaprav že služba ob službi. Najin dolgoročen načrt je doseči čimvišjo stopnjo svobode v vsakdanu in se osvoboditi vsakodnevne rutine dela v pisarni. Najin blog je definitivno pomemben kos te sestavljanke.

Že skoraj 7 let živita in delata v Švici. Kaj vaju je odneslo tja?

V času pred odhodom v Švico sva živela v zgornjem nadstropju pri Sonjinih starših, življenje je bilo OK, a ves čas naju je vleklo nekam v tujino. Ker ima Sonja po mamičini strani Švicarsko državljanstvo in posledično tudi tekoče govori švicarski dialekt, je bila naslednja poteza dokaj predvidljiva. Sonja je že iz Slovenije dobila službo v bližini Züricha, Jernej pa je najprej še zaključil študij in se nato začel intenzivno učiti nemščino ter hkrati iskati službo. Na začetku je bilo težko, saj je na trgu v Švici veliko več konkurence kot v Sloveniji, a s časom se je vse uredilo.

Katere so prednosti in kakšne so slabosti življenja ter dela v tej deželi?

Prednosti so definitivno infrastruktura – vse od javnega prevoza do letališča, narava je čudovita, karierne možnosti so odlične in na splošno je vse zelo dobro urejeno. V povprečju ima posameznik tudi veliko več kupne moči v primerjavi s Slovenijo. Zanimivo je tudi, da predvsem v Zürich-u človek spozna ljudi iz vsega sveta in s tem širi svoja obzorja. In seveda, ne smeva pozabiti na sir (smeh).

Po drugi strani pa je veliko manj prostega časa, dela se dlje – 42 urni tedenski delavnik, malica ne šteje kot delo, tempo na delu je višji, veliko je konkurence. Prav tako je država po površini le 2x večja od Slovenije, ima pa 4x več prebivalcev, tako da je na cestah kljub odličnemu javnemu prevozu veliko prometa. Zanimivo je tudi, da imajo vsi Švicarji že splanirane vse vikende za kakšne 3 mesece vnaprej, na kar se še vedno nisva privadila. Sama namreč rada zelo spontano preživljava prosti čas. Zdi se nama tudi, da so pogoji za mlade družine v Švici veliko slabši kot v Sloveniji – od porodniške do stroškov varstva.

Kolikšen del leta preživita na potovanjih in kako izbirata naslednjo destinacijo?

Veliko potovanj v kakšna evropska mesta opraviva kar čez vikende, včasih si vzameva kakšen dan dopusta, včasih združujeva s prazniki, povprečno pa na leto poskusiva realizirati še nekaj »večjih« potovanj – za 2 ali 3 tedne. Načeloma imava vsak po 5 tednov plačanega dopusta, po novem si 2 tedna lahko tudi »dokupiva« in dodatno lahko še koristiva nadure (teh je ponavadi kar veliko).

Kar se tiče destinacije pa nimava nekega algoritma, ponavadi iščeva lokacije, ki niso preveč obljudene in kjer lahko tudi nekaj doživiva – surfanje, hribi, joga, živali … Velikokrat ima vpliv tudi trenutna cena letalske vozovnice – če najdeva kaj ugodnega in nama je destinacija všeč, karto kar kupiva, potem pa šele začneva razmišljati, kaj točno bi lahko tam počela. Kdaj pa je izbira destinacije posledica sodelovanja s kako turistično zvezo.

Kje smo vaju ujeli tokrat?

Trenutno sva doma, v čudoviti zeleni vasici, kakšnih 10 kilometrov iz središča Züricha. Poleti sva zelo rada kar v Švici, saj je narava res čudovita in država nudi ogromno možnosti za kolesarjenje, plavanje v jezerih, pohodništvu, SUP-anje, itd.

Pozimi pa je ravno nasprotno. Zime so namreč v Zürich-u dokaj depresivne – ni snega, sta pa megla ali oblačno vreme. Na smučiščih je za vikende neverjetna gneča. Takrat jo rada kam popihava.

Kako dolgo ustvarjata svoj blog in kaj je bil povod za zapisovanje popotniških vsebin?

Blog je najprej pisala samo Sonja, začela je leta 2015. Prvotna ideja je bil torej le nekakšen digitalen dnevnik dogodivščin. A ker je stran organsko rasla in posledično dobivala vedno več obiska, sva počasi oba začela investirati vedno več truda in časa.

Katera je najbolj brana objava vseh časov na vajinem blogu?

Načeloma so najbolj obiskane objave o pohodništvu in o malo manj znanih državah.

Kaj počneta, ko ste doma?

Počivava v viseči mreži in poslušava podcaste. Ko se spočijeva, pa poskusiva čimveč časa preživeti zunaj – kolo, hoja v hribe, SUP, slackline, trampolin, namizni tenis, včasih samo sprehod po gozdu v domači vasici. Vse, kar služi kot protiutež sedenju v pisarni. Seveda pa gre kar nekaj časa tudi za ustvarjanje novih vsebin na blogu in pridobivanje digitalnih znanj.

Na kakšen način si financirata svoje poti? Z blogom tudi služita?

Poti si večinoma financirava iz lastnega žepa, a imava za sabo tudi že nekaj sodelovanj s hoteli, surf kampi, zvezami ipd. Z blogom tudi služiva, predvsem od t.i. affiliate marketinga, gostujočimi prispevki in sodelovanji s podjetji.

Kdaj bloganje iz hobija preraste v posel? Kako to uspeva vama?

Bloganje v posel preraste, ko začneš večino prostega časa namenjati za to, to pa dejansko obradi sadove. Ker oba ob bloganju tudi delava, je to včasih seveda težko, a se trudiva čez vikende odgovoriti na vse e-maile ter kar se da pogosto objavljati novo in svežo vsebino. Po eni strani je blog odlična motivacija, da se ne zasediva na kavču pred TV in narediva izlet.

Kdo so vajini bralci? Prevladujejo Slovenci ali tujci?

Ker večinoma piševa v angleščini, najini bralci prihajajo iz vsega sveta, prevladujejo pa Američani, Angleži, Švicarji, Nemci in Slovenci. Nekaj objav je Sonja prevedla tudi v nemščino, kjer pa potem logično prevladujejo Nemci.

Na katerem kontinentu se počutita najbolj domače? Zakaj?

Najbolj domače se počutiva v Evropi, saj sva večino svojega življenja tukaj, ampak najbolj pa nama je pri srcu Afrika. V Afriki je življenje nekako še bolj prvenstveno, živali so res neverjetne, obenem pa se človek tudi zaveda vsega razkošja, ki ga uživamo v Evropi.

Imata na potovanjih tudi kaj stikov z lokalci? Kje so vama najbolj prirasli k srcu?

Ker se izogibava luksuznih hotelov, imava kjer je le mogoče stik z domačini. Zelo so nama pri srcu Afričani (mogoče specifično Namibijci), saj so kljub neidealnim razmeram načeloma bolj nasmejani kot smo mi. Prav tako nama ugajajo Finci, saj so po vrednotah zelo podobni Gorenjcem, a hkrati tudi zelo unikatni in odtrgani. Ampak, klišejsko, se je zelo zanimivo pogovarjati z ljudmi iz vsega sveta, vsak ima svojo zgodbo, svoj pogled na svet. In prav to je čar potovanja – razumevanje situacije ljudi, ki imajo za sabo popolnoma drugačno zgodbo.

Si predstavljata potovanje, na katerem ne naredita niti ene fotografije?

Po pravici povedano, verjetno ne. Se pa strinjava, da je današnja obsesija s Facebookom, Instagramom in podobnim resen problem današnje družbe. Na žalost sva podlegla tudi midva, čeprav se zavestno boriva proti temu. Obenem pa je to na žalost tudi realnost bloganja. Prav tako naju motijo algoritmi na socialnih omrežjih, ki te silijo k vsakdanji uporabi in določenim tipom slik – slike z obrazom so preferirane in posledica je, da je Instagram poln selfijev, kar je dolgočasno.

Kakšen tip popotnikov sta?

Z leti se počasi spreminjava. Včasih sva veliko letala okoli in spala na nočnih avtobusih, da bi izgubila čim manj časa, sedaj pa si rada ogledava kakšno stvar manj, a nisva vedno pod stresom. Na kratko, starava se. Še vedno pa se izogibava hotelov in luksuzu oziroma udobju – še vedno rajši spiva na kavču pri zanimivih domačinih kot v hotelu. Jernej ima včasih krize in gre za 3 tedne brez spremstva hoditi v Nepalske gore. Ali pa odideva za kak teden v joga detox kamp, da se popolnoma odklopiva.

Katere destinacije bi priporočila za poletni oddih v prihajajočih mesecih?

Kiev, Ukrajina, Azorski otoki, Portugalska, Lofoti, Norveška, Ferski otoki

Top 3 jedi, ki sta jih spoznala po svetu?

Čeprav ni ravno jed, je na prvem mestu definitivno okusna vietnamska kava. Sledita »Mofongo« iz Portorika in »Khinkali« iz Gruzije.

Najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?

Dejansko sva imela do sedaj večinoma pozitivne izkušnje, mogoče je bila najslabša izkušnja prestavljen let iz Namibije, kjer sva poleg 8-urnega stanja v vrsti po letališčih domov prišla 2 dni prepozno. Ampak to bi se lahko klasificiralo kot t.i. »first world problem«. Mogoče še zastrupitev s hrano v Maroku in to ravno na nočnem avtobusu. Ostalo si lahko predstavljate.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

Včasih se nama zdi, da imajo nekateri o določenih destinacijah popolnoma napačne predstave, predvsem, kar se tiče varnosti in domačinih. Prav tako sva sama živ dokaz, da se lahko tudi brez planiranja in organiziranih aktivnosti zelo dobro potuje, kar je za nekatere popolnoma nepredstavljivo. Ampak ljudje smo si pač različni.

Pa o popotniških blogerjih?

Misliva, da se večina ne zaveda, koliko dela in truda stoji za vsakim blogom, vsako objavo, vsako Instagram fotografijo. Obstaja kar nekaj blogerjev, ki so izgoreli. Obenem pa je za uspešen blog potrebno tudi ogromno znanja na področju spletnega marketinga in spremljanja digitalnih trendov.

Kaj pa menita o splošnih prepričanjih o tem, kako se ob selitvi iz Slovenije – sploh v deželo, kot je Švica – cedita med in mleko?

Misliva, da se večina Slovencev ne zaveda, kako lepa je Slovenija in kako dobro se v Sloveniji živi. Vsaka država ima svoje prednosti, nekje je več poudarka na prostemu času, nekje pač več na karieri.

Katerih življenjskih lekcij so vaju naučila potovanja?

Težko je izpostaviti točno lekcijo, ampak lahko pa rečeva, da bi bila brez potovanj definitivno drugačni, veliko manj razgledani osebe, kar je seveda kliše, ampak drži. S širjenjem obzorja sva postala bolj tolerantna in strpna do ljudi.

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenita drugim popotnikom?

Čimmanj spoznavanja dežele skozi lečo kamere / fotoaparata.

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešata?

Slovenijo (smeh).

HITRIH 6

Najljubša država: Jernej – Finska ali Norveška, Sonja – Namibija ali Svaziland

Najljubše mesto: Jernej – Tórshavn, Sonja – Tel Aviv ali Tbilisi

Najljubša plaža: Jernej – Filipini (white beach, Port Barton), Sonja – Sejšeli (Anse Boudin)

Najljubša kulinarika: Jernej – Peru, Sonja – Vietnam

Naljubši način transporta: Jernej – kolo, Sonja – SUP

Najljubši jezik: Jernej – finščina, Sonja – španščina in norveščina

Sonji in Jerneju lahko sledite na blogu My Hammock Time ali na Instagramu.

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!   

 

Manca Korelc, tisto dekle, ki s kolesom obiskuje vsa slovenska jezera

Veste, koliko jezer imamo v Sloveniji? 100, 200, 1000? Več! V tokratnem Vandraj intervjuju sem klepetala z Manco Korelc, športnico in podjetnico, ki stoji za projektom Moja jezera. Njena energija je neusahljiva in kar malo nalezljiva, kar boste zaznali že ob prvem stiku z njo – če vam slučajno že njen projekt ni dovolj dober dokaz tega.

Cilj njenega projekta Moja jezera je obiskati, raziskati in popisati vsa slovenska jezera. In to kar s kolesom. Ko sva govorili, jih je obiskala že 793, a glede na njeno aktivnost in tople pomladne dni, ki nas razvajajo, se je številka vmes zagotovo že povečala. Manca prihaja iz Kočevja, zato je odgovor na vprašanje, katero jezero je njej najljubše, jasen. Kočevsko, seveda! “Na naše jezero me veže cel kup krasnih spominov,” mi je pojasnila svojo izbiro. Kdo je torej Manca?

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?

Sem Manca, izjemno energična podjetnica, raziskovalka jezer, predavateljica in športnica, ki jo definira nenehna želja po napredovanju na vseh področjih. Rada premikam svoje meje, saj je zunaj cone udobja je najbolj zanimivo.

Pomladi 2017 ste zagnali projekt Moja jezera, v sklopu katerega želite obiskati vsa slovenska jezera, bajerje in ribnike. Teh je v resnici ogromno in ne obsegajo zgolj Bleda, Bohinja, Jasne in Zbilj… Do zdaj ste jih obiskali že 793. Koliko izletov je še pred vami?

V tem trenutku je na spletni strani že 793 jezer. Načrtujem vsaj podvojiti to številko.

Manca na domačem Kočevskem jezeru – njej najljubšem.

Uradne številke, koliko takšnih voda imamo v Sloveniji, pravite, da sploh (še) ni. Torej boste s projektom in popisom postavili še en pomemben mejnik?

Uradna številka je okoli 1300, neuradno (ki tudi ni popolno) število vseh oblik stoječih voda je mnogo višje. Z raziskovanjem v projektu sem ugotovila, da so jezera (bajerji, mlake, ribniki, kali ipd.) izjemno nestanovitni, zato je nemogoče določiti enoznačno številko. Geografija pravi, da vsako jezero nekoč izgine, tako da sploh ne moremo govoriti o eni številki.

Oktobra 2019 napovedujete tudi izid knjige o jezerih Slovenije. Boste do takrat torej obiskali vse, ki jih imate v načrtu?

Izid knjige smo nekoliko prestavili. Do knjige bom zagotovo obiskala vsa, ki bodo opisana v knjigi, bo pa še vedno premalo časa za vse. Sicer pa veste, Moja jezera že davno ni več projekt, ampak način življenja. Težko si predstavljam, da jih bom kdaj nehala odkrivati.

Ste si ob zagonu projekta predstavljali, da bo zrasel v kaj tako velikega?

Vedela sem, da bo velika zgodba, nisem pa pričakovala, da bo tako hitro dosegla toliko ljudi. Prvo leto sem bila z jezeri v ogromno medijih: spletnih, tiskanih, radiu in TV, za kar sem izjemno hvaležna.

Do jezer se najraje podate kar s kolesom. Koliko kilometrov imate torej za sabo, denimo v lanskem letu?

Za sabo imam z jezeri okoli 3500 kilometrov. Natančne številke žal ne morem podati, saj so mi pred kratkim ukradli kolo, na katerem je bil tudi števec.

So naše ceste primerne za kolesarje?

Za kolesarjenje je treba izbirati manj prometne ceste, saj zna biti sicer kar nevarno. Vesela sem, da se v Sloveniji gradi vse več kolesarskih stez, ki odpirajo vrata kolesarskemu turizmu.

Planšarsko jezero na Jezerskem

Slovenci vse več potujemo, pogosto pa se zgodi, da gremo prek meja še preden smo uspeli dodobra raziskati domovino, ali pa niti ne vemo, kaj vse v njej zamujamo. Se vam je še pred samim projektom kdaj zgodilo, da ste želeli na izlet, pa niste imeli ideje, kam? 

Lahko rečem, da sem tudi sama pred projektom Moja jezera izbirala bolj znane kraje, kot so Bled, Bohinj, Posočje ali morje. Šele ta mi je pokazal, kako malo sem vedela o Sloveniji! Pa še toliko je neodkritega. V samo dveh letih sem poleg jezer našla številne slapove, izvire, gradove, razgledne točke … Obožujem Slovenijo in njene male skrite kotičke.

Nam lahko zaupate top 3 jezera po vašem izboru za miren sobotni izlet? 

Samo 3 jezera? Težko nalogo ste mi dali. Naj poskusim: Planšarsko jezero na Jezerskem, Lovrenška jezera na Pohorju in Bukovniško jezero v Prekmurju.

Projekt ste začeli povsem sami, od iskanja jezer, načrtovanja poti, do fotografiranja in popisovanja ter seveda osveževanja spletne strani. Še vedno vse počnete sami? 

Tako je, še vedno sem v projektu sama.

Lovrenška jezera na Pohorju

Kadar ne kolesarite v smer jezer, ste sicer digitalna marketingašica. Mislite, da bi projekt – kljub odlični ideji – dosegel tako dobro izvedbo, če bi se ga lotil nekdo, ki marketinga nima v malem prstu? 

Dobro vprašanje. Verjamem, da mi znanje digitalnega marketinga zelo pomaga, pa vendar mislim, da so za moj uspeh ključno tudi moja konsistentnost, želja po ustvarjanju vsebin in deljenju z vsemi vami ter smisel za iskanje priložnosti za razvoj projekta. Znanje digitala je veliko lažje pridobiti kot ta neusahljivi drive, ki me determinira kot celotno osebnost, ne samo za Moja jezera.

Kaj je ključ za grajenje odzivne in zveste baze sledilcev na družbenih omrežjih? 

Konsistentnost – to najbolj poudarjam na vseh svojih predavanjih – pa tudi dobra unikatna vsebina, odzivnost na komentarje in pripravljenost, da v vsak košček vsebine dodaš delček sebe.

Kakšne odzive in poslovne priložnosti so vam prinesla Moja jezera?

Odzivi so neverjetno lepi z vseh strani, v prvem letu sem z nekaj blagovnimi znamkami sodelovala. Z nekaterimi sodelujem še danes. Nekaj nalepšega pa se mi zdi, ko se z ljudmi pogovarjam na kakšnih dogodkih in me prepoznajo po jezerih. Takoj imamo čudovito temo za pogovor. Če pa še ne poznajo projekta in ga omenim, se nasmejijo in ga pohvalijo. Asociacija Manca in jezera se mi zdi izjemna.

Jezero koča pri Planini

Na katerega od svojih projektov ste najbolj ponosni?

Mislite na splošno? Najbolj sem ponosna seveda na Moja jezera, saj je iz moje ljubezni do jezer prerasel v življenski slog, ki me uči o življenju z vseh dimenzij. Izjemno sem ponosna tudi na svojo podjetniško pot, ki se krasno razvija. Vse svoje projekte ustvarjam z željo po napredovanju in predajanju znanja drugim.

Vodotočno jezero

Foto: Manca Korelc/Moja jezera

Manci in njenem raziskovanju Slovenije lahko sledite na spletni strani Moja jezera ali pa jo spremljate na Instagramu.

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!   

Preberite še: Slovenski par, ki se je s terencem podal na polletno potovanje po Južni Ameriki

Bohinj in Piran na lestvici neverjetnih krajev v Evropi, za katere “nihče ne ve”

Tuji mediji o Sloveniji in njenih lepotah navadno pišejo precej začudeno, kot da za nas nikoli prej niso slišali, novo odkritje pa jim je nadvse všeč. Tokrat sta jih navdušila Bohinj in Piran.

Spletni medij Culture trip je objavil članek z naslovom “19 neverjetnih krajev v Evropi, za katere niste vedeli, da obstajajo” in v njem med drugimi izpostavil kar dve slovenski destinaciji: Bohinj in Piran.

Skriti dragulji: najboljši način raziskovanja Evrope

Slovenija se je tako uvrstila na še eno zanimivo lestvico. Portal velja za enega od najhitreje rastočih spletnih medijev s pisarnami v Londonu, New Yorku in Tel Avivu. Na mesec jih bere 20 milijonsko občinstvo. Na družbenih omrežjih pa jim sledi več kot 7 milijonov sledilcev. V članku so zapisali, da je najbojši način raziskovanja Evrope z odkrivanjem skritih draguljev.

Dva od njih sta po njihovem mnenju tudi Bohinj in Piran. Bohinj opisujejo kot »edinstveno, lepo in očarljivo destinacijo v osrčju Julijskih Alp.« Piran pa priporočajo za cilj na fotografskem potovanju, saj je »nedvomno eno izmed najbolj fotogeničnih mest v celotnem Mediteranu«, ki vabijo z bogato zgodovino, kulturo in prijaznostjo domačinov.

Na seznamu so se poleg Bohinja in Pirana znašli še hrvaški Hvar, italijanski biseri Burano, Alberobello in Civita di Bagnoregio, pa slap Kravica v BIH, Dinant v Belgiji, Isle of Skye na Škotskem, Kylemore Abbey na Irskem, Faial na Portugalskem, Meteora – samostani med zemljo in nebom v Grčiji, švicarski Lugano, Ohrid v Makedoniji, Sintra na Portugalskem, Lofoten na Norveškem, črnogorski Kotor, Ronda v Španiji ter Kizhi v Rusiji.

Vir: STO
Foto: Maja Fister

PREBERITE ŠE:

Poreč in vsi razlogi, zakaj morate tja na oddih

V Slovenijo prihajajo največja svetovna kuharska imena

V okviru European Food Summit, ki bo potekal od 16. do 19. marca, se bodo zvrstili številni dogodki. Med njimi 18. marca tudi strokovni simpozij, ki bo prvič v Sloveniji na enem mestu gostil največja svetovna kuharska imena in velike ume s področja kulinarike, umetnosti ter medijskega sveta, so sporočili iz STO.

V partnerstvu s Slovensko turistično organizacijo (STO) in Turizmom Ljubljana se bodo v okviru European Food Summit v štirih dneh zvrstili številni dogodki. Med njimi strokovni simpozij, ki bo potekal v ponedeljek, 18. marca na Ljubljanskem gradu.

O hrani z najboljšo kuharsko mojstrico na svetu Ano Roš 

Glavna tema simpozija je »Hrana – most do trajnostne identitete evropskih kultur in narodov« v sodelovanju z najboljšo kuharsko mojstrico na svetu Ano Roš in kuratorjem simpozija Andreo Petrinijem. Slednji velja za enega ključnih akterjev številnih svetovnih kulinaričnih projektov in spada med najvplivnejše osebe v gastronomiji.

“Veseli me, da v Slovenijo prihajajo zvezdniška imena svetovne gastronomije. Saj to pomeni, da je že prepoznana kot resen igralec na tem prizorišču. European Food Summit ob uglednih mednarodnih gastronomskih strokovnjakih in kuharskih mojstrih gosti tudi vrhunske slovenske šefe z Ano Roš na čelu ter pomembno pripomore k uveljavljanju naše dežele kot destinacije za petzvezdična kulinarična doživetja,” je povedala Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije.

Prihajajo največja svetovna kuharska imena

V kratkih inspiracijskih govorih nas bodo skozi svoje zgodbe navdihnili in spodbudili k naprednemu razmišljanju ter delovanju v prid boljše in trajnostne prihodnosti:

  • chef Andoni Luis Aduriz, Mugaritz, dve Michelinovi zvezdici, 9. mesto na lestvici The World‘s 50 Best Restaurants, Španija;
  • chef Andreas Caminada, Schloss Schauenstein, tri Michelinove zvezdice, 47. na lestvici The World‘s 50 Best Restaurants, Švica;
  • chef Christopher Pelé, Le Clarence, dve Michelinovi zvezdici, Francija;
  • chef Esben Holmboe Bang, Maaemo, tri Michelinove zvezdice, 35. mesto na lestvici The World‘s 50 Best Restaurants, Norveška;
  • Georges Desrues, novinar, pisatelj in urednik, Italija;
  • Ivan Brincat, pisatelj in avtor, Food and Wine Gazette, Belgija;
  • Joe Warwick, kritik in avtor knjižne uspešnice Where Chefs Eat in soustanovitelj The World Restaurant Awards, Anglija;
  • chef Jordan Khan, Destroyer in Vespertine, in prejemnik naslova Best New Chef 2017, ZDA;
  • chefinja Leonor Espinosa, Leo Restaurant, prejemnica naslova Best Female Chef Latinske Amerike leta 2017 in Latin America’s 50 Best Restaurants, Kolumbija;
  • chef Ricardo Camanini, Lido 84, prejemnik naslova Chef leta 2017 po izboru Identità Golose, Italija;
  • Lior Kochavy, idejni vodja kulinarične tržnice Odprta kuhna, s svojo strokovno ekipo organizira tudi druge kulinarične dogodke in festivale, Slovenija;
  • Mateja Gravner, ki vodi marketing in komercialni del posla v družinskem podjetju Gravner, Italija;
  • Anka Lipušček, direktorica Mlekarne Planika, Slovenija;
  • Valter Kramar, solastnik Hiše Franko in Hiše Polonka, partner v lokalni butični pivovarni FEO in somelje s posebno naklonjenostjo do naravnih vin, Slovenija.

Med govorci sta tudi Afton Halloran iz Nordic Food Policy Lab in Roberta Floreja iz DTU Skylab – Technical University of Denmark, Danska, ki bosta spregovorila o trajnostnih sistemih prehranjevanja. Več o simpoziju najdete tukaj.

PREBERITE ŠE:

Slovenka, ki govori kitajsko in jo čaka plemiška korejska poroka #intervju

LJUBLJANA: Ob dnevu vodnikov na brezplačno vodeno turo po prestolnici

Kdaj ste se nazadnje sprehodili po domači prestolnici in jo zares opazovali? Ljubljana skriva številne kotičke, ki pa jih domačini pogosto spregledamo. Bi šli na turo po mestu? Zdaj jo lahko ujamete brezplačno.

Mednarodnemu dnevu turističnih vodnikov se pridružuje tudi Turizem Ljubljana. 21. februarja prireja brezplačna vodena tematska ogleda mesta Zgodbe ljubljanskih mostov in Sprehod po Cankarjevi poti.

Zgodbe ljubljanskih mostov

Ljubljanica daje Ljubljani nezgrešljiv pečat s svojimi zanimivimi mostovi in slikovitimi nabrežji v starem mestnem jedru. Arhitekt Jože Plečnik je odločilno zaznamoval podobo mesta, ko je uredil rečne bregove v starem jedru Ljubljane. Ob reki je zasnoval tudi sprehajalne poti z drevoredi. Med njimi Trnovski pristan z vrbami žalujkami in stopničastim sprehajališčem. Ustvaril ali obnovil je tudi vrsto mostov na reki in njenih pritokih: od Trnovskega in Čevljarskega mostu do osrednjega, Tromostovja, ki zdaj prispevajo k edinstveni podobi Ljubljane.

Na vodenem ogledu se bodo obiskovalci sprehodili z vodnikom od Fabianijevega do Hradetskega mostu,spoznavali najnovejše in najstarejše mostove, njihovo zgodovino in arhitekturo. Spoznali bodo tudi življenje Ljubljančanov v preteklih stoletjih, ki je bilo tesno povezano z reko.

Ogled se začne ob 11. in 16. uri pod Fabianijevim mostom, traja pa dve uri.

Sprehod po Cankarjevi poti

Slovenski pisatelj, pesnik in dramatik Ivan Cankar je v Ljubljani živel na številnih naslovih. Na vodenem literarnem ogledu je mogoče spoznati nekatere med njimi. Na turi se sprehodite mimo zgradb, kjer je pisatelj delal in živel, ter tako spoznate zgodbe in anekdote iz njegovega življenja in drugih pomembnih meščanov tistega časa.

Pot vodi do Poljanskega nasipa, Streliške ulice, Vodnikovega trga, čez Stari trg in Breg do Kongresnega trga, kjer je Cankar preživel zadnje dni svojega življenja. Konča se pred Narodno galerijo na Cankarjevi cesti, od koder je krenil sprevod ljudi, ki so se prišli poslovit od pisatelja.

Ogled se začne pri STIC na Krekovem trgu (ob 12. in 16. uri) in traja dve uri. 

Udeležba je brezplačna, morate pa se prijaviti

Udeležba na ogledih je brezplačna, a je število udeležencev omejeno, zato se je treba nanje prijaviti: za Zgodbe ljubljanskih mostov na TIC, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, po telefonu (01 306 12 15) ali po e-pošti: tic@visitljubljana.si. Za Sprehod po Cankarjevi Ljubljani pa na STIC, Krekov trg 10, po telefonu (01 306 45 75) ali po e-pošti: stic@visitljubljana.si.

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE:

I, Wanderlista: Pustila službo, prihranke za hišo pa namenila za potovanje po Aziji #intervju

Škocjanske jame: Jamarji so odkrili nove rove

Škocjanske jame se od drugih jam ločijo po izjemni prostornini. Uvrščamo jih ob bok nekaterim svetovno znanim podzemeljskim znamenitostim na svetu. Zdaj pa so jamarji tam odkrili nove rove.

Jamarji Luka Biščak, Albert Ličan in Jaka Jakofčič, so se po enoletnem delu in raziskovanju skozi strop najvišje Martelove dvorane v Škocjanskih jamah prebili v nove rove, približno od 70 do 80 metrov nad sedanjo strugo reke Reke.

Razlog za kar 58 delovnih akcij je bilo predhodno plezanje po zahodni steni kanjona od struge reke Reke pa do samega stropa Martelove dvorane.  Tega je Luka Biščak s soplezalcema Borutom Lozejem in Iztokom Cencičem dosegel 4. julija 2017. V plezalnih akcijah, ki so sledile, je Biščak z Cencičem odkril dihalnik v stropu dvorane, iz katerega je vel močan prepih. To je nakazovalo na povezavo z zunanjim svetom.

Martelova dvorana je zdaj dostopna vse dni v letu

Zdaj je jamarjem po predhodnem lociranju dihalnika na površini glede na linijo plezanja v dvorani uspelo v strop Martelove dvorane priti še z zgornje strani. To pomeni, da je zdaj Martelova dvorana dostopna vse dni v letu, in ne samo v sušnih obdobjih, ko raven vode močno upade, saj dosedanja pot ob kanjonu kar trikrat preči reko Reko.

Martelova dvorana velja za največjo podzemno dvorano v Evropi

Martelova dvorana v Škocjanskih jamah z 2,2 milijona kubičnih metrov prostornine, velja za največjo podzemno dvorano v Evropi. Izjemna prostornina podzemnega kanjona je tisto, kar loči Škocjanske jame od drugih jam. To pa jih uvršča ob bok nekaterim svetovno znanim podzemeljskim znamenitostim na svetu.

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE:

Vikend izlet: Med kraške pojave v Rakov Škocjan

 

 

 

National Geographic razkriva izjemne lepote Slovenije

Na digitalnih kanalih National Geographic do 21. aprila 2019 poteka vsebinska digitalna kampanja o Sloveniji.  

National Geographic Slovenijo v tesnem sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo – STO izpostavlja kot zeleno, aktivno, zdravo, trajnosti zavezano destinacijo izjemnih naravnih in kulturnih lepot, ki obiskovalcem omogoča edinstvena doživetja.

National Geographic je medij, ki z ekipo vplivnežev skozi besedo ter video in fotografski material pripoveduje prepričljive in verodostojne zgodbe. Zaupa jim na milijone sledilcev po celem svetu. S svojimi zgodbami pa tudi aktivno spodbuja trajnostni odnos do okolja in trajnostni turizem.

Trajnosten in odgovoren razvoj je temelj slovenskega turizma

»Trajnosten in odgovoren razvoj je temelj slovenskega turizma. K temu so se zavezali vsi ključni deležniki slovenskega turizma. Prav tako je na njem osnovana Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021. Da bi še okrepili zavedanje o Sloveniji kot zeleni destinaciji edinstvenih doživetij, je STO identificirala National Geographic kot enega najuglednejših medijev, ki kot specialist za tematiko naravne in kulturne dediščine ter doživetij v povezavi z njo dosega ciljno publiko, ki jo želimo nagovoriti. Skupaj smo zasnovali večkanalno digitalno kampanjo. Z njo bo STO na ključnih trgih slovenskega turizma okrepila zavedanje o Sloveniji. O deželi izrednih naravnih in kulturnih lepot, ki omogoča raznolika doživetja. Dih jemajoča kulisa gora, bogastvo voda, odlična in pristna kulinarika. Pa bogata vinorodna območja in edinstven podzemni svet so glavni protagonisti odličnih fotografij in videov. Ti bodo v treh mesecih dosegli na milijone ljudi in jih navduševali za obisk Slovenije,« je ob pričetku kampanje dejala mag. Maja Pak, direktorica STO.

Predstavitev Slovenije skozi 4 naravne elemente

Kampanja bo 14 tednov potekala na digitalnih kanalih National Geographica. Torej na pristajalnih straneh, namenjenih promociji Slovenije v okviru spletnega portala www.nationalgeographic.com. Pa tudi na Facebooku, Instagramu in Twitterju, ki se lahko vsi pohvalijo z več milijonskimi dosegi.

Predstavitev Slovenije na komunikacijskih kanalih National Geographica je inovativna. STO se je v skupnem partnerskem projektu odločila za koncept 4 naravnih elementov. To so zrak, voda, zemlja in ogenj, ki najbolje opredeljujejo prvinsko dojemanje narave.

Element zrak popelje po slovenskih gorah, voda razišče bogastvo rek in morja. Zemlja predstavlja Slovenijo kot vrhunsko vinorodno deželo in deželo z edinstvenim podzemnim svetom in kulturno dediščino. Ogenj pa posebnosti njene kulinarike, ki temelji na lokalnih sestavinah. Zgodbe so podane v besedi in skozi vrhunske fotografije in videoposnetke po konceptu storytellinga in v slogu vrhunskih vsebin National Geographica. Poleg štirih osnovnih videov se bo National Geographic podpisal še pod dva dodatna. Eden bo uporabljen za komunikacijo nagradne igre, ki jo bo STO izvedla za povečanje učinka kampanje. Nagradna igra bo potekala prek družbenih medijev STO in portala www.slovenia.info. Glavna nagrada bo obisk Slovenije in doživetje aktivnosti, predstavljenih v videih National Geographica. Ta bo za STO pripravil še 20 krajših 30-sekundnih posnetkov za namen promocije Slovenije in do 22 dodatnih fotografij.

Ambasador slovenskega turizma: fotograf Ciril Jazbec

Video zgodbe o Sloveniji imajo dodatno težo, saj so podkrepljene z doživljanjem skozi oči Cirila Jazbeca. Večkrat nagrajeni svetovno priznani fotograf z National Geographicom sodeluje od leta 2014. Kot glavni akter video zgodb pritegne z resničnimi pustolovščinami, ki bodo STO zagotovile tudi njegove avtorske fotografije. Pa tudi fotografije še drugih članov ekipe National Geographica, ki sodelujejo pri projektu.

»Partnerstvo National Geographica s STO sledi našemu fotografu Cirilu Jazbecu na njegovem popotovanju po njegovi domovini. Na njem odkriva bistvo Slovenije skozi štiri elemente. Slovenija je skriti dragulj in upamo, da bomo s skupno kampanjo navdihnili veliko naših radovednih popotnikov k raziskovanju te zelene destinacije.« je ob pričetku kampanje izjavila Annabelle Canwell, višja podpredsednica programa partnerstvo pri National Geographicu.

»Z veseljem sem se odzval povabilu National Geographica za sodelovanje pri zelo posebnem projektu, v okviru katerega bi predstavil Slovenijo in ustvaril novo serijo fotografij. Moje delo me vodi po svetu od Arktike do Afrike in v zadnjih letih tudi Himalaje. Pa vendar moram priznati, da je bil poseben in zelo lep izziv fotografirati Slovenijo. Skozi kreativni proces sodelovanja s STO in National Geographicom sem jo odkrival na nov, drugačen način kot sicer. Večkrat sem se vprašal, kje živimo, saj me je kar nekaj trenutkov in krajev, ki smo jih posneli, ponovno prijetno presenetilo. V čast mi je, da lahko kot sodelujoči fotograf mednarodne revije National Geographic predstavim tudi zgodbo o Sloveniji.« pa je o projektu dejal Ciril Jazbec, ki je z njim postal ambasador slovenskega turizma.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE:

Nina potuje: Uspešna slovenska blogerka, ki potuje med delom in dela med potovanjem

Ideja za izlet: Naravni park Bioterme, hotel ali glamping?

Ste brez ideje, kam bi se odpravili na naslednji izlet? V Sloveniji imamo toliko neodkritih biserov, ki jih preprosto morate obiskati! Naš tokratni predlog je aktiven oddih s pridihom termalnega razvajanja v neokrnjeni naravi – Bioterme vas pričakujejo.

Podajte se na raziskovanje okolice

Naravni park Bioterme, ki je zaradi svojih lepot razglašen kot krajinski park, predstavlja nadstandard v turistični ponudbi in tudi odlično izhodišče za izlete. Bivajte v sožitju z naravo ter uživajte v termalni vodi.

Vsi ljubitelji kolesarjenja se lahko podate po označenih kolesarskih poteh Pomurja, ki vodijo po prečudoviti pokrajini vinogradov, gozdov, med jezeri in ravnicami. Pohodniki svoje bivanje tukaj izkoristite za raziskovanje bližnjih gozdov, polj in travnikov. Pričakuje vas tudi pestra izbira izletov – odpravite se v Ljutomer, srce Prlekije, obiščite vinsko cesto, Puhov muzej, čebelarski muzej Tigeli ali mlin na veter. Vsekakor je priporočljiv tudi obisk turističnih kmetij, ki ga lahko izkoristite za pokušino pristne prleške kapljice. Idej je več kot dovolj, kajne?

Sprostitev in termalno razvajanje

Po aktivnem dnevu se zagotovo ne boste mogli upreti sprostitvi. Čeprav so Bioterme znane po številnih možnostih za aktiven oddih, pa je njihova osrednja točka prav termalno razvajanje. Termalni park Bioterme ponuja 9 izjemnih zunanjih bazenov, ki se nahajajo na površini 1400 m² ter 5 notranjih bazenov na površini 600 m². Tu se steka termalna voda iz globočin, ki je čista, brez primesi, hipertermalna ter bogata z natrijem in kalijem. Notranji termalni park pa ponuja tudi razvajanje v finski, turški, infrardeči in zeliščni savni, poleg tega pa se lahko prepustite tudi različnim masažam. Vzpostavite ravnovesje telesa, duha in dobrega počutja!

Kaj pa bivanje?

Bioterme nudijo bivanje v Hotelu Bioterme, ki je edini okolju prijazen hotel v tem delu Slovenije. Lahko pa izberete tudi bivanje v popolnoma novem glampingu v Sončni dolini, ki ponuja zasebnost, edinstven koncept doživetij in preživljanja prostega časa sredi neokrnjene narave. Na Megabonu najdete prav vse ponudbe po akcijskih cenah. In ne spreglejte, bivanje je možno tudi med zimskimi počitnicami!

Ne glede na to ali se odpravljate na družinske počitnice ali na romantičen oddih v dvoje – Bioterme nudijo za vsakogar nekaj!

Foto: Hotel Bioterme

PREBERITE ŠE:

Ideja za oddih: Trakošćan, eden najlepših gradov na Hrvaškem

The Times o Sloveniji: Krpljanje na Pokljuki med top zimskimi doživetji

Časnik The Times je objavil članek 30 najboljših zimskih doživetij (30 great winter adventures) in na drugo mesto uvrstil obisk Slovenije in krpljanje v zimski idili.

Krpljanje na Pokljuki navdušilo The Times

Britanski časnik The Times je objavil članek z lestvico 30 najboljših zimskih doživetij in postavil “krpljanje v Sloveniji” na drugo mesto. Na prvem mestu je zimsko kolesarjenje na Finskem.

Po mnenju Richarda Mellorja je obisk pomrznjenega Blejskega jezera pozimi še posebej očarljiv, kot posebno doživetje pa je izpostavil krpljanje, ki je mogoče v zasneženih gozdovih na Pokljuki v Triglavskem narodnem parku.

Odlična promocija Slovenije

Naslovno fotografijo članka je krasila zimska podoba Bleda. Kot poroča STO, The Times na vseh platformah – tiskani, mobilni, spletni, digitalni tablični računalnik in družbeni mediji dosega več kot milijon in pol dnevnih bralcev, kar je torej odličen doseg za promocijo naše dežele.

Foto: Shutterstock

Preberite še:

Slovenija med top 7 najvarnejšimi državami za potovanja v letu 2019

Lonely Planet: Slovenija med top 10 destinacijami, vrednimi obiska v 2019

To je 10 najsrečnejših držav na svetu! Kje je Slovenija?

Smučanje: Naj se snežna zabava prične!

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.