Kim in Jure Lisec sta Slovenca v Dubaju, ki ustvarjata blog The runaway foxies in razbijata mite o arabskem svetu. Kim zase pravi, da je zbirčna in povsod po svetu vedno naroča le pico in makarone. Od lokalnih specialitet upa eksperimentirat zgolj pri sladicah. Jure je nadobuden pivoljub, v katerem še vedno tli geografsko-zgodovinska raziskovalna žilica. Vedno potujeta v lastni režiji, saj je po njuno to najboljši način, da se spoznaš z destinacijo.
Pogosto preskočita glavne znamenitosti (do danes, na primer še vedno nista obiskala niti Burž Kalife) in se namesto tega raje sprehajata po mestu. Najljubše obiskano mesto do sedaj je obema New York, najlepši spomin pa imata na prvo skupno potovanje na Tajsko. Ostale pike na zemljevidu, ki sta jih pokrila do sedaj so: Kambodža, Indonezija, Malezija, Nepal, Mehika, Maldivi in še kaj bi se našlo. Trenutno pa uživata na zasluženih počitnicah na Zanzibarju.
Sva dva ljubitelja psov, ki ju nikoli ni zanimal arabski svet, zdaj pa živiva v Dubaju, skupaj z dvema posvojenima mačkama. Jure sicer prihaja iz Sevnice in nikoli ni maral Trebanjcev in FDV-jevcev, dokler ni poročil Kim (ki je oboje). Najboljše naju torej opiše dejstvo, da zelo rada jeva zarečen kruh.
Trenutno v Dubaju živiva že 2 leti in pol, čeprav je še vedno težko verjeti, ko to rečeva na glas. Odločitev, da bi se rada selila v tujino je bila že od nekdaj prisotna pri obeh, vendar sva potiho oba mislila, da bova na koncu stisnila rep med noge, ko bo šlo za res.
Čez rob naju je potisnilo dejstvo, da so Juretu dva tedna pred poroko v službi želeli odpovedati dopust, ker smo bili sredi glavne poletne sezone, on pa je delal v turizmu. Ko mi je to sporočil, sva se zmenila za “kosilo” v STA Cafeju, kjer sva brez razmisleka naročila pivo in se odločila, da oba dava odpoved – odločitev je bila torej zelo impulzivna in niti najmanj trezna. Dubaj se nama je zdel smiselna odločitev, saj ima enega najbolj konkurečnih trgov v luksuzni turistični industriji, zato je možnosti za zaposlitev več, kot v ostalih državah, ki so nama bile dosegljive.

La mer
Jure je dokončal študij na Filozofski Fakulteti za profesorja geografije in zgodovine, sedaj pa kot manager skrbi za zadovoljstvo gostov v luksuznem 5-zvezdičnem resortu Fairmont the Palm.
Kim je končala študij Mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, v Dubaju pa vodi pisarno tehnološkega podjetja Dubizzle.
Iskanje prve službe v tujini vedno zahteva precej vloženega časa in truda. Pripravljen moraš biti na veliko zavrnitev, vendar to ni pomembno, saj konec koncev potrebuješ en sam pozitiven odgovor. Veliko je odvisno od posameznikovih izkušenj, panoge ter pričakovanj glede plače in pogojev dela. V najinem primeru, sta bila ključna za uspeh vzrajnost in pripravljenost na spoznavanje novih ljudi. Kar se tiče stanovanja sva imela kar precej sreče, saj nama stanovanje in kritje vseh stroškov zagotovi Juretov delodajalec. Dubaj je sicer zasnovan kot idealen model mesta za priseljevanje, zato so vsi postopki posenostavljeni in razmeroma hitri, vendar pa še vedno zahtevajo precej denarja.
Skoraj vsi (smeh). Da je Dubaj konzervativen, zaprt in muslimanski. V resnici je Dubaj pisana množica številnih nacionalnosti, kjer lokalno prebivalstvo zelo redko vidiš, saj jih je le nekje 10%. Namesto tega se je kultura oblikovala na podlagi 90% priseljene populacije ter pod močnim vplivom zahodnjaškega načina življenja.
Družba, ki sva jo midva spoznala pa je ena izmed najbolj odprtih in tolerantnih, kar znatno olajša selitev in prilagajanje na novo okolje. Kljub številnim negativnih zgodbam, ki jih zasledimo v medijih v zvezi z zakoni Združenih arabskih emiratov, smo se vsi naučili spoštovati le eno nenapisano pravilo: Živi in pusti živeti. Dokler se ne vtikaš v življenje ostalih, se tudi oni ne bodo ukvarjali s tem ali kršiš katero izmed lokalnih pravil.

Anantara Qasr Al Sarab
Vrnitev v Slovenijo je seveda vedno ena izmed opcij, saj je življenje v tujini zelo nestabilno in nepredvidljivo. Vendar pa morava iskreno priznati, da trenutno o tej možnosti razmišljava bolj v smislu “izhod v sili”. Kjub temu, da obožujeva Slovenijo in vse kar naju čaka doma, bi se težko prilagodila nazaj na slovenski vsakdan.
Domotožje seveda pride na obisk tu in tam, vendar ni preveč hudo, saj imava v Dubaju zelo veliko slovensko družbo. Videvamo se na tedenski bazi, enkrat mesečno pa skuhamo veliko domače kosilo in pojemo Čuke. Vsakih nekaj tednov nekdo leti domov na obisk, zato nam tudi slovenske hrane nikoli ne zmanjka. Strahu, da bi pozabili na domovino in jezik pri nas res ni.

Slovenski zajtrk v Dubaju
Zelenjavo, ki bi imela okus po zelenjavi in zeleno naravo.
Prilagodljivost in empatija. Brez tega dvojca v Dubaju pač ne gre.
Kim je začela s pisanjem bloga na začetku, ko še ni imela redne službe. Zdel se je nekako najlažji način za obveščanje vseh domačih hkrati, glede tega kaj se nama dogaja. Na žalost nama trenutno zanj zmanjkuje časa, tako da sva bolj aktivna samo še na instagram storyih.

Počitnice v Mehiki
Mešanica vseh mogočih ekstremov (revščine-bogastva, tradicije-inovacij, kulture-potrošniške naravnanosti…).
Neverjetno strpni – to je skrivna sestavina, ki omogoča sobivanje več kot 200 različnim nacionalnostim na tem malem koščku puščave.
Verjetno promet.
Da je zelo drago. Dubaj je mogoče doživeti tudi za podobno ceno kot Ljubljano, potrebno je le vložiti malo truda in biti pripravljen na raziskovanje.
Sonce, luksuzni hoteli, dobre zabave.
Brunchi (all you can eat and drink zabave za vikend, ki se začnejo ob 11h dopoldne in trajajo cel dan) in 0% davka na dohodek.

Dubajski Slovenci
Pivo v Nola Eatery and Social House
Bianca The Beach (JBR)
Arabian Tea House (Al Fahidi historical district)
Labneh in sveže pečen kruh (v Arabian Tea House)
Dubai Mall
Al Fahidi Historical District
Mamzar Beach Park
La Mer
Dubai Mall Fountain
Skydive Dubai (skok s padalom nad Palmo)
Petkov Saffron brunch v Atlantisu
Qasr Al Sarab, Anantara
Saadiyat Beach Club
je kjerkoli smo mi 🙂
Foto: arhiv Kim in Jure Lisec, Žiga Mihelčič
Te dni je virtualen sprehod naša najboljša izbira – poleg tistih v ednini ali dvojini po osamljenih kotičkih narave, seveda. Samoizolacije brez pomoči tehnologije si danes marsikdo ne zna niti predstavljati. Hkrati pa velja – če jo že imamo na dosegu roke, je seveda smiselno, da jo tudi pametno izkoristimo.
Ob razglasitvi pandemije so svoja vrata zaprli tudi muzeji po vsem svetu. Tisti, ki na potovanjih radi zavijete tudi v kulturne hrame, pa na svoj račun vsaj za prvi okus tokrat lahko pridete s pomočjo virtualnih muzejskih razstav.
Na platformi Google Arts & Culture najdete zbirko kar 2.500 muzejev in galerij po vsem svetu. Najdete jih TU. Kateri so najbolj pri srcu nam?
Louvre je narodni muzej Francije, stoji v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene in velja za najbolj obiskan muzej na svetu. V njem je na 60.600 kvadratnih metrov površine razstavljenih 35.000 predmetov. Med njimi tudi slavna Mona Lisa Leonarda da Vincija.

Prirodoslovni muzej v Londonu, ogled katerega vsakič znova priporočamo vsem, ki jih odnese v London, je eden takšnih, po katerem se lahko sprehodite virtualno. To je tisti muzej z mogočnimi stopnišči, ki očara že s samo arhitekturo, v glavni ladji pa ima razstavljeno tudi gigantsko okostje. Celotna zbirka obsega približno 70 milijonov predmetov, ki so razdeljeni na pet glavnih zbirk s področij botanike, entomologije, mineralogije, paleontologije in zoologije.

Ta muzej umetnosti najdete v središču Firenc ob reki Arno in ima eno najboljših zbirk italijanske umetnosti, vse od 13. do 18. stoletja. Tu najdete dela Leonarda da Vincija, Sandra Botticellija, Giambattista Pittonija, Michelangela Buonarrotija in drugih, z razlogom pa velja za eno najbolj obiskanih italijanskih galerij. Muzej obsega več kot 1800 razstavljenih slik v 45 sobah.

Guggenheim je muzej moderne umetnosti na peti aveniji v Manhattnu v Velikem jabolku. Nekaj posebnega je že samo pročelje zgradbe arhitekta Franka Lloyda Wrighta, in spiralno stopnišče, v svojih zbirkah pa imajo vsa velika imena svetovnih umetnikov. Muzej ima sicer podružnice še v Berlinu, Bilbau in Benetkah.

Eden najbolj obiskanih muzejev v Amsterdamu ima v stalni zbirki okoli 200 slik in 550 risb. Poleg Van Goghovih del so v muzeju tudi njegovi sodobniki.
Poleg številnih tujih, sicer lahko virtualen obisk izvedete tudi v slovenskih muzejih – med drugim v Narodni galeriji, Slovenskem etnografskem muzeju, v Galeriji Jakopič, vsebine na spletu ponuja tudi Moderna galerija, pobudi pa se pridružuje vedno več kulturnih hiš.
Foto: Unsplash
Slovenci smo prizemljili letala, Evropa zapira svoje meje in nasploh je popolnoma ustavljeno javno življenje. Potovanja so tako čez noč postala naša zadnja prioriteta, a to ne pomeni, da moramo biti od sveta odrezani tudi v virtualnem svetu. Te dni smo se spomnili top 25 popotniških intervjujev, ki ste jih na Vandraj najraje prebirali v zadnjih nekaj mesecih.























V Sloveniji število samozaposlenih samostojnih podjetnikov z leti narašča, nekateri so sami svoji šefi postali zaradi nuje – ker so bili ob izgubi redne zaposlitve primorani svojo ustvariti sami, drugi zato, ker so svojo poslovno idejo tako najlažje spravili na svet, tretji preprosto zato, ker jim osemurni delavniki in rutina, ki jih ti lahko prinesejo, enostavno ne ležijo.

In čeprav freelancerstvo marsikdo meša s tem, da svobodnjaki svoje delo ponujajo zastonj ali celo, da so tako svobodni, da jim delati niti ni treba, pa je svet samostojnih podjetnikov lahko precej bolj žuljav. Freelancerstvo je finančno tveganje, odgovornost za vzpone in padce pa nosi vsak sam. A pogoji za to se razlikujejo od države do države … Kje smo Slovenci?
Sodeč po študiji, ki so jo pripravili na Expert Market, na dnu. Na podlagi osmih faktorjev so merili kakovost življenja samostojnih podjetnikov v 57 državah. V študiji so primerjali: življenjske stroške, davke in prispevke, dostopnost kreditov, prometne povezave, povprečno hitrost interneta, brezplačen dostop do Wi-Fi-ja, stopnjo težavnosti začetka poslovanja in stroške kave – ki je, roko na srce, pogonsko sredstvo marsikaterega freelancerja.
Poglejmo, katerih 10 držav ob seštevku zgornjih faktorjev nudi idealne pogoje za freelancerje in katerih 10 držav je do njih najmanj prijaznih.

Foto: Unsplash
Šibenik je najstarejše obalno mesto na Jadranu in ima zato tudi največje staro mestno jedro na Hrvaškem. Obkroženo je s štirimi slikovitimi in elegantnimi trdnjavami, za obzidjem pa vas bodo presenetile številne zelo stare cerkve in šarmantne kamnite ozke ulice z več tistoči stopnicami. Prava arhitekturna mojstrovina je tudi Šibeniška katedrala, ki je pod zaščito Unesco.

Celotna okolica Šibenika se ponaša s čudovitimi lepotami narave. Z morja ga obkroža Nacionalni park Kornati. Šibeniški arhipelag obsega 249 slikovitih otokov, od katerih je le šest naseljenih. Na kopnem pa ga obkroža Nacionalni park Krka. Reka Krka je v svojem 75 km dolgem kanjonu ustvarila park, ki je res vreden ogleda. Slovi po mogočnih slapovih ter čudovitem jezeru z otokom Visovac. Najosupljivejša atrakcija parka je Skradinski bug, naravno nastali bazen s slapovi, ki velja za enega najlepših v Evropi.

Šibenik je znan po svojih poletnih festivalih, a njegova posebnost so tudi klape. Ja, je tudi mesto z bogato tradicijo klapskega petja, ki ga je na seznam kulturne dediščine uvrstil celo Unesco.

V Šibeniku in okolici je ogromno odličnih restavracij, ki znajo pripraviti dalmatinske specialitete, kot so hobotnica pod peko in Drniški pršut. V središču mesta najdete 2 izmed najbolj odličnih restavracij na Hrvaškem, Pelegrini in Dubrvnik 360, ki sta si dve leti nazaj prislužili eno Michelinovo zvezdico. V okolici pa lahko uživate v tradicionalni hrani na številnih kmečkih turizmih, kjer vam bodo postregli domače specialitete. Poskusite morate tudi črno vino Babić, ki ga pridelujejo v okolici in velja za eno najkvalitetnejših vin na Hrvšakem.

V Šibeniku in okolici je veliko prelepih plaž, ki jih masovni turizem še ni dosegel. Neodkrit dragulj Jadranske obale je bil do nedavnega nedostopen za turizem, ker so najlepši del mestne obale uporabljali v vojaške namene. Tu šele začenjajo izkoriščati turistični potencial, zato so nedavno nazaj zelo lepo uredili mestno plažo Banj in na obrobju mesta plažo Rezalište. Ena najbolj urejenih plaž na Jadranu pa se nahaja v najmodernejšem resortu Amadria Park. Urejenih ima štiri kilometre tematsko obarvanih plaž, vključno z vodnim parkom, in seveda še pester izbor aktivnosti za še tako zahtevne goste. Tukaj si lahko ogledate super ponudbo za prvomajske počitnice v tem resortu, ki ima zanimive poudbe tudi za družine.

Morje in plaže ponujajo v poletnih mesecih preštevilne morske aktivnosti: plavanje, potapljanje, jadranje, smučanje na vodi … In tudi ko ni poletje, si lahko izposodite čoln ali jahto in odplujte do preštevilnih bližnjih otokov in Kornatov, ali pa se preizkusite v bolj adrenalinskih športih, kot so bungee-jumping s šibeniškega mosta nad prelepim kanalom, prosto plezanje in soteskanje v pritoku reke Krke, ali pa se podajte na številne sprehajalne in kolesarske poti.

Foto: Megabon, Pixabay, Unsplash
Zakaj je Poreč tako priljubljena destinacija za 1. maj?